15.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 114/48

1.

meni, da je Solidarnostni sklad Evropske unije (v nadaljnjem besedilu „Sklad“) glavni instrument, ki Uniji omogoča odzivanje na večje nesreče v državah članicah ali državah kandidatkah za pristop in je tako dokaz njene solidarnosti s prizadetimi državami, regijami in občinami (v skladu s členom 222 Pogodbe o delovanju Evropske unije);

2.

ugotavlja, da se je Sklad v svoji sedanji obliki na splošno izkazal za učinkovitega, vendar bi bilo mogoče njegovo delovanje še izboljšati, zlasti s poenostavitvijo nujno potrebnih upravnih postopkov za sprostitev njegovih sredstev, s čimer bi bistveno zmanjšali čas, ki preteče od nesreče do dodelitve pomoči. Pravila delovanja Sklada bi lahko bila preglednejša, njegova sredstva pa bolje usmerjena v zadovoljevanje potreb prizadetih območij;

3.

obžaluje, da Evropska komisija predlaga, naj se ohrani najvišji razpoložljivi znesek letne pomoči Sklada v višini 500 milijonov EUR (v cenah iz leta 2011), ki je ostal nespremenjen od leta 2002; to namreč pomeni nevarnost, da ne bo mogoče zagotoviti pomoči za vse večje nesreče, saj so te vse pogostejše;

4.

meni, da so sedanja uredba in njene predlagane spremembe skladne z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti;

5.

opozarja, da imajo večje naravne nesreče pogubne posledice predvsem za prizadete občine in regije. Zelo pogosto je na prizadetih območjih poleg osnovne infrastrukture močno poškodovana tudi naravna in kulturna dediščina;

6.

poudarja, da so lokalne in regionalne oblasti običajno lastnice poškodovane infrastrukture in so zato odgovorne za njeno obnovo. Pristojne so tudi za reševalne službe, začasno nastanitev evakuiranih prebivalcev in čiščenje prizadetih območij;

7.

zato meni, da so sicer glavne upravičenke do podpore Sklada države članice ali države kandidatke, vendar se z dodeljeno pomočjo navsezadnje financirajo ukrepi, ki se izvajajo na regionalni in lokalni ravni;

8.

poudarja, da sta za regionalne in lokalne oblasti najpomembnejša vidika hitro posredovanje Sklada in usmerjena uporaba sredstev, da se omogoči čim boljše odzivanje na dejanske potrebe;

9.

zato pozdravlja predloge Komisije, ki prispevajo k hitrejši in bolje usmerjeni pomoči Sklada, in predlaga nekaj pomembnih priporočil, predvsem za lokalne in regionalne oblasti;

10.

opozarja na potrebo, da se upošteva posebni položaj najbolj oddaljenih regij, ki so bolj občutljive na izredne vremenske razmere;

11.

izraža zadovoljstvo, da je bilo pojasnjeno področje uporabe Sklada, s čimer bodo odpravljene obstoječe pravne negotovosti in preprečeno vlaganje vlog, ki ne izpolnjujejo pogojev;

12.

pozdravlja prizadevanja Komisije za poenostavitev opredelitve pojma „regionalne nesreče“ z uvedbo jasnega merila, ki temelji na BDP. S to novo opredelitvijo bo Komisija lažje ocenjevala vloge, poleg tega pa se bosta izboljšali preglednost in učinkovitost Sklada. Potencialne prosilke bodo lažje že vnaprej presodile, ali so pri določeni nesreči upravičene do pomoči;

13.

predlaga, da se za merilo, po katerem bi bila nesreča opredeljena kot „regionalna naravna nesreča“, uporabi prag v višini 1 % regionalnega BDP za regije na ravni NUTS 2. Po mnenju Odbora bi to merilo bolje odražalo namero, da se za regionalne naravne nesreče zagotovi približno enak obseg pomoči;

14.

meni, da je treba navedene kazalnike prilagoditi v primeru naravnih nesreč, do katerih pride na otokih regij, ki jih tvorijo arhipelagi na ravni NUTS 2, s čimer bi se izognili temu, da bi docela regionalni pristop v takšnih primerih onemogočal uporabo tega sklada;

15.

opozarja, da vse pogosteje nesreče prizadenejo območja, ki se v veliki meri ne ujemajo z regijami na ravni NUTS 2 (v nekaterih državah članicah so opredeljene zgolj administrativno) in celo presegajo meje več tako razmejenih regij, zato bi lahko bilo regionalno merilo, ki upošteva zgolj opredelitev regij na ravni NUTS 2, pristransko;

16.

predlaga, da se uvede merilo za regionalne nesreče na območjih na ravni NUTS 3 v primerih, ko so prizadete regije neposredne sosede na ravni NUTS 3 in skupaj tvorijo območje, ki ustreza velikosti regij na ravni NUTS 2 (torej šteje vsaj 800 000 prebivalcev). V tem primeru se odstotek BDP izračuna na podlagi tehtane povprečne vrednosti posameznih regij na ravni NUTS 3;

17.

opozarja, da so številne nesreče čezmejne in da bi imelo v teh primerih posredovanje EU veliko dodano vrednost, saj bi državljanom poslalo jasno pozitivno sporočilo;

18.

predlaga, da se za opredelitev pojma „izjemne naravne nesreče s čezmejnimi posledicami“ uporabi zgoraj omenjeno merilo na ravni NUTS 3, pri katerem so lahko sosednje regije na ravni NUTS 3 iz različnih držav članic;

19.

pozdravlja možnost, da se sredstva Sklada uporabijo ne samo za „takojšnje“ ukrepe, temveč tudi za ukrepe ki so neposredno povezani z nesrečo, vendar jih je zaradi njihove narave morda treba izvajati dolgoročno;

20.

poudarja, da morajo lokalne in regionalne oblasti po nesreči infrastrukturo obnoviti do te mere, da je odpornejša za prihodnje nesreče, v nekaterih primerih pa jo morajo morda celo premestiti na primernejše mesto;

21.

predlaga, da se ukrepi, ki so upravičeni do sredstev Sklada, podrobneje opredelijo in da se mednje vključi možnost financiranja ne le popravila infrastrukture, temveč tudi njene obnove do te mere, da postane odpornejša za druge naravne nesreče. Poleg tega predlaga, da se med upravičene ukrepe Sklada vključi tudi preselitev infrastrukture z območja, ki mu grozijo prihodnje naravne nesreče;

22.

opozarja, da se za nekatere lokalne in regionalne oblasti zunanja tehnična pomoč pogosto izkaže za nepogrešljivo pri spopadanju s posledicami nesreče in izvajanju ukrepov, potrebnih za sanacijo prizadetih območij;

23.

predlaga, da se izdatki, povezani z zunanjo tehnično pomočjo, vključijo med upravičene izdatke Sklada, in sicer do največ 2 % celotnega prispevka Sklada;

24.

opozarja, da je priprava vloge, še zlasti ocenjevanje škode in zbiranje podpornih dokazov, za javne organe zelo dolgotrajen proces, med katerim morajo hkrati sprejeti tudi potrebne ukrepe za odpravo posledic nesreče. Razmere so še toliko bolj zahtevne ob nesrečah, ki nastopijo postopoma, kot je suša, vendar tudi ob pojavih, kot so poplave, ki lahko včasih trajajo tudi več tednov ali celo mesecev, njihova škoda pa se tako lahko oceni šele po umiku vode. Kako hude so bile takšne nesreče, je torej mogoče ugotoviti šele naknadno;

25.

zato podpira predlog Komisije, da se upoštevajo posebnosti nesreč, ki se odvijajo postopoma;

26.

hkrati opozarja na dejstvo, da za druge naravne nesreče zakonodajni predlog ohranja obstoječe določbe in ne odpravlja težav, povezanih s pripravo vloge v primeru dolgotrajnih poplav;

27.

zato predlaga, da se v primeru dolgotrajnih poplav uvede možnost, v skladu s katero se lahko vloga predloži v desetih tednih po prenehanju nevarnosti naravne nesreče (npr. po odpravi izrednih razmer, ki jih je razglasila država članica ali regionalna oblast itd.);

28.

se strinja s stališčem Evropske komisije, da je treba v zvezi z naravnimi nesrečami nujno sprejeti potrebne preventivne ukrepe in da si je treba stalno prizadevati za njihovo izboljšanje;

29.

Zahteva, da je treba vlogi priložiti informacije o preprečevanju tveganja nesreč, bi za prosilke pomenila večjo upravno obremenitev ter bi lahko ovirala pripravo in obdelavo vlog, kar bi bilo v nasprotju s prvotnim ciljem poenostavitve upravnih postopkov za uporabo sredstev Sklada;

30.

predlaga, naj se od prosilk zahteva, da v fazi obdelave vloge predložijo le kratek opis izvajanja zakonodaje Unije (člen 4(1)(e)), zahteva po dodatnih informacijah ((člen 4(1)(f)) pa naj se črta, saj je treba te informacije vključiti v poročilo o izvajanju prispevka Sklada;

31.

podpira predlog Komisije o uvedbi možnosti predplačil, ki bi omogočila hiter odziv Sklada, vendar predlaga, da sistem predplačil ostane zunaj večletnega finančnega okvira in posebej predlaganih strukturnih skladov;

32.

pozdravlja dejstvo, da namerava Komisija pospešiti postopek odobritve sredstev Sklada, tako da bi pomoč hitreje dosegla prizadeta območja; v zvezi s tem pa opozarja, da je dejanski rok za uporabo prispevka iz Sklada krajši;

33.

predlaga, da se rok za uporabo prispevka iz Sklada podaljša na dve leti, predvsem zato ker sta lahko sanacija osnovne infrastrukture in ponovna vzpostavitev osnovnih storitev in oskrbe zamudni, glede na to da je treba zanju predložiti potrebno dokumentacijo in spoštovati predpise o javnih naročilih;

34.

Evropski organi ter nacionalne, regionalne in lokalne oblasti so že večkrat izrazili potrebo, da se v največji možni meri izvaja poenostavitev upravljanja, da bi bil pristop osredotočen na donosnost (1). Poenostavitev je še toliko bolj pomembna v primeru Solidarnostnega sklada, ki se ga uporablja v najbolj izrednih razmerah. Med upravičene izdatke tega sklada spadajo tudi prispevki, namenjeni kritju takojšnjih osebnih potreb. Zato bi bilo koristno dovoliti uporabo izdatkov na enoto v primeru izdatkov za potrebe prizadetega prebivalstva, ki niso izdatki za obnovo infrastrukture.