15.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 114/85

1.

izrecno podpira predlog Evropske komisije za okrepitev in formalizacijo sodelovanja med evropskimi javnimi zavodi za zaposlovanje (JZZ). Izboljšanje njihovih rezultatov bo pomagalo pri uresničevanju cilja iz člena 3 Lizbonske pogodbe, tj. spodbujanju polne zaposlenosti, pri boju proti brezposelnosti med mladimi ter pri doseganju ciljev iz strategije Evropa 2020 na področju zaposlovanja;

2.

poudarja, da člen 29 Listine o temeljnih pravicah navaja, da ima „vsakdo […] pravico brezplačnega dostopa do služb za posredovanje zaposlitev“, zato izraža presenečenje, da v predlogu sklepa, ki ga je posredovala Evropska komisija, ta določba ni omenjena;

3.

opozarja, da so javni zavodi za zaposlovanje službe splošnega gospodarskega pomena, zato zanje veljata člen 14 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člen 36 Listine o temeljnih pravicah;

4.

poudarja, da se javni zavodi za zaposlovanje v državah članicah EU razlikujejo po strukturi, načinih delovanja in dejavnostih. Poleg tega poslujejo v različnih pogojih trga dela in imajo različen obseg virov;

5.

podpira zaveze, ki so jih sprejeli udeleženci konference o zaposlovanju mladih 3. julija v Berlinu, zlasti obljubo predstavnikov evropskih JZZ, da bodo imeli ključno vlogo pri spodbujanju zaposlovanja mladih v Evropi, delovali bolj učinkovito in podpirali sodelovanje z drugimi zainteresiranimi stranmi.

6.

ugotavlja, da od leta 1997 obstaja neformalna svetovalna mreža evropskih JZZ, z delovnimi skupinami za teme, kot so nova znanja in spretnosti ter nova delovna mesta ali učinkovitost JZZ. Sprejet je bil program vzajemnega učenja, poteka pa tudi dialog med zavodi;

7.

ugotavlja, da je precej prispevala k političnemu delu na ravni EU, saj je posredovala strokovna stališča o temah, kot so prožna varnost, vloga JZZ pri zagotavljanju, da se spremembe splačajo, ter jamstvo za mlade;

8.

ugotavlja, da je omenjena mreža zelo koristen in s stroškovnega vidika učinkovit forum za izmenjavo primerov najboljše prakse med JZZ. Omogoča tudi vzajemno učenje in inovacije na mnogih področjih, npr. digitalne storitve in profil potrošnika;

9.

priznava, da je učenje v okviru mreže v nekaterih državah članicah izboljšalo rezultate in storitve na lokalni ravni.

10.

ugotavlja, da je cilj obravnavanega zakonodajnega predloga ustanoviti mrežo JZZ, ki bi razširila, okrepila in utrdila sedanje pobude. Tako bi se še izboljšala učinkovitost JZZ in delovanje trga dela;

11.

poudarja, da predlog sklepa, ki ga je pripravila Komisija, ostaja v okviru pristojnosti za usklajevanje in podporo, kot jih določa člen 149 Pogodbe o delovanju Evropske unije, zaradi česar je v skladu z načelom subsidiarnosti;

12.

meni, da predlog daje mreži večjo prepoznavnost, legitimnost in jasnejše politične pristojnosti, vendar meni, da bi morala ohraniti svojo svetovalno vlogo;

13.

meni, da bi takšna zakonodaja povečala občutek odgovornosti JZZ za mrežo in jim dala dodatne pristojnosti za usklajeno ukrepanje, kadar je to ustrezno;

14.

opozarja, da vsi JZZ ne sodelujejo v enakem obsegu v mreži, kar negativno vpliva na kakovost njenih rezultatov ter slabi politično odzivnost mreže;

15.

znova izraža stališče, da bo formalizacija mreže zagotovila sodelovanje vseh držav članic in omogočila, da se od njih zahteva sistematično poročanje o izvajanju sprememb v skladu s političnimi odločitvami EU. To bi pripomoglo k ugotavljanju slabih rezultatov in z njimi povezanih strukturnih problemov;

16.

poudarja, da so učinkoviti JZZ odločilnega pomena pri izvajanju programa jamstvo za mlade ter da morajo imeti temeljito znanje o strukturi brezposelnosti med mladimi, njihovih prednostih in slabostih, možnostih za delo in posebnih zahtevah za posamezna delovna mesta;

17.

izraža prepričanje, da mora imeti mreža zelo jasno opredeljene pristojnosti, s čimer se zagotovi, da se njeno delo ne bo podvajalo z dejavnostmi, na primer, Odbora za zaposlovanje (EMCO) ter njegovih podskupin, pa tudi organizacij, kot sta Evropska mreža za razvoj politik vseživljenjske orientacije in portal EURES. Hkrati meni, da bi si morali člani okrepljene mreže prizadevati za sinergije s temi skupinami, kadar je to smiselno;

18.

poudarja, da bi bilo treba rezultate okrepljene mreže upoštevati pri delu na področju politike zaposlovanja na ravni EU, zlasti pri delu odbora EMCO ter Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov (EPSCO);

19.

ugotavlja, da je zaradi vse bolj kompleksnih trgov dela potrebno tesnejše sodelovanje in partnerstvo s socialnimi partnerji ter drugimi javnimi, zasebnimi in nepridobitnimi akterji, kar bi bilo treba upoštevati pri okrepljeni mreži.

20.

se strinja, da so potrebne dodatne primerjalne analize, ki so pogoj za primerjalno učenje, vendar meni, da se je tega treba lotiti previdno in ob upoštevanju vseh razlik med državami ter regijami;

21.

ugotavlja, da člen 8 predloga Komisiji daje pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z izvajanjem pobud za primerjalne analize in vzajemno učenje. Odbor pri tem poudarja, da delegirani akti lokalnim in regionalnim oblastem ne bi smeli nalagati večjega upravnega bremena;

22.

meni, da si nikoli ne bi smeli prizadevati za nekakšen seznam najboljših in najslabših rezultatov ali določitev ciljev, temveč za lažje učenje na podlagi skupne metodologije. V skladu s členom 14 PDEU so za ocenjevanje svojih javnih zavodov za zaposlovanje na podlagi kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov pristojne izključno nacionalne oziroma regionalne in lokalne oblasti;

23.

poudarja, da morajo biti primerjalne analize in učenje usmerjeni v kakovost in ne količino;

24.

poziva k temu, naj rezultati mreže temeljijo na natančnih neodvisnih raziskavah, pri katerih se uporabljajo najboljši razpoložljivi podatki;

25.

predlaga, naj nova zakonodaja omogoči nadaljnji razvoj delovanja mreže na spletu za obsežnejše seznanjanje z njenimi dejavnostmi in vključevanje zainteresiranih strani;

26.

se strinja, da bo eden od rezultatov okrepitve mreže večja sposobnost za celovito delovanje, ki bo zajemalo glavne pristojnosti JZZ in tesno povezana področja, kot so pripravništvo, ustanavljanje podjetij in izobraževanje o podjetništvu; poudariti je treba tudi, da je financiranje s sredstvi EU na teh področjih pomembno in učinkovito.

27.

poudarja, da so v nekaterih državah članicah z decentralizirano strukturo in odločanjem regionalne in lokalne oblasti pristojne za JZZ, v mnogih drugih pa so odgovorne za npr. programe pripravništva, usklajevanje in predvidevanje potreb po znanju in spretnostih ter usposabljanje in subvencioniranje zaposlovanja. To pa so področja, ki so bodisi tesno povezana s temeljnimi dejavnostmi JZZ ali – v nekaterih državah članicah – sodijo med njihove pristojnosti;

28.

meni, da se dobre in najboljše prakse pogosto izvajajo na lokalni in regionalni ravni, zato je treba na vsak način priznati pomen dela na tej ravni. Primere dobre prakse je treba okviru mreže upoštevati in spodbujati;

29.

ugotavlja, da je lokalna in regionalna raven pogosto tista, ki je iskalcem zaposlitve in večini delodajalcev najbližja, in da so trgi dela običajno lokalni;

30.

poziva predstavnike držav članic, naj si z vsemi močmi prizadevajo zagotoviti, da bodo stališča in izkušnje lokalnih in regionalnih JZZ upoštevane pri njihovem delu in da bodo ti zavodi o njem redno obveščeni; poudariti je treba, da je naloga predstavnikov držav članic tudi v delo mreže vključiti stališča in izkušnje lokalnih in regionalnih akterjev, ki delajo z iskalci zaposlitve, ter v okviru dialoga z lokalnimi in regionalnimi JZZ vzpostaviti ustrezno strukturo;

31.

poziva k temu, naj v mreži kot opazovalec sodeluje tudi predstavnik, ki ga imenuje OR. S tem se zagotovi upoštevanje stališč, izkušenj in prakse lokalnih in regionalnih oblasti pri delu mreže.