26.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 126/53

1.

pozdravlja splošni cilj predloga Komisije, da se uresniči enotni trg elektronske komunikacije, v katerem imajo državljani in podjetja dostop do elektronskih komunikacijskih storitev povsod v Uniji, ne glede na to, kje se zagotavljajo, brez čezmejnih omejitev ali neupravičenih dodatnih stroškov, ter v katerem delujejo podjetja, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja in storitve, ne glede na svoj sedež ali geografski položaj svojih strank v EU;

2.

podpira cilj iz strategije Evropa 2020 in Evropske digitalne agende o uresničitvi rastočega, uspešnega in dinamičnega digitalnega enotnega trga, ki koristi vsem gospodarskim sektorjem;

3.

poudarja pomen povezovanja z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in okrepljenega povezovanja trgov za podjetja in potrošnike ter opozarja na pomembne priložnosti, ki jih digitalni enotni trg nudi celotni evropski družbi;

4.

vendar hkrati opozarja, da je treba pri prilagoditvi evropskega zakonodajnega okvira za elektronske komunikacije ustrezno upoštevati dejanske in pravne pogoje v državah članicah in regijah;

5.

prosi, da se upošteva, da bo le s postopnim pristopom različnih hitrosti mogoče digitalno družbo razvijati naprej in postopoma doseči konvergenco glede na obstoječ digitalni razkorak znotraj EU, pomanjkljivo infrastrukturo IKT, različne izhodiščne razmere ter velike razlike v premoženju in dohodkih znotraj držav članic ter med njimi;

6.

opozarja, da so si nekatere države članice že določile pravila, s katerimi naj bi premostile razlike v oskrbi s širokopasovnimi povezavami med mesti in podeželjem. Pravila na ravni EU morajo upoštevati heterogenost izhodiščnih razmer v državah članicah;

7.

vnovič poudarja, da imajo lokalne in regionalne oblasti na področjih, na katerih samo tržni mehanizmi ne zadoščajo, ključno vlogo in veliko odgovornost pri zagotavljanju enakega in cenovno ugodnega dostopa do širokopasovnih povezav, vodenju pilotnih projektov za odpravljanje digitalne vrzeli in razvijanju novih elektronskih storitev upravnih organov, ki bodo usmerjene k državljanom;

8.

spominja, da so lokalne in regionalne oblasti na podeželskih območjih, ki za zasebne operaterje veljajo kot slabo donosna, prisiljene prispevati k financiranju digitalne infrastrukture. Da bo vsem državljanom na vseh območjih zagotovljen enakovreden dostop do novih tehnologij, Odbor regij poziva Komisijo, da podpre lokalne in regionalne oblasti pri financiranju, in sicer tako, da odobri prispevek iz evropskih strukturnih skladov k financiranju digitalne infrastrukture v vseh regijah EU in hkrati prizna projekte za razvoj digitalnih povezav na redko poseljenih podeželskih območjih kot storitve splošnega gospodarskega pomena;

9.

v zvezi s tem kritizira majhna finančna sredstva za izgradnjo širokopasovnega omrežja v okviru instrumenta za povezovanje Evrope (Connecting Europe Facility – CEF) za obdobje 2014–2020;

10.

ugotavlja, da je tudi hitra izgradnja optičnega omrežja na končnih delih povezav neizogiben korak, da se tudi v mobilni telefoniji breme podatkovnega prenosa spelje prek ustreznih usmerjevalnikov v fiksno omrežje;

11.

meni, da z ureditvijo, ki bo veljala po vsej EU, ne sme nastati neugoden konkurenčni položaj za države članice z razmeroma majhnim številom prebivalstva in majhnim ozemljem;

12.

potrjuje svoje stališče, da morajo informacijske in komunikacijske tehnologije kot temelj informacijske družbe, ki je odprta vsem, izpolnjevati potrebe vseh državljanov, tudi tistih, ki jim grozi socialna izključenost;

13.

poudarja, da bi morala biti obdelava osebnih podatkov, predvidena v tej uredbi, podvržena veljavni zakonodaji EU in nacionalni zakonodaji, med drugim zlasti direktivama 95/46/ES in 2002/58/ES;

14.

obžaluje, ker ni bilo javnega posvetovanja o predlogu uredbe, med katerim bi lahko vse udeležene strani izrazile stališča glede konkretnih načrtovanih zakonodajnih sprememb;

15.

je prepričan, da je potreben temeljit pregled obsežnih predlogov, zato meni, da je časovni načrt Evropske komisije za začetek veljavnosti uredbe s 1. julijem 2014 izjemno ambiciozen;

16.

načeloma pozdravlja namen uvedbe enotne odobritve EU, da se poenostavijo nacionalno različni odobritveni postopki in s tem vpletenim podjetjem zagotovita regulativna doslednost in predvidljivost;

17.

prosi, da se zagotovi, da postopek za enotno odobritev EU ne bo povzročil večje pravne negotovosti in manjše predvidljivosti regulativnih ukrepov;

18.

ugotavlja, da je v predlogu o spremembi Direktive 2002/21/ES o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve predviden znaten prenos pristojnosti na Evropsko unijo v škodo nacionalnih regulativnih organov. Zlasti pravica Evropske komisije, da zahteva umik osnutkov ukrepov nacionalnih regulativnih organov, trajno omejuje njihov manevrski prostor;

19.

prosi, naj se zagotovi, da izključno pooblastilo nacionalnih regulativnih organov matične države članice, da evropskemu ponudniku začasno prekličejo ali odvzamejo pravice (člen 6(1)), ne bo povzročilo tekmovanja v zmanjševanju regulacije (race to the bottom) in pripomoglo k izbiranju najugodnejšega sodišča (forum shopping);

20.

poudarja, da je radiofrekvenčni spekter omejena javna dobrina;

21.

se strinja s Komisijo, da je učinkovito upravljanje spektra pomembno za olajšanje dostopa operaterjem ter spodbujanje inovacij in kulturne raznolikosti;

22.

ugotavlja, da načrtovano pooblastilo Evropske komisije, da določi zavezujoče časovne načrte za upravljanje spektra in od nacionalnih regulativnih organov zahteva umik predlaganih ukrepov, pomeni obsežen prenos pristojnosti v okviru upravljanja spektra na Evropsko unijo;

23.

ponavlja pomisleke, ki jih je izrazil že k paketu reform za področje telekomunikacij leta 2008 in ki s sedanjim osnutkom uredbe niso odpravljeni, in sicer glede prenosa dodatnih pristojnosti v okviru upravljanja spektra na Unijo;

24.

spominja, da ukrepi programa za politiko radiofrekvenčnega spektra (RSPP), med drugim pregled uporabe do leta 2015, še niso zaključeni in jih je treba prej oceniti;

25.

ugotavlja, da evropsko ureditev uporabe radiofrekvenčnega spektra onemogočajo pravne in tehnične zaveze držav članic, ki jih je mogoče odpraviti le na srednji do dolgi rok;

26.

opozarja, da bo treba v primeru enotne nove ureditve frekvenc in postopkov za dodeljevanje radiofrekvenčnega spektra v EU upoštevati veljavne licenčne pogodbe s trajanjem do 20 let;

27.

meni, da je treba pred urejanjem z uredbo nujno razjasniti zadevo s pristojnimi uradi držav članic, glede na to da se v nekaterih državah članicah že načrtuje razporeditev frekvenc t. i. digitalne dividende II in bo predvidoma opravljena konec leta 2014 oziroma na začetku leta 2015;

28.

poudarja, da mora biti v državah članicah in regijah na voljo zadostna frekvenčna rezerva za inovativne načine uporabe;

29.

meni, da je pomembno izkoristiti tehnološke in pravne možnosti souporabe spektra (shared spectrum) ter inovativno tehnologijo, kot so kognitivni radio (cognitive radio), ultraširokopasovna tehnologija (ultra-wideband) in beli spekter (white spectrum), ter s tem doseči učinkovitejšo uporabo frekvenčnih spektrov;

30.

je zaskrbljen, da bi predlagana sprememba regulativnega okvira lahko povzročila zakasnitev dodeljevanja spektra v naslednjih 12 do 18 mesecih;

31.

zaradi teh pomislekov zavrača ukrepe za uskladitev upravljanja spektra, ki jih je predlagala Evropska komisija, in predlaga možnost zagotavljanja usklajenega upravljanja spektra na podlagi mednarodnih sporazumov ob spoštovanju frekvenčne suverenosti držav članic;

32.

predlaga, da se pred določitvijo evropske ureditve v zvezi s frekvencami pripravi pregled sedanjega stanja posameznih načrtov dodeljevanja spektrov in rokov v vsej EU ter na podlagi teh informacij razvije koncept za dolgoročen enotni postopek dodeljevanja spektrov;

33.

priporoča, da se v ta namen najprej opredeli temeljno področje politike radiofrekvenčnega spektra, ki je strateškega pomena za enotno politiko omrežne infrastrukture EU, in predlaga osredotočenost na frekvence mobilnega omrežja, ustrezne možnosti dostopa do omrežja, kot je WLAN, in omrežje LTE za vso EU;

34.

meni, da omejitev na spekter mobilnega omrežja hkrati zagotavlja spoštovanje načela subsidiarnosti, saj se bodo tako v vsej EU razdeljevale le tiste frekvence, od katerih je s tem postopkom mogoče pričakovati dejansko izboljšanje učinkovitosti;

35.

izrecno pozdravlja predlog o olajšanju uporabe javnih dostopovnih točk RLAN, kar bo omogočilo večje širjenje javno dostopnih internetnih povezav;

36.

ugotavlja, da splošna odobritev uvedbe in obratovanja (v skladu z opredelitvijo Evropske komisije glede tehničnih značilnosti) nevsiljivih maloobmočnih brezžičnih dostopovnih točk omejuje možnosti vplivanja lokalnih in regionalnih oblasti;

37.

pozdravlja namero Evropske komisije, da z uskladitvijo pravic končnih uporabnikov storitev elektronske komunikacije zagotovi, da bodo imeli državljani in ponudniki v celotni EU primerljive pravice in dolžnosti ter bodo lahko pod primerljivimi pogoji čezmejno koristili oziroma ponujali storitve;

38.

se strinja s ciljem, da se končnim uporabnikom zagotovi nediskriminacijski dostop do komunikacijskih omrežij in storitev, ki jih ponuja podjetje s sedežem v drugi državi članici;

39.

podpira prizadevanje Evropske komisije za okrepitev varstva potrošnikov in pravic uporabnikov v elektronski komunikaciji, tako da so potrošniki podrobno obveščeni o cenah in pogojih dobave;

40.

meni, da je načelo nevtralnosti omrežja bistven predpogoj za inovativen internet z odprtimi, dinamičnimi in kompleksnimi strukturami ter za zagotavljanje enakih pogojev v korist evropskih državljanov in podjetij;

41.

se strinja z Evropskim parlamentom, da bo mogoče predloge rešitev na področju nevtralnosti omrežja uresničiti samo z enotnim evropskim pristopom, zato načeloma pozdravlja pobudo Evropske komisije, da predlaga ureditve na tem področju;

42.

poudarja, da je odprtost interneta ključna gonilna sila konkurenčnosti, gospodarske rasti, socialnega razvoja in inovacij, kar je povzročilo izjemen razvoj spletnih uporabniških programov, vsebin in storitev, ter posledično izrazito rast v ponudbi vsebin in storitev ter povpraševanju po njih, in je zato izredno pomemben pospeševalec prostega pretoka znanja, idej in informacij, tudi v državah, v katerih je dostop do neodvisnih sredstev obveščanja omejen;

43.

se strinja z Evropskim parlamentom, da je odstopanje od nevtralnosti omrežja in načela najboljše kakovosti zelo nevarno – povzroči lahko na primer protikonkurenčno ravnanje, blokado inovacij, omejevanje svobode izražanja mnenja in pluralizma medijev, pomanjkljivo ozaveščenost potrošnikov in kršitve zasebnosti – ter da bi to škodilo gospodarstvu, potrošnikom in celotni demokratični družbi;

44.

je prepričan, da člen 23 predloga Evropske komisije ne ustreza načelu nevtralnosti omrežja, kot je razumljeno zgoraj, in priporoča, da se ti predpisi temeljito pregledajo;

45.

izrecno izpostavlja nevarnost okrnitve nevtralnosti omrežja s sporazumi med ponudniki dostopa in ponudniki vsebin o nudenju posebnih storitev višje kakovosti;

46.

je zaskrbljen, da bi lahko uporaba člena 23(2) pomenila prednost za finančno močna podjetja oziroma prikrajšanje manjših ponudnikov in končnih uporabnikov, in svari pred spodkopavanjem e-dostopnosti kot temeljnega načela internetne arhitekture, omejevanjem inovativnosti interneta in ogrožanjem kulturne raznolikosti v omrežju;

47.

odobrava poziv, da ponudniki internetnih storitev ne blokirajo, diskriminirajo, škodujejo ali omejujejo možnosti posameznikov, da uporabljajo storitve za dostop, uporabo, pošiljanje, objavljanje, prejemanje ali ponujanje katere koli vsebine, uporabniškega programa ali storitve po lastni izbiri, ne glede na vir ali cilj;

48.

zato odločno pozdravlja prepoved o blokiranju, upočasnjevanju, poslabšanju ali diskriminaciji specifičnih vsebin, aplikacij ali storitev (člen 23(5)), vendar opozarja, da lahko predlagane izjeme zaradi svoje nedoločenosti in pravne nejasnosti to načelo skoraj izničijo;

49.

je zaskrbljen, ker lahko pravno nejasna opredelitev ukrepov za upravljanje prometa ogrozi izključitev blokiranja omrežja, ki jo je treba pozdraviti, in ker neomejena razširitev na izvajanje „zakonodajne določbe“ (člen 23(5)(a)) ni združljiva z načelom sorazmernosti in zahtevami v zvezi z varstvom podatkov;

50.

priporoča, da se spričo že veljavnih standardov preveri, ali so predlagana pravila o ukrepih za upravljanje prometa potrebna;

51.

podpira prizadevanje Evropske komisije, da se z ustreznimi ukrepi okrepi varstvo potrošnikov, izboljša preglednost trga elektronskih komunikacij ter tržnim udeležencem olajša pridobivanje zavezujočih in razumljivih informacij;

52.

opozarja, da nacionalna zakonodaja, ustvarjena z uporabo evropskega pravnega okvira za telekomunikacije, upošteva pogosto pomembne nacionalne posebnosti, zato v zvezi s tem poziva k podrobnemu posvetovanju z nacionalnimi regulativnimi organi in organizacijami za varstvo potrošnikov;

53.

ugotavlja, da predlagana uskladitev pravic končnih uporabnikov ne sme voditi v znižanje ravni zaščite v državah članicah, in Evropski komisiji priporoča, da razmisli o okrepitvi pravic končnih uporabnikov na podlagi minimalne uskladitve;

54.

odločno pozdravlja znižanje zgornjih mej tarif za regulirane gostujoče komunikacije in brezplačne pasivne gostujoče komunikacije ter podpira namero Evropske komisije, da trajno odpravi neupravičene dodatne pristojbine ter v korist potrošnikov uvede enotne cene za komunikacijo doma in v tujini;

55.

podpira namero Evropske komisije, da na podlagi dvostranskih ali večstranskih sporazumov o gostovanju doseže, da bodo domače tarife veljale tako za domače klice kot za regulirane storitve gostovanja;

56.

kot pomembno ocenjuje dejstvo, da možnost, da se končni uporabnik odpove koristenju veljavnih cen domačih storitev v zameno za druge ugodnosti, ne sme omogočiti sistematičnega izogibanja obveznosti, da se za storitve gostovanja uporabljajo cene domačih storitev;

57.

prosi za zagotovitev, da se bodo z uvedbo smernic za uporabo merila razumne uporabe končni uporabniki dejansko lahko zanesli na to, da lahko tudi v drugih državah članicah ohranijo običajen vzorec domače potrošnje;

58.

opozarja na nevarnost morebitnih (izenačevalnih) podražitev domačih storitev in poziva Evropsko komisijo, naj ta vidik posebej upošteva pri ocenjevanju Uredbe (EU) št. 531/2012;

59.

ugotavlja, da je treba dvostranske ali večstranske sporazume o gostovanju kritično pregledati in ugotoviti, ali obstaja nevarnost, da omejijo konkurenco ali okrepijo konkurenčni položaj tržno močnih ponudnikov;

60.

meni, da predlog uredbe vsebuje številne ukrepe, za katere je treba temeljito pregledati, ali so skladni z načelom subsidiarnosti, na primer prenos pristojnosti za ureditev uporabe radiofrekvenčnega spektra in dodeljevanje radiofrekvenčnega spektra, pravica Komisije do veta na ukrepe evropskih operaterjev (European Electronic Communications Provider – EECP) in zahteva po standardiziranem virtualnem izdelku za dostop do omrežja, kar bi lahko imelo za posledico odpravo obveznosti fizičnega razvezanega dostopa do lokalne zanke;

61.

opozarja, da izbira uredbe za pravni instrument in pristojnost za izvedbene akte, s katerimi se uskladijo razpoložljivost, časovnica in trajanje pravic do uporabe spektra (predlog uredbe, Poglavje III – Oddelek 1 – Usklajevanje uporabe radiofrekvenčnega spektra na enotnem trgu), zbujata pomisleke glede načela sorazmernosti;

62.

meni tudi, da predlog vsebuje vrsto posameznih tem, za katere je treba podrobno preveriti, ali so primerne, potrebne in ustrezne za oblikovanje enotnega digitalnega trga;

63.

ugotavlja, da predlog Komisije zaradi navedenih pomislekov v veliki meri še ni pripravljen na sprejetje;

64.

predlaga, da se v predvidenem časovnem okviru uvedejo predpisi o odpravi pristojbine za gostovanje, preostali ukrepi pa se pregledajo in dopolnijo po posvetovanju z najpomembnejšimi akterji in ob upoštevanju navedenih pripomb.