52013DC0160

Uvod

Zaradi sedanje gospodarske in finančne krize v EU so nastale korenite spremembe. Njen vpliv lahko vidimo pri prestrukturiranju nacionalnih gospodarstev, da se pripravijo pogoji za rast in konkurenčnost.

V tem procesu reforme imajo pri povrnitvi zaupanja in ponovni rasti bistveno vlogo nacionalni pravosodni sistemi. Z učinkovitim in neodvisnim pravosodnim sistemom se podpirata zaupanje in stabilnost. Predvidljive, pravočasne in izvršljive sodne odločbe so pomembne strukturne komponente privlačnega poslovnega okolja, saj ohranjajo zaupanje pri ustanavljanju podjetja, izvrševanju pogodbe, poravnavanju zasebnih dolgov ali zaščiti premoženja in drugih pravic.

Sodeč po izkušnjah držav članic pri programih gospodarskega prilagajanja[1], pomanjkljivosti v delovanju pravosodnega sistema povečujejo negativno spiralo rasti ter spodkopavajo zaupanje državljanov in podjetij v pravosodne institucije. Zato so leta 2011 nacionalne reforme pravosodja postale sestavni del strukturnih komponent teh programov.

Izboljšanje kakovosti, neodvisnosti in učinkovitosti pravosodnih sistemov je prednostna naloga tudi v okviru evropskega semestra, tj. novega letnega cikla EU za usklajevanje gospodarske politike[2]. Leta 2012 je bilo za šest držav članic[3] ugotovljeno, da imajo težave, zlasti glede trajanja sodnih postopkov in organizacije sodstva.

Bistven pomen učinkovitosti nacionalnih pravosodnih sistemov za EU

Dostop do učinkovitega pravosodnega sistema je temeljna pravica v jedru evropskih demokracij, zapisana pa je v ustavne tradicije, skupne vsem državam članicam. Ima bistven pomen za učinkovitost vsega prava EU, zlasti za gospodarsko pravo EU, ki pospešuje rast. Nacionalna sodišča imajo, na primer, ključno vlogo pri izvajanju zakonodaje EU o konkurenci[4] ter druge zakonodaje EU, ki je bistvena za enotni trg[5], zlasti na področjih elektronskih komunikacij[6], intelektualne lastnine[7], oddaje javnih naročil[8], okolja[9] ali varstva potrošnikov[10].

Kadar koli nacionalno sodišče uporabi zakonodajo EU, deluje kot „sodišče Unije“ ter mora zagotavljati učinkovito sodno varstvo vsem – državljanom in podjetjem, katerih pravice, ki jih zagotavlja pravo EU, so kršene. Pomen te pravice do učinkovitega pravnega sredstva je zapisan v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (člen 47).

Učinkoviti pravosodni sistemi so nujni tudi pri krepitvi medsebojnega zaupanja, potrebnega za razvoj ter izvajanje instrumentov EU, ki temeljijo na medsebojnem priznavanju in sodelovanju. Unija v skladu s členom 67(1) PDEU vzpostavi območje pravice ob spoštovanju različnih pravnih sistemov in tradicij držav članic. Pričakuje se, da državljani, podjetja, sodniki in organi zaupajo v odločitve, sprejete v pravosodnem sistemu druge države članice, ter te odločitve spoštujejo, priznavajo ali izvršujejo.

Pomanjkljivosti v nacionalnih pravosodnih sistemih torej niso le težava za posamezno državo članico, temveč lahko prizadenejo delovanje enotnega trga in na splošno EU.

Potreba po sistematičnem pregledu

Evropska komisija je v Letnem pregledu rasti 2013[11] poudarila pomen izboljšanja kakovosti, neodvisnosti in učinkovitosti nacionalnih pravosodnih sistemov. Pred oblikovanjem priporočil za posamezne države na tem področju je treba sistematično pregledati delovanje pravosodnih sistemov v vseh državah članicah, tako da se v celoti upoštevajo različne nacionalne pravne tradicije. Z objektivnimi, zanesljivimi in primerljivimi podatki so podprte pravosodne reforme, usmerjene v ponovno rast.

1. Kaj je pregled stanja na področju pravosodja EU?

Namen pregleda stanja na področju pravosodja EU (v nadaljnjem besedilu: pregled stanja) je, da bi EU in države članice dosegle učinkovitejše pravosodje, tako da se zagotovijo objektivni, zanesljivi in primerljivi podatki o delovanju pravosodnih sistemov vseh držav članic. Najpomembnejše sestavine „učinkovitega pravosodnega sistema“ so kakovost, neodvisnost in učinkovitost. Z zagotavljanjem informacij o teh sestavinah v vseh državah članicam se ugotavljajo morebitne pomanjkljivosti in dobrih primeri ter podpira razvoj pravosodnih politik na nacionalni ravni in ravni EU.

Glavne značilnosti pregleda stanja so:

– je primerjalno orodje, ki zajema vse države članice[12]. Ne glede na model nacionalnega pravosodnega sistema ali pravne tradicije, v kateri je zasidran, so nekateri od najbistvenejših parametrov učinkovitega pravosodnega sistema pravočasnost, neodvisnost, cenovna dostopnost in lahek dostop. Čeprav je v pregled stanja vključena primerjava posameznih kazalnikov, ni namenjen temu, da bi prikazoval celotno prednostno razvrstitev ali spodbujal posamezno vrsto pravosodnega sistema,

– prikazoval naj bi gibanja pri delovanju nacionalnih pravosodnih sistemov v času. Pregled stanja za leto 2013 prvič prikazuje podatke, ne kaže pa nujno učinkov reform, ki potekajo v določenih državah članicah[13]. Ker se pregled stanja pripravlja redno, bodo lahko taki učinki vidni v prihodnjih pregledih stanja,

– je nezavezujoče orodje, ki naj bi delovalo kot del odprtega dialoga z državami članicami, katerega namen je pomagati državam članicam in institucijam EU, da bolje opredelijo pravosodne politike. S tem orodjem se ugotovi, katerim vprašanjem je treba nameniti posebno pozornost. Pri slabi uspešnosti, ugotovljeni s kazalniki, je treba poglobljeno analizirati razloge tega rezultata in po potrebi uvesti ustrezne reforme, pri čemer je treba upoštevati, da je primerljivost podatkov omejena z razlikami v postopkih in pravnih okvirih,

– je orodje, ki se še razvija, sčasoma pa se bo razširilo na zajeta področja, kazalnike in metodologijo, da se ugotovijo bistveni parametri učinkovitega pravosodnega sistema. V pregled stanja bi se lahko v dialogu z državami članicami postopoma vključila druga področja pravosodnih sistemov in drugi elementi v „pravosodni verigi“, prek katerih mora oseba ali družba, da doseže učinkovito sojenje (npr. od začetne stopnje vstopa v pravosodni sistem do končne stopnje izvršitve sodne odločbe).

Zaradi pomena nacionalnih pravosodnih sistemov za gospodarstvo se obseg pregleda stanja za leto 2013 osredotoča na parametre pravosodnega sistema, s katerimi se izboljšata poslovno in naložbeno ozračje. S pregledom stanja se proučijo kazalniki učinkovitosti za nekazenske zadeve, zlasti v civilnih in gospodarskih pravdnih zadevah, ki so pomembne za reševanje gospodarskih sporov, ter v upravnih zadevah. V poslovnem okolju ima upravno sodstvo pomembno vlogo, na primer v zvezi z izdajanjem dovoljenj ali pri sporih z upravo glede obdavčitve ali z nacionalnimi regulativnimi organi.

Evropska komisija je za pripravo pregleda uspešnosti pozvala Komisijo Sveta Evrope za učinkovitost pravosodja („Council of Europe Commission for the Evaluation of the Efficiency of Justice“ – CEPEJ), naj zbere podatke in opravi analizo[14]. Evropska komisija je z najprimernejšimi in najpomembnejšimi podatki pripravila ta pregled stanja. V pregledu stanja so uporabljeni tudi podatki iz drugih virov, kot so Svetovna banka, Svetovni gospodarski forum in projekt „World Justice Project“.

2. Kazalniki iz pregleda stanja na področju pravosodja EU za leto 2013

V pregledu stanja za leto 2013 so prikazane ključne ugotovitve, ki temeljijo v glavnem na kazalnikih v zvezi z učinkovitostjo postopkov, ki so: trajanje postopkov, stopnja rešenih zadev in število nerešenih zadev[15].

– Pojem trajanje postopkov izraža čas (v dnevih), da se zadeva na sodišču reši, tj. čas, v katerem sodišče sprejme odločbo na prvi stopnji. Kazalnik „časovnega razporeda“ je število nerešenih zadev, deljeno s številom rešenih zadev ob koncu leta, pomnoženo s 365 dni.

– Pojem stopnja rešenih zadev je razmerje med številom rešenih zadev in prejetimi zadevami. Meri, ali sodišču uspe obravnavati število prejetih zadev. Kadar je stopnja rešenih zadev nizka, trajanje postopkov pa dolgo, prihaja v sistemu do sodnih zaostankov.

– Pojem število nerešenih zadev izraža število zadev, ki jih je še treba obravnavati v začetku obdobja (npr. leta). Število nerešenih zadev vpliva na časovni razpored. Za krajše trajanje postopkov so torej potrebni ukrepi za zmanjšanje števila nerešenih primerov.

S pregledom stanja se nadalje proučijo kazalniki o določenih dejavnikih, s katerimi se lahko skrajša trajanje postopkov in poveča kakovost pravosodja, in sicer: spremljanje in ocenjevanje dejavnosti sodišč, sistemi informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) za sodišča, alternativni načini reševanja sporov in usposabljanje sodnikov. Čeprav še več pomembnih dejavnikov prav tako vpliva na trajanje postopkov, in sicer zlasti specifičnost in zapletenost postopkov, navedeni kazalniki zagotavljajo koristne podatke, ki kažejo, kako so države članice ozaveščene o pomenu teh vprašanj ter kateri ukrepi so v zvezi s tem sprejeti.

– Spremljanje in ocenjevanje dejavnosti sodišč: za izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sodnih postopkov je treba dejavnosti sodišč spremljati z obsežnim in javno dostopnim sistemom za zbiranje podatkov ter redno ocenjevati. Iz kazalnikov je razvidno, ali so voljo redni sistemi spremljanja dejavnosti sodišč in sistemi ocenjevanja.

Sistemi spremljanja zajemajo objavo letnega poročila o dejavnostih ter merjenje števila prejetih zadev, izdanih odločb, odlogov zadev in trajanja postopkov.

Pri kazalniku ocenjevanja dejavnosti sodišča se upošteva, ali so na voljo:

– opredelitev kazalnikov uspešnosti (kot so prejete zadeve, rešene zadeve, nerešene zadeve, sodni zaostanki, uspešnost sodnikov in sodnega osebja, izvrševanje odločb, stroški),

– redno ocenjevanje uspešnosti in rezultatov,

– opredelitev standardov kakovosti (kot so politike zagotavljanja kakovosti, politike človeških virov, merila uspešnosti za postopke, uporaba sredstev),

– specializirano osebje na sodiščih, pristojno za politiko kakovosti.

– Sistemi IKT za sodišča: uporaba informacijske in komunikacijske tehnologije je postala nujna za učinkovito delovanje pravosodja. Iz kazalnikov je razvidno, ali so na voljo sistemi IKT za registracijo in vodenje zadev ter obveščanje in izmenjavo informacij med sodišči in njihovim okoljem (npr. elektronski spletni obrazci, spletna stran sodišča, spletno spremljanje zadev, elektronski registri, elektronsko obravnavanje sporov majhne vrednosti in izterjave nespornih dolgov, elektronska vložitev zahtevka in videokonferenca).

– Alternativni načini reševanja sporov za civilne in gospodarske pravdne zadeve: ti načini lahko v različnih oblikah dopolnjujejo tradicionalne sodne postopke. Iz tega kazalnika je razvidno, ali so na voljo alternativni načini reševanja sporov.

– Usposabljanje sodnikov: pomemben element za kakovost in učinkovitost sodnih odločb je usposabljanje sodnikov, in sicer začetno usposabljanje in nenehno usposabljanje skozi celotno kariero. Usposabljanje se lahko usmeri na specializacijo, a tudi na izboljšanje znanj. S tem kazalnikom se zagotavljajo informacije o obveznem usposabljanju sodnikov.

– Sredstva: proračun za sodišča, število sodnikov in odvetnikov namreč zagotavlja informacije o sredstvih, uporabljenih v pravosodnem sistemu.

V pregledu stanja so tudi ugotovitve, ki temeljijo na kazalnikih, povezanih z videzom neodvisnosti pravosodnega sistema. Videz neodvisnosti je pomemben pri odločitvah o naložbah. Svetovni gospodarski forum v letnem poročilu o globalni konkurenčnosti predstavlja „indeks videza neodvisnosti“ (perceived independence index), ki je pomemben v okviru gospodarske rasti, saj temelji na raziskavi, opravljeni na reprezentativnem vzorcu podjetij v vseh državah, ki zastopajo najpomembnejše sektorje gospodarstva (kmetijstvo, predelovalno industrijo, nepredelovalno industrijo in storitve)[16]. Projekt „World Justice Project“ je v okviru poročila o indeksu vladavine prava (Rule of Law index) med letoma 2012 in 2013 razvil kazalnik „videza neodvisnosti na področju civilnega sodstva“[17], ki temelji na raziskavah v splošni populaciji in pri usposobljenih osebah. Navesti je treba tudi, da sta Sodišče Evropske unije[18] in Evropsko sodišče za človekove pravice[19] pri obravnavanju vprašanja neodvisnosti pravosodja poudarila pomembnost tega, da je pravosodje videti neodvisno. Za neodvisnost pravosodja so v skladu s sodno prakso teh sodišč potrebna natančna pravila, na podlagi katerih je mogoče zavrniti vsak upravičen dvom pri posameznikih o zavarovanosti navedenega organa pred zunanjimi vplivi in o njegovi nevtralnosti glede interesov, s katerimi se srečuje.

3. Glavne ugotovitve pregleda stanja na področju pravosodja EU za leto 2013 3.1. Velike razlike glede trajanja postopkov

Pravica zamujena je pravica odrečena. Za podjetja in vlagatelje so pomembne pravočasne odločbe. Družbe pri odločitvah o naložbah upoštevajo tveganje, da so lahko vključene v gospodarske spore, delovne spore, spore glede obdavčevanja ali plačilne nesposobnosti. Zelo pomembna je učinkovitost, s katero pravosodni sistem v državi obravnava spore. Na primer, kolikor dlje traja sodni spor, toliko dražja postane izvršitev dobavne pogodbe ali pogodbe o opravljanju storitev, po določenem času pa včasih postane celo nepomembna, saj se zmanjša verjetnost plačila na podlagi pogodbe ali plačila pogodbene kazni.

Podatki za vse diagrame so iz leta 2010, razen tam, kjer je to izrecno navedeno. Države članice na desni strani diagramov brez vrednosti so tiste, za katere podatki niso bili na voljo. Vsi grafi se nanašajo na postopke na prvi stopnji, razen v grafu 4. Kakovost in učinkovitost pravosodnega sistema morata biti vidna že na prvi stopnji, saj je prva stopnja obvezen korak za vsakega posameznika, ki se obrne na sodišče.

Graf 1: Čas, potreben za reševanje nekazenskih zadev* (v dneh) (vir: študija CEPEJ[20])

* Med nekazenske zadeve so vključene civilne in gospodarske zadeve, izvršilne zadeve, zemljiškoknjižne zadeve, zadeve v zvezi s poslovnimi registri in upravnopravne zadeve.

Graf 2: Čas, potreben za reševanje civilnih in gospodarskih pravdnih zadev* (v dneh) (vir: študija CEPEJ)

Civilne (in gospodarske) pravdne zadeve se nanašajo na spore med strankami, na primer spore v zvezi s pogodbami in postopke zaradi insolventnosti. Civilne (in gospodarske) nepravdne zadeve pa se nasprotno nanašajo na nesporne postopke, na primer nesporne plačilne naloge.

Graf 3: Čas, potreben za reševanje upravnih zadev* (v dneh) (vir: študija CEPEJ)

* Upravnopravne zadeve se nanašajo na spore med državljani in lokalnimi, regionalnimi ali nacionalnimi organi. Upravnopravne zadeve rešujejo posebna upravna sodišča v nekaterih državah in civilna sodišča v drugih.

Graf 4: Čas, potreben za reševanje primerov plačilne nesposobnosti* (v letih) (vir: študija CEPEJ/Svetovna banka: „Doing Business“)

* Čas, v katerem upniki izterjajo svoje posojilo. Časovno obdobje traja od neplačila družbe do plačila dela ali celotnega zneska, dolgovanega banki. Pri tem se upoštevajo morebitne taktike namernega zavlačevanja strank, kot so vložitev pritožb, ki so namenjene zavlačevanju postopka, ali zahtevkov za podaljšanje. Podatki so zbrani iz odgovorov lokalnih upraviteljev postopkov v primeru insolventnosti na vprašalnik in preverjeni s študijo o zakonih in drugih predpisih ter z javnimi informacijami o sistemih stečaja.

Ø Zgornji grafi kažejo velike razlike glede trajanja postopkov: postopki v vsaj eni tretjini držav članic trajajo dvakrat dlje kot v večini držav članic[21].

Trajanje postopkov je povezano s stopnjo, v skladu s katero lahko sodišča rešujejo zadeve – „stopnja rešenih zadev“, in s številom zadev, ki jih je še treba rešiti (nerešene zadeve). Kadar je stopnja rešenih zadev okrog 100 % ali višja, to pomeni, da lahko pravosodni sistemi rešijo vsaj toliko zadev, kot jih prejmejo. Kadar je stopnja rešenih zadev pod 100 %, to pomeni, da sodišča rešijo manj zadev, kot jih prejmejo, zato se ob koncu leta število zadev, ki niso rešene, prišteje k nerešenim zadevam. Če se take razmere ponavljajo več let, bi lahko to nakazovalo bolj sistemske težave, saj se kopičijo sodni zaostanki, kar še dodatno poveča delovno obremenitev sodišč, zaradi česar se trajanje postopkov še podaljša.

Graf 5: Stopnja reševanja nekazenskih zadev (v % – vrednosti nad 100 % kažejo, da je več zadev rešenih kot prejetih, vrednosti pod 100 % kažejo, da je manj zadev rešenih kot prejetih) (vir: študija CEPEJ)

Graf 6: Stopnja reševanja civilnih in gospodarskih pravdnih zadev (v %) (vir: študija CEPEJ)

Graf 7: Stopnja reševanja upravnih zadev (v %) (vir: študija CEPEJ)

Ø Zgornji grafi kažejo, da imajo lahko nekatere države težave glede zmogljivosti reševanja nekaterih kategorij zadev.

Grafi od 8 do 10 spodaj kažejo število nerešenih zadev na začetku referenčnega leta (1. januarja 2010). Te nerešene zadeve so rezultat učinkovitosti sodišč v predhodnem letu. Zato se nizke stopnje reševanja zadev v letu 2010, kot jih prikazujejo grafi od 5 do 7 zgoraj, ne odražajo v grafih od 8 do 10 spodaj o številu nerešenih zadev. Povečanje števila nerešenih zadev na koncu leta bo prikazano v prihodnjih obdobjih.

Graf 8: Število nekazenskih nerešenih zadev (na 100 prebivalcev) (vir: študija CEPEJ)

Graf 9: Število civilnih in gospodarskih pravdnih nerešenih zadev (na 100 prebivalcev) (vir: študija CEPEJ)

Graf 10: Število upravnih nerešenih zadev (na 100 prebivalcev) (vir: študija CEPEJ)

Ø Zgornji grafi kažejo, da ima več držav članic posebej veliko število nerešenih zadev.

Ugotavlja se, da:

Ø V določenih državah članicah so neugodni dejavniki združeni: predolgi postopki na prvi stopnji z nizko stopnjo rešenih zadev in/ali velikim številom nerešenih zadev. Takim primerom je treba nameniti posebno pozornost in jih temeljito analizirati, saj lahko nakazujejo bolj sistemske pomanjkljivosti, za katere bi bilo treba sprejeti ukrepe za izboljšanje stanja.

Ø Prednostna naloga bi morala biti skrajšanje predolgih postopkov, da se izboljšata poslovno okolje in privlačnost za naložbe.

3.2. Spremljanje in ocenjevanje prispevata h krajšim postopkom in povečanju kakovosti pravosodja.

Kadar ni zanesljivega spremljanja in ocenjevanja, je lahko še težje izboljšati delovanje pravosodnega sistema. Pomanjkanje kakovostnih sodnih odločb lahko povečuje tveganje za poslovanje za velika podjetja in MSP ter vpliva na izbiro potrošnikov. To lahko povzroči prenagle ali manj predvidljive odločbe, nerazumljive postopke ali nedostopno pravosodje. Da je upravljanje časa v zadevah na sodišču učinkovito, morajo biti sodišča, pravosodje in vsi končni uporabniki pravosodja obveščeni o delovanju sodišč prek rednih sistemov spremljanja. Opredelitev politik kakovosti in ocenjevanje dejavnosti sodišč sta orodji, s katerima se poveča kakovost pravosodja, da se izboljšajo dostop do sodnega varstva ter zaupanje, predvidljivost in pravočasnost sodnih odločb.

Graf 11: Razpoložljivost spremljanja dejavnosti sodišč[22] (vir: študija CEPEJ)

Graf 12: Razpoložljivost ocenjevanja dejavnosti sodišč (vir: poročilo CEPEJ za leto 2012)

Zgornji grafi kažejo,

Ø da ima velika večina držav članic obsežen sistem spremljanja, a več držav članic zaostaja ali podatkov ne daje na voljo;

Ø da več držav članic dejavnosti sodišč ne ocenjuje redno, standardi kakovosti pa niso opredeljeni v več kot polovici držav članic.

3.3. Krajše trajanje postopkov in poenostavitev dostopa do sodnega varstva z uporabo sistemov informacijske in komunikacijske tehnologije

Sistemi IKT za registracijo in vodenje zadev so nujno orodje, ki je sodiščem na voljo, da je upravljanje časa v zadevah učinkovito, saj izboljšujejo stopnjo, s katero lahko sodišča obravnavajo zadeve in tako krajšajo predolge postopke.

Graf 13: Sistemi IKT za registracijo in vodenje zadev (ponderiran kazalnik – najmanj = 0, največ = 4)[23] (vir: študija CEPEJ)

Ø Zgornji graf kaže, da je v veliki večini držav članic dobro razvit sistem za registracijo in vodenje zadev, vendar razvoj v več državah članicah zaostaja.

S sistemi IKT za komuniciranje med sodišči in strankami (npr. elektronska vložitev zahtevka) se lahko skrajšajo zamude ter stroški za državljane in podjetja s poenostavitvijo dostopa do sodnega varstva. Sistemi IKT so tudi čedalje pomembnejši pri čezmejnem sodelovanju med pravosodnimi organi, s čimer se poenostavi izvajanje zakonodaje EU.

Graf 14: Elektronsko komuniciranje med sodišči in strankami (ponderiran kazalnik – najmanj = 0, največ = 4) (vir: študija CEPEJ)

Graf 15: Elektronsko obravnavanje sporov majhne vrednosti* (0 = na voljo pri 0 % sodišč, 4 = na voljo pri 100 % sodišč) (vir: študija CEPEJ)

* Pojem „spori majhne vrednosti“ se nanaša na civilno zadevo, pri kateri je denarna vrednost zahtevka relativno nizka (vrednost se med državami članicami razlikuje).

Graf 16: Elektronsko obravnavanje izterjave nespornih dolgov (0 = na voljo pri 0 % sodišč, 4 = na voljo pri 100 % sodišč) (vir: študija CEPEJ)

Graf 17: Elektronska vložitev zahtevkov (0 = na voljo pri 0 % sodišč, 4 = na voljo pri 100 % sodišč) (vir: študija CEPEJ)

Ø Zgornji grafi kažejo, da so med državami članicami pri razvoju sistemov IKT za izmenjavo informacij med sodišči in strankami velike razlike.

3.4. Delovna obremenitev sodišč se zmanjšuje z alternativnimi načini reševanja sporov.

Z učinkovito mediacijo in drugimi alternativnimi načini reševanja sporov se zagotavlja, da stranki prostovoljno skleneta zgodnjo poravnavo, da se zmanjša število nerešenih zadev, kar lahko torej pomembno pozitivno vpliva na delovno obremenitev sodišč, ki lažje ohranjajo razumne časovne okvire. Visoko kakovostni alternativni načini reševanja sporov so lahko verodostojna alternativa tradicionalnih sodnih postopkov, pripomorejo pa lahko tudi h kulturi mirnega reševanja sporov.

Graf 18: Razpoložljivost alternativnih načinov reševanja sporov (vir: študija CEPEJ)

Ø Zgornji graf kaže, da so v skoraj vseh državah članicah na voljo alternativni načini reševanja sporov, toda dokazi o njihovi uporabi pri gospodarskih sporih pogosto niso dosegljivi.

Ø Države članice morajo spodbujati razpoložljivost in kakovost mediacije in drugih alternativnih načinov reševanja sporov.

3.5. Spodbujanje usposabljanja sodnikov za bolj učinkovito pravosodje

Politike usposabljanja so lahko del standardov kakovosti za pravosodje. Začetno in nenehno usposabljanje sta pomembna za ohranjanje ali povečanje znanja in sposobnosti sodnega osebja. Usposabljanje je pomembno zlasti, če upoštevamo nenehni razvoj nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU, vedno večji pritisk, da se izpolnijo pričakovanja končnih uporabnikov, in gibanje k strokovnemu upravljanju znotraj pravosodja. Čeprav je v nekaterih državah članicah normalna praksa prostovoljno usposabljanje za sodnike, se z obveznim usposabljanjem nakazuje zaveza k spodbujanju najnovejšega znanja in spretnosti za sodnike.

Graf 19: Obvezno usposabljanje za sodnike (vir: Poročilo CEPEJ za leto 2012)[24]

Ø Zgornji graf kaže, da imajo države članice zelo različne politike glede obveznega nenehnega usposabljanja za sodnike.

3.6. Sredstva

Za zagotavljanje kakovosti, neodvisnosti in učinkovitosti nacionalnih pravosodnih sistemov so potrebni ustrezni finančna sredstva in človeški viri, pri čemer se upoštevajo različne pravne tradicije. V tem okviru lahko na podatke vpliva kontradiktorna ali inkvizitorna narava pravosodnega sistema. Vlaganje v dobro organiziran pravosodni sistem lahko pomembno prispeva k trajnostni rasti.

Graf 20: Proračun sodišč* (v EUR na prebivalca) (vir: študija CEPEJ)

* Letni odobreni (ne dejansko izvršeni) javni proračun, dodeljen za delovanje vseh sodišč (civilna, gospodarska in kazenska sodišča brez storitev državnega tožilstva in pravne pomoči), ne glede na vir tega proračuna. Za države članice EU, katerih skupnega letnega odobrenega proračuna, dodeljenega vsem sodiščem, ni mogoče ločiti od podatkov za oddelke državnega tožilstva (BE, DE, ES, EL, FR, LU, AT), so v diagramu prikazani skupni podatki (v BE, ES in AT je v podatke vključena tudi pravna pomoč). V letni odobreni proračun, dodeljen za delovanje vseh sodišč, je po potrebi vključen proračun na nacionalni ravni in na ravni regionalnih ali zveznih subjektov.

Graf 21: Število sodnikov* (na 100 000 prebivalcev) (vir: študija CEPEJ)

* V to kategorijo so zajeti sodniki s polnim delovnim časom ter po potrebi t. i. „Rechtspfleger“/sodniški pomočniki, ki so pristojni za izdajanje lastnih odločb in/ali sodb.

Graf 22: Število odvetnikov* (na 100 000 prebivalcev) (vir: študija CEPEJ)

* Odvetnik je oseba, ki je v skladu z nacionalnim pravom usposobljena in pooblaščena, da zastopa svoje stranke in deluje v njihovem imenu, da opravlja odvetniški poklic, da nastopa pred sodišči ali svetuje in zastopa svoje stranke v pravnih zadevah (Priporočilo Rec(2000) 21 Odbora ministrov Sveta Evrope o svobodi opravljanja odvetniškega poklica).

Ø Zgornji grafi kažejo različne pristope v zvezi s finančnimi sredstvi in človeškimi viri v pravosodnem sistemu, tudi med državami članicami, v katerih je trajanje postopkov podobno.

3.7. Razlika v videzu neodvisnosti

Dajanje videza neodvisnosti pravosodja je tudi dejavnik, ki spodbuja rast. Ker neodvisnost pravosodja zagotavlja, da je pravosodni sistem, v katerem delujejo podjetja, predvidljiv, zanesljiv, nepristranski in stabilen, lahko videz pomanjkanja neodvisnosti odvrne naložbe. Na splošno ni pomembno samo, da se zadosti pravici, ampak je treba to narediti javno. Neodvisnost pravosodja je tudi zahteva, ki izhaja iz pravice do učinkovitega pravnega sredstva, določene z Listino EU o temeljnih pravicah.

Graf 23: Neodvisnost pravosodja (videz – višja vrednost pomeni boljši videz) (vir: Svetovni gospodarski forum)[25]

Graf 24: Neodvisnost civilnega sodstva (videz – višja vrednost pomeni boljši videz) (vir: projekt „World Justice Project“)

Ø Čeprav je več držav članic med desetimi najpomembnejšimi vodilnimi državami na svetu glede videza neodvisnosti pravosodja, zgornji grafi kažejo, da se zdi poslovnim končnim uporabnikom videz neodvisnosti pravosodja v določenih državah članicah dokaj majhen. Tem ugotovitvam je treba nameniti posebno pozornost in podrobneje je treba analizirati, zakaj obstaja v določenih državah članicah pomanjkanje zaupanja.

4. Spremljanje ugotovitev iz pregleda stanja za leto 2013 4.1. Spremljanje v okviru reform pravosodja v državah članicah

Najpomembnejše ugotovitve iz pregleda stanja za leto 2013 osvetljujejo prednostna področja, ki jih je treba obravnavati. Komisija bo te prednostne naloge spremenila v naslednje ukrepe:

– Vprašanja iz pregleda stanja se bodo upoštevala pri pripravi prihodnje analize za posamezne države v okviru evropskega semestra za leto 2013. Usmerjala bodo tudi delo pri programih gospodarskega prilagajanja.

– Komisija je predlagala, naj bosta v naslednjem večletnem finančnem okviru za reforme pravosodnih sistemov na voljo Sklad za regionalni razvoj in Evropski socialni sklad.

4.2. Obravnavanje podatkovnih vrzeli

Iz izkušenj pri pregledu stanja za leto 2013 so razvidne težave pri zbiranju zanesljivih in primerljivih podatkov. Zaradi precejšnjih razlik med nacionalnimi pravosodnimi sistemi in postopki je primerljivost podatkov izziv; v nekaterih državah članicah tudi ne uporabljajo standardnih opredelitev za spremljanje podatkov.

Kljub dobremu povprečju na ravni EU v zvezi z obstojem sistemov spremljanja nekatere države članice ne zbirajo podatkov na način, ki bi omogočal objektivno ocenjevanje in primerjavo z drugimi državami članicami. Poleg tega, da je težko dobiti primerljive podatke, za skoraj vse države članice manjkajo nekateri podatki o vprašanjih, kot so stroški postopkov, začasni ukrepi, mediacijski postopki in izvršilni postopki.

Glede na pomembnost dobrega delovanja nacionalnega pravosodnega sistema pri doseganju ciljev Unije, bi morale države članice kot prednostno nalogo obravnavati zbiranje nepristranskih, zanesljivih, objektivnih in primerljivih podatkov in jih dati na voljo v podporo tej dejavnosti. Razvoj zbiranja takih podatkov je v skupnem interesu držav članic in nacionalnih pravosodnih organov, da se bolje opredelijo pravosodne politike.

V tem pogledu je posebej pomembna vloga Komisije Sveta Evrope za učinkovitost pravosodja, zato Komisija poudarja pomembnost za vse države članice, da sodelujejo s to komisijo in ji v celoti zagotovijo zahtevane podatke.

Komisija bo tudi proučila načine za izboljšanje zbiranja podatkov, tako namerava zlasti:

– uporabiti usmerjene študije na terenu o tem, kako delujejo pravosodni sistemi v praksi pri uporabi izbrane zakonodaje EU v povezavi z rastjo, ter kvalitativne raziskave Eurobarometra, da zbere stališča pravnih strokovnjakov in različnih končnih uporabnikov,

– z mrežami sodnikov in pravosodnih organov proučiti, kako se lahko izboljšata kakovost in razpoložljivost primerljivih podatkov na nacionalni ravni, tudi glede strukturne neodvisnosti pravosodja,

– z Eurostatom raziskati, kako izboljšati zbiranje primerljivih podatkov za najpomembnejše kazalnike.

4.3. Nadaljnji koraki

Pomembne strukturne komponente trajnostne rasti in socialne stabilnosti v vseh državah članicah so kakovost, neodvisnost in učinkovitost pravosodnih sistemov, ki so bistvene za učinkovito izvajanje prava EU. Komisija na podlagi tega pregleda stanja poziva države članice, Evropski parlament[26] in vse zainteresirane strani k odprtemu dialogu in konstruktivnemu sodelovanju v smeri nadaljnjih izboljšav nacionalnih pravosodnih sistemov v EU v okviru evropskega semestra, evropske strategije rasti – „Evropa 2020“, krepitve enotnega trga in agende državljanov EU.

Komisija namerava v prihodnosti začeti širšo razpravo o vlogi pravosodja v EU, tako bo 21. in 22. novembra 2013 organizirala „Assises de la justice“ – konferenco na visoki ravni, na kateri se bodo srečali pomembnejši oblikovalci politik na ravni EU in na nacionalni ravni, sodniki vrhovnih in drugih sodišč, pravosodni organi, predstavniki pravniških poklicev ter vse zainteresirane strani. Tak skupen razmislek je nujen za razvoj pravega evropskega območja pravice, ki bi izpolnilo pričakovanja državljanov ter prispevalo k trajnostni rasti na podlagi vladavine prava in drugih vrednot, na katerih temelji Unija.

[1]               EL, IE, LV, PT.

[2]               Sporočilo Komisije, Letni pregled rasti 2013, COM(2012) 750 final.

[3]               BG, IT, LV, PL, SI, SK.

[4]               Npr. Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, 4.1.2003, str. 1–25).

[5]               Npr. Direktiva 2000/31/ES o elektronskem poslovanju (UL L 178, 17.7.2000, str. 1–16).

[6]               Npr. Okvirna direktiva 2002/21/ES o elektronskih komunikacijskih omrežjih in storitvah (UL L 108, 24.4.2002, str. 33–50).

[7]               Npr. Direktiva 2004/48/ES o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (UL L 157, 30.4.2004, p. 45–86).

[8]               Npr. Direktiva 2007/66/ES glede izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil (UL L 335, 20.12.2007, p. 31–46).

[9]               Vloga nacionalnih sodišč je poudarjena v Sporočilu Komisije o izvajanju prava Evropske skupnosti o okolju, COM(2008) 773 final.

[10]             Npr. Direktiva 2011/83/EU o pravicah potrošnikov (UL L 304, 22.11.2011, str. 64–88).

[11]             COM(2012) 750 final.

[12]             Kadar nacionalni podatki niso na voljo, je to navedeno v ustreznih grafih.

[13]             V številnih državah članicah poteka postopek izvajanja ukrepov za izboljšanje delovanja njihovih pravosodnih sistemov. V dvanajstih državah članicah se te reforme razvijajo v okviru pobud in instrumentov EU (programi gospodarskega prilagajanja, priporočila za posamezne države v okviru evropskega semestra ter mehanizem za sodelovanje in preverjanje).

[14]             Celotna študija o delovanju pravosodnih sistemov in delovanju gospodarstva v državah članicah EU, ki jo je leta 2012 za Evropsko komisijo pripravil CEPEJ, je na voljo na spletni strani GD za pravosodje http://ec.europa.eu/justice/index_sl.htm.

[15]             To so standardni kazalniki, ki jih je opredelil CEPEJ. Opredelitev teh pojmov in njihov medsebojni odnos sta na voljo na: http://www.coe.int/t/dghl/cooperation/cepej/evaluation/default_en.asp.

[16]             Kazalnik Svetovnega gospodarskega foruma temelji na odgovorih raziskave na vprašanje: „Do kakšne mere je pravosodje v vaši državi neodvisno od vplivov članov vlade, državljanov ali podjetij?“ Pri raziskavi je med letoma 2010 in 2011, odvisno od države, sodeloval reprezentativni vzorec podjetij v vseh državah, ki zastopajo najpomembnejše sektorje gospodarstva (kmetijstvo, predelovalno industrijo, nepredelovalno industrijo in storitve). Raziskava je potekala v različnih oblikah, vključno z osebnimi intervjuji z vodilnimi delavci, intervjuji prek telefona in elektronskimi sporočili ter s spletno raziskavo kot alternativo. Na voljo na: http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2012-2013/.

[17]             Iz podkazalnika pri projektu „World Justice Project“ na področju civilnega sodstva je razvidno, ali daje področje civilnega sodstva videz, da je brez neprimernih vladnih vplivov. Temelji na odgovorih: (1) iz raziskave v splošni populaciji, ki so jo na reprezentativnem vzorcu 1 000 ljudi, ki so odgovarjali, opravile vodilne lokalne družbe za izvajanje raziskav v treh največjih mestih v vsaki državi (podatki so bili zbrani, odvisno od države, v letih 2009, 2011 in 2012), ter (2) usposobljenih oseb, ki so odgovarjale na vprašalnike z navedenimi odgovori, kot so nacionalni pravni strokovnjaki in akademiki s strokovnim znanjem s področja civilnega prava (podatki so bili zbrani leta 2012). Podatki so na voljo pod kazalnikom 7.4 na: http://worldjusticeproject.org/sites/default/files/WJP_Index_Report_2012.pdf.

[18]             Npr. sodba z dne 19. septembra 2006 v zadevi Wilson, C-506/04, ZOdl., str. I-8613.

[19]             Npr. sodba Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Cooper proti Združenemu kraljestvu [GC], št. 48843/99, ECHR 2003-XII, sodba z dne 28. junija 1984 v zadevi Campbell in Fell proti Združenemu kraljestvu, št. 7819/77 in 7878/77, serija A št. 80.

[20]             Študija o delovanju pravosodnih sistemov in delovanju gospodarstva v državah članicah EU, ki jo je leta 2012 za Evropsko komisijo pripravil CEPEJ. http://ec.europa.eu/justice/index_sl.htm.

[21]             Ob upoštevanju grafov 1, 2 in 3 skupaj.

[22]             Kazalniki v grafih 11 do 22 zajemajo vsa sodišča.

[23]             Grafa 13 in 14 kažeta sestavljene kazalnike, oblikovane iz različnih kazalnikov IKT, da vsak meri razpoložljivost teh sistemov od 0 do 4 (0 = na voljo pri 0 % sodišč, 4 = na voljo pri 100 % sodišč).

[24]             V treh državah članicah na desni strani diagrama nimajo obveznega usposabljanja za sodnike.

[25]             Pri raziskavi je sodeloval reprezentativni vzorec podjetij v vseh državah, ki zastopajo najpomembnejše sektorje gospodarstva (kmetijstvo, predelovalno industrijo, nepredelovalno industrijo in storitve).

[26]             Zlasti Odbor za pravne zadeve (JURI), Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) ter Odbor za ekonomske in monetarne zadeve (ECON).