(1)

Ko se mali vlagatelji odločajo za naložbe, lahko pri tem izbirajo med vse več različnimi vrstami naložbenih produktov. Ti produkti lahko zagotavljajo posebne naložbene rešitve, prilagojene potrebam malih vlagateljev, vendar so običajno zapleteni in težko razumljivi. Obstoječa razkritja informacij o takih naložbenih produktih za vlagatelje so neusklajena in malim vlagateljem pogosto niso v pomoč pri primerjanju različnih produktov in razumevanju njihovih značilnosti ali ne izboljšujejo finančnega znanja teh vlagateljev . Zato so se mali vlagatelji večkrat odločili za naložbe s tveganji in stroški, ki jih niso povsem razumeli, ter tako v nekaterih primerih utrpeli nepredvidene izgube.

(2)

Izboljšanje določb o preglednosti naložbenih produktov, ki so na voljo malim vlagateljem, je pomemben ukrep za zaščito vlagateljev in pogoj za povrnitev zaupanja malih vlagateljev v finančni trg , še zlasti v obdobju po finančni krizi . Na ravni Unije so bili prvi koraki v tej smeri že storjeni z oblikovanjem režima ključnih informacij za vlagatelje, ki je bil vzpostavljen z Direktivo 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP).

(3)

Različna pravila, ki se razlikujejo glede na industrijo, ki ponuja naložbene produkte, in nacionalne predpise na tem področju, ustvarjajo neenake konkurenčne pogoje za različne produkte in distribucijske kanale ter pomenijo dodatne ovire za enotni trg finančnih storitev in produktov. Države članice so že začele različno in neusklajeno ukrepati za odpravo pomanjkljivosti pri ukrepih za zaščito vlagateljev, pri čemer se bo ta razvoj verjetno nadaljeval. Različni pristopi k razkrivanju informacij o naložbenih produktih ovirajo razvoj enakih konkurenčnih pogojev za različne proizvajalce naložbenih produktov in prodajalce teh produktov, zaradi česar izkrivljajo konkurenco. Prav tako bi ustvarili neenako raven zaščite vlagateljev v Uniji. Takšne razlike pomenijo oviro za vzpostavitev in nemoteno delovanje notranjega trga. Zato je ustrezna pravna podlaga člen 114 PDEU, kot se razlaga v skladu s stalno sodno prakso Sodišča Evropske unije.

(4)

Na ravni Unije je treba vzpostaviti enotna pravila o preglednosti, ki se bodo uporabljala za vse udeležence na trgu naložbenih produktov, da se preprečijo razlike in zmanjšajo stroški ter negotovost ponudnikov in distributerjev produktov . Potrebna je uredba, da se omogoči vzpostavitev skupnega standarda za dokumente s ključnimi informacijami na tak enoten način, da se lahko uskladita oblika in vsebina teh dokumentov. Z neposredno veljavnimi pravili iz uredbe bi bilo treba zagotoviti, da za vse udeležence na trgu naložbenih produktov veljajo enake zahteve. Tako bi bilo treba zagotoviti tudi enotno razkrivanje informacij, da se preprečijo različne nacionalne zahteve, ki bi bile posledica prenosa direktive. Uporaba uredbe je primerna tudi zato, ker zagotavlja, da za vse prodajalce naložbenih produktov veljajo enotne zahteve v zvezi s predložitvijo dokumenta s ključnimi informacijami malim vlagateljem.

(5)

Medtem ko je izboljšanje razkrivanja informacij o naložbenih produktih bistveno za povrnitev zaupanja malih vlagateljev v finančne trge, je prav tako pomembno, da so postopki prodaje teh produktov učinkovito regulirani. Ta uredba dopolnjuje ukrepe o prodaji (vključno z investicijskim svetovanjem, ukrepi za zaščito vlagateljev in drugimi storitvami prodaje) iz Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4). Prav tako dopolnjuje ukrepe v zvezi s prodajo zavarovalnih produktov iz Direktive 2002/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(6)

Ta uredba bi se morala ne glede na njihovo obliko ali sestavo uporabljati za vse produkte in osnovne naložbe , ki jih proizvede industrija finančnih storitev z namenom zagotavljanja naložbenih priložnosti malim vlagateljem, pri katerih je donos, ponujen vlagatelju, izpostavljen uspešnosti enega ali več sredstev ali referenčnim vrednostim ▌. To bi moralo vključevati naložbene produkte, kot so naložbeni skladi, police življenjskega zavarovanja ter osnovne naložbe za te naložbene sklade in police življenjskega zavarovanja, in produkte za male vlagatelje , ki so v neposrednem lastništvu, kot so državne obveznice ali delnice, ki so ponujene javnosti oziroma sprejete v trgovanje na reguliranem trgu, ki se nahaja ali deluje v državi članici . Strukturirani paketni produkti za male vlagatelje posredujejo med vlagatelji in trgi s postopkom „paketiranja“, „ovijanja“ ali združevanja sredstev, s čimer se ustvarijo drugačna tveganja, vzpostavijo drugačne značilnosti produkta ali dosežejo drugačne stroškovne strukture v primerjavi z neposrednim lastništvom. Takšno „paketiranje“ lahko malim vlagateljem omogoči, da se lahko vključijo v naložbene strategije, ki bi bile zanje sicer nedostopne ali nepraktične, vendar so za to lahko potrebne tudi dodatne informacije, zlasti da se omogoči primerjava različnih načinov paketiranja naložb in zagotovi, da so mali vlagatelji usposobljeni, da razumejo ključne značilnosti in tveganja naložbenih produktov za male vlagatelje .

(6a)

Ta uredba bi morala veljati tudi za delnice ali enote namenskih družb in holdingov, ki jih proizvajalec naložbenih produktov vzpostavi, da bi se izognil tej uredbi.

(6b)

Paketni naložbeni produkti bi morali malim vlagateljem zagotavljati očitne koristi, kot so razpršitev naložbenih tveganj na več različnih gospodarskih sektorjev ali na več osnovnih sredstev. Vendar se lahko tehnike paketiranja uporabijo za ustvarjanje značilnosti naložbenih produktov, katerih namen je zavajanje potrošnikov, ko se ti odločajo o naložbah. Z nekaterimi produkti s privlačnimi obrestnimi meram se lahko izkoristijo značilnosti vlagateljevega ravnanja, v tem primeru je to lahko dajanje prednosti takojšnjim velikim dobičkom. Podobno uporaba imena produkta, ki lahko pomeni večjo varnost, kot je mogoče, vpliva na značilnosti ravnanja potrošnika, in zadeva njihovo nenaklonjenost tveganju. Posledično take tehnike paketiranja ustvarjajo tveganje, da se bo vlagatelj osredotočil zlasti na takojšnje finančne koristi in se ne bo v celoti zavedal s tem povezanih prihodnjih tveganj. Ta uredba bi morala imeti za cilj izogibanje značilnostim paketiranja, ki izkoriščajo značilnosti odločanja vlagatelja, da se spodbudi preglednost in poveča razumevanje tveganja, ki je povezano s paketnimi naložbenimi produkti za male vlagatelje.

(7)

▌Zavarovalni produkti, ki ne ponujajo naložbenih priložnosti, bi morali biti izključeni iz področja uporabe Uredbe. ▌ Ta uredba se osredotoča na izboljšanje primerljivosti in razumljivosti informacij o naložbenih produktih, ki se prodajajo malim vlagateljem, produktih poklicnega pokojninskega zavarovanja in individualnih pokojninskih produktih , ki bi morali biti izvzeti s področja uporabe te uredbe, pod pogojem, da nacionalna zakonodaja zahteva prispevek delodajalca , delodajalec in zaposleni pa ne moreta izbrati ponudnika pokojninskih produktov. Investicijski skladi, namenjeni institucionalnim vlagateljem, prav tako ne spadajo v področje uporabe te uredbe, ker niso namenjeni za prodajo malim vlagateljem. Vendar bi morali naložbeni produkti, katerih namen je kopičenje prihrankov za individualne pokojnine, ostati v področju uporabe, ker pogosto konkurirajo drugim produktom iz te uredbe in se jih malemu vlagatelju distribuira na podoben način.

(8)

Da se bo zagotovila jasnost glede razmerja med obveznostmi iz te uredbe in obveznostmi iz Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) ter Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7), je treba določiti, da direktivi dopolnjujeta to uredbo . Zlasti je treba v dokument s ključnimi informacijami po pregledu te uredbe vključiti izvleček s ključnimi informacijami, kot je določeno v členu 5(2) Direktive 2003/71/ES.

(8a)

Proizvajalci naložbenih produktov bi morali zagotoviti, da je naložbeni produkt, ki ga pripravijo, združljiv s profilom ciljnih malih vlagateljev. Zato bi morali vzpostaviti predhodni postopek potrditve produktov, da bi zagotovili, da njihovi naložbeni produkti malih vlagateljev ne izpostavljajo osnovnim sredstvom, pri katerih profil tveganja in donosa ni lahko razumljiv.

(8b)

Pristojnim organom in evropskemu nadzornemu organu bi bilo treba na zahtevo predložiti vse potrebne informacije, da bi preverili vsebino dokumentov s ključnimi informacijami, ocenili skladnost s to uredbo in zagotovili zaščito strank in vlagateljev na finančnih trgih. Pooblastila Evropskega bančnega organa (EBA) in Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) bi morala biti ustrezno usklajena s pooblastili Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) v skladu z direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov in razveljavitvi Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta [MIFIR].

(9)

Proizvajalci naložbenih produktov, kot so upravitelji skladov, zavarovalnice, izdajatelji vrednostnih papirjev, kreditne institucije ali investicijska podjetja, bi morali pripraviti dokumente s ključnimi informacijami za naložbene produkte, ki jih proizvajajo, ker sami najbolje poznajo produkt in so zanj odgovorni. Proizvajalci naložbenih produktov lahko dajo dokument s ključnimi informacijami na voljo prodajalcem naložbenih produktov. Proizvajalec naložbenega produkta bi moral pripraviti dokumente s ključnimi informacijami, prodajalec naložbenega produkta pa priloge (vključno s pristojbinami) , preden se produkti začnejo prodajati malim vlagateljem. Če pa se produkt ne prodaja malim vlagateljem, dokumenta s ključnimi informacijami ni treba pripraviti, in kadar za proizvajalca naložbenega produkta priprava takšnega dokumenta ni praktična, lahko za pripravo pooblasti drug subjekt. Če se za pripravo dokumenta s ključnimi informacijami v celoti ali delno pooblastijo tretje osebe, bi moral biti proizvajalec naložbenega produkta še naprej splošno odgovoren za pripravo in vsebino tega dokumenta. Da se zagotovita splošno razširjanje in razpoložljivost dokumentov s ključnimi informacijami, bi morala ta uredba proizvajalcu naložbenega produkta omogočati, da dokumente objavi na spletnem mestu po lastni izbiri.

(10)

Zaradi izpolnjevanja potreb malih vlagateljev je treba zagotoviti, da so informacije o naložbenih produktih točne, poštene in jasne ter da za male vlagatelje niso zavajajoče. Zato bi morala ta uredba določiti skupne standarde za pripravo dokumenta s ključnimi informacijami, s katerimi se bo zagotovilo, da bo razumljiv za male vlagatelje. Glede na težave, ki jih imajo številni mali vlagatelji z razumevanjem strokovne finančne terminologije, bi bilo treba posebno pozornost nameniti besednjaku in slogu pisanja dokumenta. Prav tako bi bilo treba določiti pravila glede jezika, v katerem je napisan. Izračun stroškov, ki lahko nastanejo, bi bilo treba pojasniti na razumljiv način. Poleg tega bi morali mali vlagatelji dokument s ključnimi informacijami razumeti tak, kot je, ne da bi morali iskati dodatne informacije. Vendar to ne sme preprečiti, da bi v dokumentu s ključnimi informacijami ne bi bilo sklicevanja na druge dokumente, kjer je mogoče najti dodatne informacije, ki bi lahko bile zanimive za nekatere male vlagatelje.

(11)

Malim vlagateljem bi bilo treba zagotoviti informacije, ki jih potrebujejo za sprejetje informirane naložbene odločitve in primerjavo različnih naložbenih produktov, pri čemer morajo biti te informacije kratke in jedrnate, ker sicer obstaja tveganje, da jih mali vlagatelji ne bodo uporabili. Dokument s ključnimi informacijami bi moral zato vsebovati le ključne informacije, predvsem o vrsti in značilnostih produkta, vključno z navedbo, ali je mogoča izguba kapitala, ter o stroških, ▌profilu tveganja in donosa produkta, v obliki zbirnega kazalnika, o produktu in z njim povezanimi naložbami ter ustrezne informacije o uspešnosti in nekatere druge posebne informacije, ki so morda potrebne za razumevanje značilnosti posameznih vrst produktov, tudi tistih, ki so namenjeni načrtovanju pokojnine. Komisija bi morala razmisliti o vzpostavitvi javne evropske bonitetne agencije, omenjene v stališču Evropskega parlamenta, sprejetem na prvi obravnavi 16. januarja 2013, za sprejetje Uredbe (ES) št. …/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1060/2009 o bonitetnih agencijah  (8) , da bi zagotovila ključne informacije o profilu tveganja v zvezi z državnimi obveznicami, ki jih izdajajo države članice.

(11a)

Vlagatelji bi morali imeti jasno predstavo o stroških in pristojbinah, ki bodo nastali z naložbo, ne le pri sami transakciji, temveč v celotnem naložbenem obdobju. Pristojbine bi bilo treba razkriti v celoti, v sešteti, zbirni obliki kot tudi v monetarnem smislu. Stroške svetovanja bi bilo treba izračunati na preprostejši način, da bi vlagatelji lažje razumeli, koliko jih bo svetovanje stalo.

(11b)

EBA, EIOPA in ESMA bi morali vzpostaviti spletno orodje za analizo skladov, ki bi vlagateljem omogočalo, da izračunajo končno vrednost svoje naložbe po tem, ko so upoštevali pristojbine in stroške.

(12)

Dokument s ključnimi informacijami bi moral biti pripravljen v obliki, ki malim vlagateljem omogoča primerjanje različnih naložbenih produktov, ker so vedenjski vzorci in sposobnosti potrošnikov takšni, da morajo biti oblika, predstavitev in vsebina informacij natančno zasnovane in pripravljene, da bi kar najbolj povečali seznanjenost z dokumentom s ključnimi informacijami in s tem pripomogli k finančnemu znanju, razumljivosti in uporabi informacij. Pri vsakem posameznem dokumentu bi bilo treba upoštevati enak vrstni red točk in naslovov za te elemente. Poleg tega bi se morale podrobnosti informacij, ki jih je treba vključiti v dokument s ključnimi informacijami za različne produkte, in predstavitev teh informacij dodatno uskladiti z delegiranimi akti, ki upoštevajo obstoječe in tekoče raziskave o vedenjskih vzorcih potrošnikov, vključno z rezultati preskušanja učinkovitosti različnih načinov predstavljanja informacij pri potrošnikih. Poleg tega imajo pri nekaterih naložbenih produktih mali vlagatelji možnost izbire med različnimi osnovnimi naložbami , naložbeni produkti pa lahko vsebujejo stroške in dajatve, ki so odvisni od osebnih lastnosti stranke, na primer starosti, ali od izbranega naložbenega zneska . Te produkte bi bilo treba upoštevati pri pripravi oblike.

(12a)

Opozorilna oznaka za kompleksne produkte, za katere se meni, da niso primerni za male vlagatelje, bi morala biti na vrhu dokumenta s ključnimi informacijami. Ta dodatna preglednost bo potrošnikom pomagala sprejeti odločitev na podlagi informacij glede ravni tveganja in pomagala preprečevati zavajajočo prodajo produktov.

(13)

Vse pogosteje si mali vlagatelji pri naložbenih odločitvah ne prizadevajo le za doseganje finančnega donosa. Pogosto so zanje pomembni tudi drugi nameni, kot so socialni ali okoljski cilji. Poleg tega so lahko informacije o nefinančnih vidikih naložb pomembne za osebe, ki si prizadevajo za trajnostne, dolgoročne naložbe. Vendar je lahko primerjava informacij o socialnih in okoljskih rezultatih ter rezultatih s področja upravljanja, ki jih želi doseči proizvajalec naložbenega produkta, otežena ali pa te sploh niso na voljo. Zato je zaželena dodatna uskladitev podrobnosti informacij o tem, ali so se upoštevala okoljska in socialna vprašanja in vprašanja upravljanja ter na kakšen način.

(14)

Dokument s ključnimi informacijami bi se moral jasno razločevati in bi moral biti ločen od drugih oblik tržnih komunikacij. Ta dokument ne bi smel biti manj pomemben od drugih dokumentov. Mali vlagatelji bi morali potrditi njihov prejem.

(15)

Za zagotovitev zanesljivosti informacij v dokumentu s ključnimi informacijami bi morali v skladu s to uredbo proizvajalci in prodajalci naložbenih produktov ta dokument redno posodabljati. Informacije, ki se posredujejo malemu vlagatelju, bi morala posodabljati tudi družba, ki posreduje ali prodaja dokumente s ključnimi informacijami. Zato je nujno, da se v delegiranem aktu, ki ga sprejme Komisija, določijo podrobna pravila o pogojih in pogostosti pregledovanja informacij ter reviziji dokumenta s ključnimi informacijami in njegovih prilog . Dokument s ključnimi informacijami in vse njegove posodobitve bi bilo treba posredovati pristojnemu organu.

(16)

Dokumenti s ključnimi informacijami so temelj za naložbene odločitve malih vlagateljev. Zato nosijo proizvajalci in prodajalci naložbenih produktov pomembno odgovornost do malih vlagateljev in morajo zagotoviti upoštevanje pravil iz te uredbe. Pomembno je torej zagotoviti, da imajo mali vlagatelji, ki so se pri svoji naložbeni odločitvi zanašali na dokument s ključnimi informacijami, učinkovito pravico do povrnitve škode. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti, da imajo vsi mali vlagatelji v celotni Uniji enake pravice, da zahtevajo povrnitev škode, ki jo lahko utrpijo, če proizvajalci naložbenih produktov ne izpolnjujejo zahtev iz te uredbe. Zato bi bilo treba uskladiti pravila o odgovornosti proizvajalca naložbenega produkta. Prav tako je treba zaradi skladnosti uvesti usklajen pristop h kaznim. Ta uredba bi morala določati, da lahko mali vlagatelj proizvajalcu produkta pripiše odgovornost za kršitev te uredbe v primeru, ko izguba nastane zaradi uporabe dokumenta s ključnimi informacijami , ki je bil zavajajoč, netočen ali neskladen s prospektom ali, če prospekt ni bil pripravljen, s pravili in pogoji produkta .

(17)

Ker mali vlagatelji na splošno nimajo natančnega vpogleda v notranje postopke proizvajalcev naložbenih produktov, ne bi smeli nositi dokaznega bremena . Mali vlagatelj mora navesti, v katerem pogledu po njegovem mnenju dokument s ključnimi informacijami ni skladen z zahtevami te uredbe . Proizvajalec naložbenega produkta bi nato moral biti obvezan, da se odzove na pritožbo.

(18)

Civilnopravno odgovornost proizvajalca naložbenih produktov, ki ni zajeta v tej uredbi, bi moralo urejati veljavno nacionalno pravo, utemeljeno na ustreznih pravilih mednarodnega zasebnega prava. Sodišče, pristojno za odločanje o odškodninskem zahtevku iz naslova civilne odgovornosti, ki ga vloži mali vlagatelj, bi moralo biti določeno na podlagi ustreznih pravil o mednarodni pristojnosti.

(19)

Da lahko mali vlagatelj sprejme informirano naložbeno odločitev, bi morali prodajalci naložbenih produktov pravočasno predložiti dokument s ključnimi informacijami, in sicer pred sklenitvijo vsake transakcije. Vlagatelj bi moral s podpisom, osebno ali elektronsko, potrditi, da je prejel dokument s ključnimi informacijami. Ta zahteva bi morala veljati ▌ne glede na kraj ali način izvedbe transakcije. Svetovalci ali prodajalci vključujejo distributerje in proizvajalca naložbenih produktov, kadar se ta odloči za neposredno svetovanje ali prodajo produkta malim vlagateljem. Ta uredba ne posega v Direktivo 2002/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta  (9) . Kjer je to mogoče, bi vlagateljem morali zagotoviti obdobje za razmislek, v katerem se lahko odločijo, da bodo preklicali transakcijo.

(20)

Določena bi morala biti enotna pravila, da bi se prodajalcu naložbenega produkta zagotovila določena možnost izbire glede medija, na katerem bo dokument s ključnimi informacijami posredovan malim vlagateljem, pri čemer bi se dopuščala uporaba elektronskih komunikacij, kjer je primerno glede na okoliščine transakcije. Vendar bi moral imeti mali vlagatelj možnost, da ga dobi v papirni obliki. Zaradi dostopa potrošnika do informacij bi bilo treba dokument s ključnimi informacijami vedno zagotoviti brezplačno.

(21)

Za zagotovitev zaupanja malih vlagateljev v naložbene produkte in v finančne trge kot celoto bi bilo treba določiti zahteve za ustrezne notranje postopke, s katerimi se zagotovi, da mali vlagatelji prejmejo konkreten odgovor proizvajalca naložbenih produktov na pritožbe.

(21a)

Čeprav je za povrnitev zaupanja malih vlagateljev v finančne trge bistveno izboljšanje razkrivanja informacij o naložbenih produktih, so za učinkovito varstvo malih vlagateljev enako pomembna pravila o oblikovanju produkta. Nepopolni nasveti finančnih svetovalcev, pristranskost pri odločanju ter dokazi o tem, da na finančno vedenje v prvi vrsti vplivajo psihične lastnosti, sprožajo vprašanja, ki jih je treba reševati z omejevanjem zapletenosti paketiranja naložbenih produktov.

(22)

Postopki za alternativno reševanje sporov omogočajo hitrejše in cenejše reševanje sporov kot sodni postopki ter zmanjšujejo obremenitev sodnega sistema. V ta namen bi morali proizvajalci in prodajalci naložbenih produktov biti zavezani k sodelovanju v takšnih postopkih, ki jih sprožijo mali vlagatelji v zvezi s pravicami in obveznostmi, ki jih določa ta uredba, v odvisnosti od nekaterih varoval v skladu z načelom učinkovitega sodnega varstva. Zlasti postopki za alternativno reševanje sporov ne bi smeli posegati v pravice, ki jih imajo stranke v takšnih postopkih za sprožitev pravnih postopkov pred sodišči. Direktiva 2013/11/EU Evropskega parlamenta in Sveta  (10) bi se morala uporabljati za reševanje sporov, ki izhajajo iz te uredbe.

(23)

Ker bi morali dokument s ključnimi informacijami za naložbene produkte pripraviti subjekti, ki delujejo v sektorjih bančništva, zavarovalništva, vrednostnih papirjev in skladov na finančnih trgih, je najpomembnejša zagotovitev nemotenega sodelovanja med različnimi organi, ki nadzorujejo proizvajalce naložbenih produktov, tako da uporabljajo enoten pristop k uporabi te uredbe.

(23a)

Povečanje pooblastil in pristojnosti, dodeljenih Uniji in nacionalnim nadzornim organom, bi bilo treba omogočiti z zadostnim številom osebja in ustreznimi finančnimi sredstvi.

(24)

V skladu s sporočilom Komisije iz decembra 2010 o krepitvi sistemov sankcij v sektorju finančnih storitev in za zagotovitev izpolnjevanja zahtev te uredbe je pomembno, da države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev uporabe ustreznih sankcij in ukrepov za kršitve te uredbe. Da se zagotovi odvračilen učinek sankcij in okrepi zaščita vlagateljev z opozarjanjem na naložbene produkte, ki kršijo to uredbo, bi bilo treba sankcije in ukrepe ▌objavljati ▌.

(25)

Za izpolnitev ciljev te uredbe bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije Komisijo pooblastiti za sprejetje aktov v zvezi z določitvijo podrobnosti glede predstavitve in oblike dokumenta s ključnimi informacijami, vsebine informacij, ki jih je treba vključiti v dokument s ključnimi informacijami, podrobnih zahtev v zvezi z določitvijo roka za predložitev dokumenta s ključnimi informacijami ter tudi v zvezi z njegovo revizijo in pregledom. Zlasti je pomembno, da Komisija pri pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja in raziskave pri potrošnikih . Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(26)

Komisija bi morala sprejeti osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki jih v zvezi z metodologijo, na kateri temeljita predstavitev tveganja in donosa ter izračun stroškov ter okoljska in socialna merila ter merila v zvezi z upravljanjem , pripravijo ESMA, EBA in EIOPA v skladu s členom 8, in sicer z delegiranimi akti v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije in v skladu z ustreznimi členi 10 do 14 uredb (EU) št. 1093/2010, 1094/2010 in 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta  (11).

(27)

Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ureja obdelavo osebnih podatkov, ki jo v okviru te uredbe in pod nadzorom pristojnih organov izvajajo države članice. Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov ureja obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo evropski nadzorni organi v skladu s to uredbo in pod nadzorom evropskega nadzornika za varstvo podatkov. Vsaka obdelava osebnih podatkov, ki se izvede v okviru te uredbe, kot je izmenjava ali prenos osebnih podatkov, ki ga izvedejo pristojni organi, bi morala biti v skladu z Direktivo 95/46/ES, vsaka izmenjava ali prenos informacij, ki ga izvedejo evropski nadzorni organi, pa bi morala biti v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001.

(28)

Medtem ko KNPVP v smislu te uredbe pomenijo naložbene produkte, nedavna določitev zahtev glede ključnih informacij za vlagatelje v skladu z Direktivo 2009/65/ES pomeni, da bi bilo takšnim KNPVP ustrezno zagotoviti prehodno obdobje petih let od začetka veljavnosti te uredbe, v katerem ta uredba zanje ne bi veljala. Po izteku tega obdobja bi se ta uredba zanje uporabljala, če prehodno obdobje ne bi bilo podaljšano. Enaka izjema bi morala veljati tudi za sklade, ki niso KNPVP, kadar se za te v skladu z nacionalno zakonodajo že zahteva priprava dokumenta s ključnimi informacijami za vlagatelje v skladu z obliko in vsebino, opredeljenima v členih 78 do 81 Direktive 2009/65/ES.

(29)

Pregled te uredbe bi bilo treba opraviti štiri leta po začetku njene veljavnosti, da se upoštevajo razvoj trga, kot je pojav novih oblik naložbenih produktov, in tudi razvoj na drugih področjih zakonodaje Unije ter izkušnje držav članic. S pregledom bi se moralo oceniti, ali so se z uvedenimi ukrepi izboljšali zaščita in povprečno razumevanje malih vlagateljev v zvezi z naložbenimi produkti , njihovo finančno znanje in primerljivost produktov. Pri tem bi bilo treba tudi preučiti, ali bi bilo treba prehodno obdobje, ki velja za KNPVP, podaljšati oziroma ali bi se lahko preučile druge možnosti za obravnavo KNPVP. Na podlagi tega pregleda bi morala Komisija predložiti poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, ki bi mu po potrebi priložila zakonodajne predloge.

(30)

Da bi imeli proizvajalci in prodajalci naložbenih produktov dovolj časa za pripravo na praktično uporabo zahtev iz te uredbe, bi se zahteve iz te uredbe morale začeti uporabljati šele dve leti po začetku njene veljavnosti. Ta uredba ne bi smela veljati za pretekle transakcije.

(31)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznane zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.

(32)

Ker cilja te uredbe, in sicer večje zaščite malih vlagateljev in njihovega večjega zaupanja v naložbene produkte in da se naslovijo ugotovljene šibkosti , vključno s čezmejno prodajo teh produktov, države članice, ki delujejo samostojno, ne morejo zadovoljivo doseči, ▌ temveč se zaradi svojih učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja  –

(a)

zavarovalne produkte, ki ne ponujajo odkupne vrednosti ▌;

(b)

depozite , razen strukturiranih depozitov, kot so opredeljeni v členu 4 [direktive o trgih finančnih instrumentov] ;

(c)

vrednostne papirje iz točk (b) do (g), (i) in (j) člena 1(2) Direktive 2003/71/ES;

(d)

druge vrednostne papirje, ki ne vključujejo izvedenega finančnega instrumenta , z izjemo obveznic podjetij in instrumentov, ki jih izdajo namenske družbe ;

(e)

uradno priznane sisteme poklicnega pokojninskega zavarovanja in individualne pokojninske produkte, pri katerih nacionalna zakonodaja zahteva prispevek delodajalca, in zaposleni ne more izbrati ponudnika ;

(f)

uradno priznane sisteme socialne varnosti, za katere se uporablja nacionalno pravo ali pravo Unije.

(a)

„naložbeni produkt“ pomeni produkt, prek katerega lahko posameznik izvede finančno naložbo, ne glede na njeno pravno obliko in ne glede na to, ali je znesek, ki je povrnjen vlagatelju, fiksen ali spremenljiv ;

(b)

„proizvajalec naložbenega produkta“ pomeni:

(ba)

„prodajalec naložbenih produktov“, je oseba, ki svetuje, trži, distribuira ali prodaja naložbene produkte malim vlagateljem, distributerjem ali osebam, ki delujejo kot posredniki za naložbe malih vlagateljev;

(c)

„mali vlagatelji“ pomeni:

(d)

„pokojninski produkti“ pomeni produkte, katerih glavni namen v skladu z nacionalno zakonodajo je zagotavljanje prihodka malemu vlagatelju v upokojitvi in na podlagi katerih je mali vlagatelj upravičen do nekaterih prejemkov;

(e)

„trajni nosilec podatkov“ pomeni trajni nosilec podatkov, kakor je opredeljen v členu 2(m) Direktive 2009/65/ES;

(f)

„pristojni organi“ pomeni nacionalne organe držav članic, ki so zakonsko pooblaščeni za nadzorovanje proizvajalca naložbenih produktov ali osebe, ki proda naložbeni produkt malemu vlagatelju.

(a)

je predstavljen in oblikovan v lahko čitljivi obliki z znaki primerne velikosti za branje;

(aa)

je osredotočen na ključne informacije, ki jih potrebujejo mali vlagatelji;

(b)

je jasen in napisan v jeziku, ki vsebino sporoča na način, ki malim vlagateljem, katerim je namenjen, zlahka omogoča razumevanje predstavljenih informacij, zlasti v jeziku, ki je jasen, jedrnat in razumljiv.

▌

(a)

▌ ime naložbenega produkta in naziv proizvajalca naložbenega produkta ter ime in naslov nosilca pravne odgovornosti za dokument ;

(b)

vrsto in glavne značilnosti naložbenega produkta v oddelku z naslovom „Kaj pomeni ta naložba?“, vključno z:

▌

(c)

v oddelku z naslovom „Katere odločitve moram sprejeti?“ informacije o različnih odločitvah, ki jih mora sprejeti mali vlagatelj, npr. o izbiri sklada, naložbenem obdobju, višini premije, vključno z navedbo, katere druge ugodnosti in sprožilci ugodnosti so na voljo;

▌

(d)

v oddelku „Kakšna so tveganja in kaj lahko pridobim v zameno ?“ ob upoštevanju ▌razvoja trga, ki se domneva:

(e)

v oddelku z naslovom „Kaj se lahko zgodi z mojo naložbo? Ali obstajajo varovala in koliko stanejo?“ jasna navedba, ali je izguba kapitala mogoča:

(ea)

v pododdelku z naslovom „Kaj se zgodi, če proizvajalec ali prodajalec naložbenega produkta propade?“ kratek opis največje možne izgube za malega vlagatelja in navedba, ali je izgubo mogoče povrniti prek odškodninske sheme za vlagatelje ali jamstvene sheme;

(eb)

v oddelku z naslovom „Kaj se zgodi, ko umrem?“ informacije o tem, kaj se zgodi z denarjem, ki je vezan v obliki produkta/skladov, in o vseh dodatnih koristih v primeru smrti;

(f)

v oddelku z naslovom „Kakšni so stroški?“ skupni stroški, povezani z naložbo v naložbeni produkt, z  vsemi neposrednimi in posrednimi stroški, ki jih ima vlagatelj, ter zbirnimi kazalniki teh stroškov , vključno z:

(h)

v oddelku z naslovom „Ali denar lahko dobim izplačan?“:

(ha)

v oddelku z naslovom „Kako izvem, kaj se dogaja z mojim produktom?“ izjava, da bo proizvajalec na pregleden način z letnim dokumentom stranko obveščal o uspešnosti naložbenega produkta. Dokument vsebuje naknadne informacije o donosnosti naložbenega produkta v preteklem letu. Nadalje se naknadni donos primerja z različnimi naložbenimi produkti, katerih profil tveganja je primerljiv. Če ima stranka v lasti več naložbenih produktov določenega proizvajalca, ki jih zajema ta uredba, predhodno omenjeno razkritje informacij in primerjava veljata za celoten portfelj. Vsi stroški, ki vplivajo na donos naložbenega produkta, se prav tako razkrijejo;

(hb)

v oddelku z naslovom „Kako se lahko pritožim?“ informacije o tem, kako in komu lahko stranka poda pritožbo v zvezi s produktom in njegovim upravljanjem;

(hc)

v oddelku z naslovom „Drugi pravni dokumenti, povezani s tem produktom“ kratek opis dokumentacije (vključno s prospektom, kjer je to ustrezno), z izjemo trženjskega gradiva;

(hd)

proti koncu dokumenta v novem oddelku z naslovom „Informacije o produktu“ naslednje informacije o produktu, kjer je to ustrezno:

(he)

naziv in kontaktni podatki pristojnega organa, ki regulira produkt;

(hf)

v oddelku z naslovom „Zavarovalne storitve“ navedba, ali naložbeni produkt zagotavlja zavarovalne storitve, in če jih, podrobni podatki o teh zavarovalnih storitvah v skladu z Direktivo 2009/138/ES, razen njenega člena 8(2). Če je v pogodbi predvidena izbira med več življenjskimi zavarovanji, vezanimi na enoto, mora biti vključena zbirna tabela, ki razvršča enote na tri kategorije glede na njihovo stopnjo tveganja.

(a)

navedbo, da lahko davčna zakonodaja matične države članice vlagatelja bistveno vpliva na pričakovani in dejanski donos naložbe;

(b)

stroške, povezane z naložbenim produktom, za katerega je posrednik, vključno s provizijami, retrocesijami ali drugimi s transakcijo povezanimi dajatvami, ki jih plača proizvajalec ali tretja stranka, kot določata direktivi 2004/39/ES in 2002/39/ES  (12).

(a)

metodologije, na kateri temelji predstavitev profilov tveganja in donosa iz točke (e) odstavka 2 tega člena;

(b)

izračuna stroškov , vključno s specifikacijo zbirnih kazalnikov, iz točke (f) odstavka 2 tega člena;

(ba)

načel, ki bodo uporabljena za okoljske, socialne ali upravljavske rezultate iz odstavka 2(b)(iii).

(bb)

za vsako od vprašanj iz tega člena seznam produktov, za katere veljajo.

(a)

profil tveganja in donosa ali stroški so predstavljeni na prezahteven način;

(b)

produkt vlaga v osnovna sredstva, v katera navadno neprofesionalni vlagatelji ne vlagajo;

(c)

profil tveganja in donosa je pogojen s sočasnim pojavom dveh ali več dogodkov, povezanih z najmanj dvema različnima razredoma sredstev;

(d)

za izračun končne donosnosti naložbe se uporabljajo številni različni mehanizmi, zato je tveganje, da jih mali vlagatelj ne bo razumel, večje;

(e)

donosnost naložbe vključuje značilnosti paketiranja, s čimer se izkoristijo pomanjkljivosti v ravnanju malega vlagatelja, na primer da se ponudi vabljiva fiksna stopnja, ki ji sledi precej višja spremenljiva pogojna stopnja ali ponavljalna formula;

(f)

skupna izpostavljenost finančnega produkta, izmerjena na podlagi mesečne tvegane vrednosti, izračunane z 99-odstotno stopnjo natančnosti v trenutku trgovanja, je večja od 20 %.

(a)

pogoji in pogostostjo pregledovanja informacij v dokumentu s ključnimi informacijami;

(b)

pogoji, pod katerimi je treba informacije v dokumentu s ključnimi informacijami spreminjati in pod katerimi je ponovna objava in razdelitev spremenjenega dokumenta s ključnimi informacijami obvezna ali poljubna;

(c)

posebnimi pogoji, pod katerimi je treba informacije v dokumentu s ključnimi informacijami pregledati ali ta dokument spremeniti, kadar je naložbeni produkt malim vlagateljem na voljo občasno;

(d)

okoliščinami glede samega produkta ali tržnih razmer , pod katerimi je treba male vlagatelje obvestiti o spremenjenem dokumentu s ključnimi informacijami za naložbeni produkt, ki ga kupijo.

(a)

se mali vlagatelj odloči za sklenitev transakcije prek sredstva za sporazumevanje na daljavo,

(b)

predložitev dokumenta s ključnimi informacijami v skladu z odstavkom 1 ni mogoča, ▌

(ba)

kadar želi mali vlagatelj pridobiti dokument s ključnimi informacijami takoj po sklenitvi transakcije, da se transakcija ne bi odložila zaradi predhodne pridobitve dokumenta. Prodajalec naložbenega produkta ali oseba, ki svetuje o njem, te možnosti ne ponudi, dokler je mali vlagatelj ne zahteva;

(c)

kadar je prodajalec naložbenega produkta malega vlagatelja s tem dejstvom seznanil.

(a)

pogoje za izpolnjevanje zahteve glede pravočasne predložitve dokumenta s ključnimi informacijami, kot je določeno v odstavku 1;

(b)

metodo in rok za predložitev dokumenta s ključnimi informacijami v skladu z odstavkom 2.

(a)

v papirni obliki;

(b)

na trajnem nosilcu podatkov, ki ni papir, pri čemer so izpolnjeni pogoji iz odstavka 4, or

(c)

prek spletnega mesta, pri čemer so izpolnjeni pogoji iz odstavka 5.

(a)

uporaba trajnega nosilca podatkov je primerna za okoliščine poslovanja med osebo, ki svetuje o naložbenem produktu, ga prodaja ali nastopa kot posrednik pri njegovi prodaji, in malim vlagateljem in

(b)

mali vlagatelj je lahko izbiral med informacijami v papirni obliki in na trajnem nosilcu podatkov ter je izbral slednjega.

(a)

predložitev dokumenta s ključnimi informacijami za vlagatelja prek spletnega mesta je primerna za okoliščine poslovanja med osebo, ki svetuje o naložbenem produktu, ga prodaja ali posreduje pri njegovi prodaji, in malim vlagateljem;

(b)

mali vlagatelj se strinja s predložitvijo dokumenta s ključnimi informacijami prek spletne strani;

(c)

mali vlagatelj je po elektronski poti obveščen o naslovu spletnega mesta ter delu spletnega mesta, kjer lahko dostopa do dokumenta s ključnimi informacijami;

(d)

če je bil dokument s ključnimi informacijami revidiran v skladu s členom 10, se ▌malemu vlagatelju predloži tudi najnovejša različica ; na zahtevo malega vlagatelja se predložijo tudi predhodne različice;

(e)

zagotovi se, da dokument s ključnimi informacijami ostane dostopen prek spletnega mesta toliko časa, kot se razumno pričakuje, da ga bo mali vlagatelj uporabljal.

(a)

s predlaganim ukrepom se odpravlja pomembno ogrožanje zaščite malih vlagateljev ali pravilnega delovanja in celovitosti finančnih trgov ali stabilnosti celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela;

(b)

regulativne zahteve v skladu z zakonodajo Unije, ki veljajo za ustrezni naložbeni produkt, finančni instrument ali posel, ne odpravljajo tega ogrožanja;

(c)

pristojni organ ali pristojni organi niso sprejeli ukrepov, s katerimi bi odpravili ogrožanje ali sprejeti ukrepi ne zadostujejo za njegovo odpravo.

(a)

nima negativnega vpliva na učinkovitost finančnih trgov ali na male vlagatelje, pri čemer bi bil tak vpliv nesorazmeren s koristmi ukrepa; niti

(b)

ne ustvarja tveganja regulativne arbitraže;

(a)

trženje, razširjanje ali prodajo naložbenih produktov ali finančnih instrumentov;

(b)

vrsto finančnega posla ali prakse.

(a)

naložbeni produkt, finančni instrument ali posel ali praksa vzbuja veliko zaskrbljenost glede zaščite vlagateljev ali resno ogroža pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema v eni ali več državah članicah ali njegovega dela, med drugim s trženjem, razširjanjem, plačevanjem ali zagotavljanjem spodbud, povezanih z naložbenim produktom ali finančnim instrumentom;

(b)

izvedeni finančni instrument negativno vpliva na mehanizme oblikovanja cen na osnovnem trgu;

(c)

obstoječe pravne zahteve v skladu s pravom Unije, ki veljajo za naložbeni produkt, finančni instrument ali posel ali prakso, ne obravnavajo zadostno tveganj iz točke (a), zadevno vprašanje pa se ne bi bolje obravnavalo z boljšim nadzorom ali uveljavljanjem obstoječih zahtev;

(d)

je ukrep sorazmeren ob upoštevanju narave ugotovljenih tveganj, strukture zadevnih malih vlagateljev ali udeležencev na trgu in verjetnega vpliva ukrepa na male vlagatelje in udeležence na trgu, ki lahko imajo ali uporabljajo finančni instrument ali posel oziroma imajo od tega korist;

(e)

se pristojni organ ni dovolj posvetoval s pristojnimi organi v drugih državah članicah, na katere morda ukrep znatno vpliva; in

(f)

ukrep nima diskriminacijskega učinka na storitve ali posle, ki se zagotavljajo iz druge države članice.

(a)

finančnega instrumenta ali posla ali prakse, s katero je povezan predlagani ukrep;

(b)

natančne narave predlagane prepovedi ali omejitve in o času predvidenega začetka njene veljavnosti; ter

(c)

dokazov, na katerih temelji njegova odločitev in na podlagi katerih je prepričan, da so izpolnjeni vsi pogoji iz odstavka 6.

1.

Vse provizije iz člena 8(2)(c) se razkrijejo kumulativno. Ko se pojavijo na podrejeni ravni naložbe, se ne razvrstijo ponovno kot del naložbe.

2.

Stroški za svetovanje o naložbah ne temeljijo na pavšalnih obrestnih merah, razen če vlagatelj predhodno privoli v to. Pri dogovoru o pavšalni obrestni meri prodajalec naložbenega produkta v celoti razkrije, kaj bo to pomenilo v času trajanja naložbe ali v obdobju, ki ga opredeli vlagatelj.

3.

Oseba, ki prodaja naložbeni produkt ali o njem svetuje, vlagatelju zagotovi preglednico časa, porabljenega za delo v zvezi s svetovanjem, in sicer mu to sporoči v obliki minut ali ur, za katere obstaja urna postavka, razen v primeru dogovora o pavšalni obrestni meri iz odstavka 2.

(a)

99-odstotni enostranski interval zaupanja;

(b)

enomesečno obdobje lastništva (20 delovnih dni); in

(c)

najmanj 3-letno obdobje (750 delovnih dni) dejanskega opazovanja dejavnikov tveganja (zgodovina), razen če je krajše obdobje upravičeno zaradi bistvenega povečanja nestanovitnosti cen (na primer zaradi izrednih razmer na trgu).

(a)

smernice za merjenje tveganja in izračun globalne izpostavljenosti naložbenega produkta, ki se prodaja malim vlagateljem;

(b)

smernice za finančne indekse.

(a)

ne vključuje velikega števila mehanizmov, dogodkov ali razredov sredstev, ki bi lahko privedli do napačnega razumevanja;

(b)

ni pogojeno s pojavom neobičajnega dogodka za malega vlagatelja, kot je raven regulatornega kapitala finančne institucije; in

(c)

ne vključuje značilnosti zapakiranih produktov, ki bi izkoriščali vedenjske vzorce malih vlagateljev.

(a)

lahko mali vlagatelji učinkovito vložijo pritožbo proti proizvajalcu naložbenega produkta in s tem sprožijo odškodninski postopek;

(b)

mali vlagatelji, ki so vložili pritožbo v zvezi z dokumentom s ključnimi informacijami ali s prilogo k dokumentu s ključnimi informacijami , pravočasno in na primeren način prejmejo konkreten odgovor; ter

(c)

so malim vlagateljem na voljo tudi učinkoviti odškodninski postopki v primeru čezmejnih sporov, zlasti kadar ima proizvajalec naložbenega produkta sedež v drugi državi članici ali v tretji državi .

(a)

postopek privede do odločitev, ki so lahko zavezujoče za proizvajalca naložbenega produkta in prodajalca naložbenega produkta ;

(b)

zastaralni rok za predložitev spora sodišču v času trajanja postopka za alternativno reševanje sporov ne teče;

(c)

zastaralni rok za odškodninski zahtevek v času trajanja postopka ne teče;

(d)

postopek je brezplačen ali na voljo po simbolični ceni , kot je določeno v nacionalni zakonodaji.

(a)

odredbe, ki prepoveduje trženje naložbenega produkta;

(b)

odredbe, ki začasno prekinja trženje naložbenega produkta;

(c)

opozorila, ki je javno ter v katerem sta navedeni odgovorna oseba in vrsta kršitve;

(d)

odredbe za objavo nove različice dokumenta s ključnimi informacijami;

(da)

v primeru pravne osebe upravne globe v višini do 10 % skupnega letnega prometa te pravne osebe v predhodnem poslovnem letu; če je pravna oseba podružnica matičnega podjetja, se upošteva celotni letni promet, ki je razviden iz konsolidiranega računovodskega izkaza osnovnega matičnega podjetja v predhodnem poslovnem letu;

(db)

v primeru fizične osebe upravne globe v višini do 5 000 000 EUR oziroma v državah članicah, v katerih euro ni uradna valuta, ustrezne vrednosti v njihovih nacionalnih valutah dne …[datum začetka veljavnosti te uredbe].

(a)

resnostjo in trajanjem kršitve;

(b)

stopnjo odgovornosti odgovorne fizične ali pravne osebe;

(c)

vplivom kršitve na interese malega vlagatelja;

(d)

sodelovanjem fizične ali pravne osebe, odgovorne za kršitev;

(e)

morebitnimi prejšnjimi kršitvami fizične ali pravne osebe;

(ea)

vsemi ukrepi, ki jih odgovorna oseba sprejme za preprečitev ponovitve kršitve v prihodnosti;

(eb)

vsemi odškodninami, ki jih odgovorna oseba po kršitvi zagotovi malim vlagateljem .