Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52013AG0010

Stališče Sveta (EU) št. 10/2013 v prvi obravnavi z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 Sprejeto v Svetu 17. oktobra 2013
Izjava Evropskega parlamenta in Sveta o pravilih o nadzoru na področju sledljivosti proizvoda in informacijah za potrošnike
Izjavi Komisije

UL C 351E, 30.11.2013, p. 46–72 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

30.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 351/46


STALIŠČE SVETA (EU) št. 10/2013 V PRVI OBRAVNAVI

z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000

Sprejeto v Svetu 17. oktobra 2013

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 42 in 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Področje uporabe skupne ribiške politike zajema ukrepe, povezane s trgi za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva v Uniji. Skupna ureditev trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (v nadaljnjem besedilu: SUT) je sestavni del skupne ribiške politike in bi morala prispevati k doseganju njenih ciljev. Ker je skupna ribiška politika v postopku pregleda, bi bilo treba SUT ustrezno prilagoditi.

(2)

Uredbo Sveta (ES) št. 104/2000 (4) je treba pregledati, da bi se upoštevale pomanjkljivosti, ugotovljene pri izvajanju trenutno veljavnih določb, nedavne spremembe na trgih Unije in svetovnih trgih ter razvoj ribolovnih dejavnosti in dejavnosti ribogojstva.

(3)

Ribolov je izjemno pomemben za gospodarstva obalnih regij Unije, vključno z najbolj oddaljenimi regijami. Ta dejavnost ribičem iz teh regij zagotavlja preživetje, zato bi bilo treba sprejeti ukrepe za krepitev stabilnosti trga ter tesnejšo korelacijo med ponudbo in povpraševanjem.

(4)

Določbe SUT bi bilo treba izvajati v skladu z mednarodnimi zavezami Unije, zlasti kar zadeva njene zaveze v okviru določb Svetovne trgovinske organizacije. Pri trgovanju z ribiškimi proizvodi in proizvodi iz ribogojstva s tretjimi državami bi bilo treba zagotoviti pogoje za pošteno konkurenco, zlasti s spoštovanjem trajnosti in uporabe socialnih standardov, enakovrednih tistim, ki se uporabljajo za proizvode Unije.

(5)

Pomembno je, da vodenje SUT temelji na načelih dobrega upravljanja skupne ribiške politike.

(6)

Da bi bila SUT uspešna, je bistveno s trženjskimi in izobraževalnimi kampanjami potrošnike obveščati o prednostih uživanja rib in številnih vrstah, ki so na voljo, ter jih seznanjati s tem, kako pomembno je razumevanje informacij na oznakah.

(7)

Organizacije proizvajalcev ribiških proizvodov in organizacije proizvajalcev proizvodov iz ribogojstva (v nadaljnjem besedilu: organizacije proizvajalcev) so ključni pri doseganju ciljev skupne ribiške politike in za zagotovitev ustreznega upravljanja SUT. Zato je treba povečati njihove odgovornosti in zagotoviti ustrezno finančno pomoč, da lahko odigrajo pomembnejšo vlogo v vsakodnevnem upravljanju ribištva in hkrati upoštevajo okvir, ki ga določajo cilji skupne ribiške politike. Prav tako je treba zagotoviti, da njihovi člani opravljajo ribolovne dejavnosti in dejavnosti ribogojstva na trajnosten način, izboljšajo dajanje proizvodov na trg ter zbirajo informacije o ribogojstvu, in si prizadevati za povečanje njihovih prihodkov. Organizacije proizvajalcev bi morale pri uresničevanju teh ciljev upoštevati različne razmere v sektorjih ribištva in ribogojstva, ki prevladujejo v Uniji, tudi v najbolj oddaljenih regijah, zlasti posebne značilnosti malega ribištva in ekstenzivnega ribogojstva. Pristojni nacionalni organi bi morali imeti možnost, da prevzamejo odgovornost za uresničevanje teh ciljev in pri tem z organizacijami proizvajalcev tesno sodelujejo pri vprašanjih upravljanja, tudi pri dodeljevanju kvot in upravljanju ribolovnega napora, glede na potrebe vsakega posameznega ribištva, kadar je to ustrezno.

(8)

Sprejeti bi bilo treba ukrepe, da se spodbudi ustrezna in reprezentativna udeležba malih proizvajalcev.

(9)

Da bi okrepili konkurenčnost in donosnost organizacij proizvajalcev, bi bilo treba jasno opredeliti ustrezna merila za njihovo ustanavljanje.

(10)

Medpanožne organizacije, ki združujejo različne kategorije gospodarskih subjektov v sektorju ribištva in ribogojstva, imajo možnost prispevati k izboljšanju usklajevanja dejavnosti trženja v okviru oskrbovalne verige in k oblikovanju ukrepov, ki so v interesu celotnega sektorja.

(11)

Ustrezno je, da se določijo skupni pogoji za priznavanje organizacij proizvajalcev in medpanožnih organizacij s strani držav članic, za razširitev pravil, ki jih sprejmejo organizacije proizvajalcev in medpanožne organizacije, ter za delitev stroškov takšne razširitve. Razširitev pravil bi morala odobriti Komisija.

(12)

Ker so staleži rib skupni viri, se lahko v nekaterih primerih njihovo trajnostno in učinkovito izkoriščanje bolje doseže z organizacijami proizvajalcev, ki jih sestavljajo člani iz različnih držav članic in različnih regij. Zato je treba spodbujati tudi možnost ustanovitve organizacij proizvajalcev in združenj organizacij proizvajalcev na nacionalni ali nadnacionalni ravni, ki temeljijo, kadar je to ustrezno, na biogeografskih regijah. Takšne organizacije bi morala biti partnerstva, ki si prizadevajo določiti skupna in zavezujoča pravila ter zagotoviti enake konkurenčne pogoje za vse zainteresirane strani v ribištvu. Pri ustanovitvi takšnih organizacij je treba zagotoviti, da zanje še vedno veljajo pravila o konkurenci, predvidena v tej uredbi, ter da se upošteva potreba po ohranitvi povezave med posameznimi obalnimi skupnostmi ter ribištvom in vodami, ki so jih izkoriščali v preteklosti.

(13)

Komisija bi morala spodbujati podporne ukrepe za spodbujanje udeležbe žensk v organizacijah proizvajalcev proizvodov iz ribogojstva.

(14)

Da bi lahko organizacije proizvajalcev svoje člane usmerile v dejavnosti trajnostnega ribištva in ribogojstva, bi morale določiti in pristojnim organom držav članic predložiti načrt proizvodnje in trženja, ki bi vseboval ukrepe, potrebne za izpolnitev svojih ciljev.

(15)

Za doseganje ciljev skupne ribiške politike v zvezi z zavržki je treba razširiti uporabo selektivnega ribolovnega orodja, da se prepreči ulov rib pod najmanjšo velikostjo.

(16)

Zaradi nepredvidljivosti ribolovnih dejavnosti je ustrezno, da se vzpostavi mehanizem za skladiščenje ribiških proizvodov za prehrano ljudi z namenom spodbujanja večje stabilnosti trga in povečanja donosnosti proizvodov, zlasti z ustvarjanjem dodane vrednosti. Ta mehanizem bi moral prispevati k stabilizaciji in konvergenci lokalnih trgov v Uniji, z namenom uresničiti cilje notranjega trga.

(17)

Zaradi upoštevanja raznolikosti cen v Uniji bi morale biti vse ribiške organizacije proizvajalcev upravičene, da podajo predlog cene za sprožitev mehanizma skladiščenja. Ta sprožitvena cena bi morala biti določena tako, da se ohrani poštena konkurenca med gospodarskimi subjekti.

(18)

Ustanovitev in uporaba skupnih tržnih standardov bi morala omogočiti oskrbo trga s trajnostnimi proizvodi in izkoriščanje celotnega potenciala notranjega trga z ribiškimi proizvodi in proizvodi iz ribogojstva ter spodbujati tržne dejavnosti, ki temeljijo na pošteni konkurenci, kar bi prispevalo k večji donosnosti proizvodnje. V ta namen bi bilo treba še naprej uporabljati veljavne tržne standarde.

(19)

Zagotoviti je treba, da uvoženi proizvodi, ki vstopajo na trg Unije, izpolnjujejo enake zahteve in tržne standarde, kot jih morajo izpolnjevati proizvajalci Unije.

(20)

Da bi zagotovili visoko raven varstva zdravja ljudi, bi morali ribiški proizvodi in proizvodi iz ribogojstva, ki se dajejo na trg Unije, ne glede na izvor izpolnjevati veljavne predpise o varnosti hrane in higieni.

(21)

Da se potrošnikom omogoči premišljena odločitev, bi jim bilo treba zagotoviti jasne in razumljive informacije, med drugim o izvoru in načinu proizvodnje proizvodov.

(22)

Z uporabo znaka za okolje za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva, ne glede na to, ali izvirajo iz Unije ali zunaj nje, bi lahko zagotovili jasne informacije o ekološki trajnosti takih proizvodov. Zato bi morala Komisija preučiti možnost za pripravo in določitev minimalnih meril za uvedbo znaka za okolje za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva za celotno Unijo.

(23)

Pristojni nacionalni organi, odgovorni za spremljanje in uveljavljanje izpolnjevanja obveznosti iz te uredbe, bi zaradi varstva potrošnikov morali izkoristiti vso razpoložljivo tehnologijo, tudi preverjanje DNK, da bi gospodarske subjekte odvrnili od lažnega označevanja ulova.

(24)

Pravila o konkurenci, ki se nanašajo na sporazume, sklepe in ravnanja iz člena 101(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), bi se morala uporabljati za proizvodnjo ali trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, če njihova uporaba ne ovira delovanja SUT ali ogroža doseganja ciljev iz člena 39 PDEU.

(25)

Primerno je določiti pravila o konkurenci, ki veljajo za proizvodnjo in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, ob upoštevanju posebnih značilnosti sektorja ribištva in ribogojstva, vključno z razdrobljenostjo sektorja, dejstvom, da so ribe skupna dobrina, in velikim obsegom uvoza, za katerega bi morala veljati enaka pravila kot za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva Unije. Zaradi poenostavitve bi bilo treba ustrezne določbe Uredbe Sveta (ES) št. 1184/2006 (5) vstaviti v to uredbo. Uredba (ES) št. 1184/2006 se zato ne bi smela več uporabljati za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva.

(26)

Izboljšati je treba zbiranje, obdelavo in razširjanje ekonomskih informacij o trgih z ribiškimi proizvodi in proizvodi iz ribogojstva v Uniji.

(27)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja določb te uredbe glede rokov in postopkov ter oblike zahtevkov za priznanje organizacij proizvajalcev in medpanožnih organizacij in za preklic takšnega priznanja; oblik, rokov in postopkov držav članic za sporočanje odločitev o podelitvi ali preklicu priznanj; oblike in postopka uradnega obveščanja s strani držav članic glede zavezujočih pravil za proizvajalce ali izvajalce; oblike in strukture načrtov proizvodnje in trženja, ter postopka in rokov za njihovo predložitev in odobritev; oblike, v kateri države članice objavijo sprožitvene cene, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(28)

Uredbo (ES) št. 104/2000 bi bilo treba razveljaviti. Vendar bi se moral člen 4 navedene uredbe zaradi zagotovitve neprekinjene informiranosti potrošnikov uporabljati do 12. decembra 2014.

(29)

Ker cilja te uredbe, in sicer vzpostavitve SUT za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva, države članice ne morejo zadovoljivo doseči zaradi skupne narave trga za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in ker je ta cilj zaradi svojega obsega in učinkov ter potrebe po skupnem ukrepanju lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(30)

Uredbi (ES) št. 1184/2006 in 1224/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

1.   Vzpostavi se skupna ureditev trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (v nadaljnjem besedilu: SUT).

2.   SUT zajema naslednje elemente:

(a)

poklicne organizacije,

(b)

tržne standarde,

(c)

informacije za potrošnike,

(d)

pravila o konkurenci in

(e)

tržne informacije.

3.   SUT v zvezi z zunanjimi vidiki dopolnjujeta Uredba Sveta (EU) št. 1220/2012 (7) ter Uredba (EU) št. 1026/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

4.   Za izvajanje SUT je upravičeno prejemanje finančne pomoči Unije v skladu z bodočim pravnim aktom Unije, ki bo določil pogoje finančne podpore politikam za pomorstvo in ribištvo za obdobje 2014 - 2020.

Člen 2

Področje uporabe

SUT se uporablja za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva, navedene v Prilogi I k tej uredbi, ki se tržijo v Uniji.

Člen 3

Cilji

Cilji SUT so cilji iz člena 35 Uredbe (EU) št. …/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (9).

Člen 4

Načela

SUT vodijo načela dobrega upravljanja, ki so določena v členu 3 Uredbe (EU) št. …/2013.

Člen 5

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 4 Uredbe (EU) št. …/2013 ter opredelitve pojmov iz člena 4 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 (10), člena 2 Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (11), členov 2 in 3 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (12) ter iz člena 3 Uredbe (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (13). Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„ribiški proizvodi“ pomeni vodne organizme, ki so rezultat kakršne koli ribolovne dejavnosti, ali proizvode, ki so pridobljeni iz njih, kot je navedeno v Prilogi I;

(b)

„proizvodi iz ribogojstva“ pomeni vodne organizme v kateri koli fazi njihovega življenjskega cikla, ki so rezultat kakršne koli dejavnosti ribogojstva, ali proizvode, ki so pridobljeni iz njih, kot je navedeno v Prilogi I;

(c)

„proizvajalec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki uporablja proizvodna sredstva za pridobivanje ribiških proizvodov ali proizvodov iz ribogojstva za dajanje teh proizvodov na trg;

(d)

„sektor ribištva in ribogojstva“ pomeni gospodarski sektor, ki vključuje vse dejavnosti proizvodnje, predelave in trženja ribiških proizvodov ali proizvodov iz ribogojstva;

(e)

„omogočanje dostopnosti na trgu“ pomeni vsako dobavo ribiškega proizvoda ali proizvoda iz ribogojstva za distribucijo, potrošnjo ali uporabo na trgu Unije v okviru komercialne dejavnosti odplačno ali neodplačno;

(f)

„dajanje na trg“ pomeni, da je ribiški proizvod ali proizvod iz ribogojstva prvič dan na trg Unije;

(g)

„prodaja na drobno“ pomeni ravnanje z živili in/ali predelavo živil in njihovo skladiščenje na kraju prodaje ali dostave končnemu potrošniku, ki vključuje distribucijske službe, preskrbo s pripravljeno hrano, tovarniške menze, obrate javne prehrane v institucijah, restavracije in druge podobne prehrambne storitvene dejavnosti, trgovine, distribucijske centre supermarketov in prodajna mesta v trgovini na veliko;

(h)

„predpakirani ribiški proizvod in proizvod iz ribogojstva“ pomeni ribiški proizvod in proizvod iz ribogojstva, ki je „predpakirano živilo“, kot je določeno v točki (e) člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1169/2011.

POGLAVJE II

POKLICNE ORGANIZACIJE

ODDELEK I

Ustanovitev, cilji in ukrepi

Člen 6

Ustanovitev organizacij proizvajalcev ribiških proizvodov in organizacij proizvajalcev proizvodov iz ribogojstva

1.   Organizacije proizvajalcev ribiških proizvodov in organizacije proizvajalcev proizvodov iz ribogojstva (v nadaljnjem besedilu organizacije proizvajalcev) se lahko ustanovijo na pobudo proizvajalcev ribiških proizvodov oziroma proizvodov iz ribogojstva v eni ali več državah članicah in se priznajo v skladu z oddelkom II.

2.   Pri ustanavljanju organizacij proizvajalcev se po potrebi upošteva poseben položaj malih proizvajalcev.

3.   Organizacija proizvajalcev, ki je reprezentativna za ribiške in ribogojske dejavnosti, se lahko ustanovi kot skupna organizacija proizvajalcev ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva.

Člen 7

Cilji organizacij proizvajalcev

1.   Organizacije proizvajalcev ribiških proizvodov zasledujejo naslednje cilje:

(a)

spodbujanje donosnih in trajnostnih ribolovnih dejavnosti njihovih članov, ki so v celoti skladne z ohranitveno politiko, kot je določena zlasti v Uredbi (EU) št. …/2013 in v okoljski zakonodaji, ob upoštevanju socialne politike in, če zadevna država članica tako določi, sodelovanju pri upravljanju morskih bioloških virov;

(b)

čim boljše preprečevanje in zmanjševanje neželenega ulova staležev komercialnih vrst ter po potrebi čim koristnejša uporaba takšnega ulova, ne da bi se ustvaril trg za ulov rib, manjših od najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. …/2013;

(c)

prispevanje k sledljivosti ribiških proizvodov ter dostopu potrošnikov do jasnih in razumljivih informacij;

(d)

prispevanje k odpravljanju nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova.

2.   Organizacije proizvajalcev proizvodov iz ribogojstva zasledujejo naslednje cilje:

(a)

spodbujanje trajnostnih dejavnosti ribogojstva pri svojih članih, in sicer z zagotavljanjem možnosti za njihov razvoj ob celovitem upoštevanju zlasti Uredbe (EU) št. …/2013 in okoljske zakonodaje ter socialne politike;

(b)

zagotavljanje, da so dejavnosti njihovih članov skladne s nacionalnimi strateškimi načrti iz člena 34 Uredbe (EU) št. …/2013;

(c)

prizadevanje za zagotovitev, da ribja krma za ribogojstvo izvira iz trajnostno upravljanega ribištva.

3.   Poleg ciljev iz odstavkov 1 in 2 organizacije zasledujejo dva ali več naslednjih ciljev:

(a)

izboljšanje pogojev za dajanje ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva svojih članov na trg;

(b)

povečanje gospodarskih dobičkov;

(c)

stabilizacija trgov;

(d)

prispevanje k preskrbi s hrano in spodbujanje izpolnjevanja visokih meril o kakovosti in varnosti hrane ter hkrati k zaposlovanju na obalnih in podeželskih območjih;

(e)

zmanjševanje vpliva ribolova na okolje, vključno z ukrepi za izboljšanje selektivnosti ribolovnega orodja.

4.   Organizacije proizvajalcev lahko zasledujejo druge, dopolnilne cilje.

Člen 8

Ukrepi, ki jih lahko uporabljajo organizacije proizvajalcev

1.   Organizacije proizvajalcev lahko za dosego ciljev iz člena 7 med drugim uporabijo naslednje ukrepe:

(a)

prilagoditev proizvodnje tržnim zahtevam;

(b)

usmerjanje oskrbe s proizvodi svojih članov in trženje teh proizvodov;

(c)

nediskriminatorno spodbujanje uvajanja ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva njihovih članov iz Unije, npr. s certificiranjem, predvsem preko označbe porekla, žigov kakovosti, geografskih označb, zajamčenih tradicionalnih posebnosti in prednosti v smislu trajnosti;

(d)

nadzor za zagotovljanje skladnosti dejavnosti njihovih članov s pravili, ki jih je uvedla zadevna organizacija proizvajalcev, in sprejemanje ukrepov za navedeno zagotovljanje;

(e)

promocija programov poklicnega usposabljanja in sodelovanja za spodbujanje mladih, naj vstopijo v ribiški sektor;

(f)

zmanjševanje vpliva ribolova na okolje, vključno z ukrepi za izboljšanje selektivnosti ribolovnega orodja;

(g)

spodbujanje uporabe informacijske in komunikacijske tehnologije za izboljšanje trženja in cen;

(h)

izboljšanje dostopa potrošnikov do informacij o ribiških proizvodih in proizvodih iz ribogojstva.

2.   Organizacije proizvajalcev ribiških proizvodov lahko uporabljajo tudi naslednje ukrepe:

(a)

skupno načrtovanje in upravljanje ribolovnih dejavnosti svojih članov, in sicer ob upoštevanju ureditev upravljanja morskih bioloških virov v posamezni državi članici, vključno z razvojem in izvajanjem ukrepov za izboljšanje selektivnosti ribolovnih dejavnosti ter svetovanjem pristojnim organom;

(b)

preprečevanje in čim večje zmanjšanje neželenega ulova z vključitvijo v razvoj in uporabo tehničnih ukrepov ter čim učinkovitejša uporaba neželenega ulova staležev komercialnih vrst rib, ne da bi se ustvaril trg za ulov rib, manjših od najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, v skladu s členom 15(11) Uredbe (EU) št. …/2013 in členom 34(2) te uredbe, kot je ustrezno;

(c)

upravljanje začasnega skladišča za ribiške proizvode v skladu s členoma 30 in 31 te uredbe.

3.   Organizacije proizvajalcev proizvodov iz ribogojstva lahko uporabljajo tudi naslednje ukrepe:

(a)

spodbujanje dejavnosti trajnostnega ribogojstva, zlasti v zvezi z varstvom okolja ter zdravjem in dobrim počutjem živali;

(b)

zbiranje informacij o trženih proizvodih, vključno z ekonomskimi informacijami o prvi prodaji, in o predvidevanjih glede proizvodnje;

(c)

zbiranje okoljskih informacij;

(d)

načrtovanje upravljanja ribogojnih dejavnosti svojih članov;

(e)

podpiranje programov za strokovnjake za promocijo trajnostnih proizvodov iz ribogojstva.

Člen 9

Ustanovitev združenj organizacij proizvajalcev

1.   Združenje organizacij proizvajalcev se lahko ustanovi na pobudo organizacij proizvajalcev, priznanih v eni ali več državah članicah.

2.   Določbe te uredbe, ki veljajo za organizacije proizvajalcev, se uporabljajo tudi za združenja organizacij proizvajalcev, razen če je navedeno drugače.

Cilji 10

Cilji združenj organizacij proizvajalcev

1.   Združenja organizacij proizvajalcev zasledujejo naslednje cilje:

(a)

učinkovitejše in trajnostnejše uresničevanje ciljev organizacije proizvajalcev, ki so članice, iz člena 7;

(b)

usklajevanje in razvoj dejavnosti skupnega interesa za organizacije proizvajalcev, ki so članice.

2.   Združenja organizacij proizvajalcev so upravičena do finančne pomoči v skladu z bodočim pravnim aktom Unije, ki bo določil pogoje finančne podpore politikam za pomorstvo in ribištvo za obdobje 2014 - 2020.

Člen 11

Ustanovitev medpanožnih organizacij

Medpanožne organizacije se lahko ustanovijo na pobudo gospodarskih subjektov na področju proizvodnje ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva v eni ali več državah članicah in se priznajo v skladu z oddelkom II.

Člen 12

Cilji medpanožnih organizacij

Medpanožne organizacije izboljšujejo usklajevanje dostopnosti ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva na trgu Unije ter pogoje za njihovo dostopnost na trgu.

Člen 13

Ukrepi, ki jih lahko uporabljajo medpanožne organizacije

Medpanožne organizacije lahko za doseganje ciljev iz člena 12 uporabljajo naslednje ukrepe:

(a)

priprava standardnih pogodb v skladu z zakonodajo Unije;

(b)

promocija ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva Unije na nediskriminatoren način, npr. s certificiranjem, predvsem preko označb porekla, žigov kakovosti, geografskih označb, zajamčenih tradicionalnih posebnosti in prednosti v smislu trajnosti;

(c)

določitev pravil o proizvodnji in trženju ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, ki so strožja od pravil iz zakonodaje Unije ali nacionalne zakonodaje;

(d)

izboljševanje kakovosti, poznavanja in preglednosti proizvodnje in trga, pa tudi izvajanje dejavnosti strokovnega in poklicnega usposabljanja, na primer glede vprašanj kakovosti in sledljivosti ter varnosti hrane, da bi se spodbudilo raziskovalne pobude;

(e)

opravljanje raziskovalnega dela in tržnih raziskav ter razvijanje tehnik za čim boljše delovanje trga, vključno z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ter zbiranje socialno-ekonomskih podatkov;

(f)

predložitev informacij in izvajanje raziskav, potrebnih za zagotovitev trajnostne oskrbe, tako da količina, kakovost in cena ustreza tržnim zahtevam in pričakovanjem potrošnikov;

(g)

promocija vrst iz ribjih staležev, ki se trajnostno izkoriščajo, imajo veliko hranilno vrednost in se ne uživajo pogosto, pri potrošnikih;

(h)

nadzor skladnosti dejavnosti svojih članov s pravili, ki jih je uvedla zadevna medpanožna organizacija, in sprejemanje ukrepov za takšno skladnost.

ODDELEK II

Priznavanje

Člen 14

Priznavanje organizacij proizvajalcev

1.   Države članice lahko kot organizacije proizvajalcev priznajo vse skupine, ustanovljene na pobudo proizvajalcev ribiških proizvodov ali proizvodov iz ribogojstva, ki zaprosijo za takšno priznanje, pod pogojem, da:

(a)

upoštevajo načela iz člena 17 in pravila, sprejeta za njihovo izvajanje;

(b)

so na ozemlju zadevne države članice ali njegovem delu dovolj gospodarsko aktivne, zlasti kar zadeva število članov ali obseg tržljive proizvodnje;

(c)

imajo pravno osebnost v skladu z nacionalnim pravom zadevne države članice ter so ustanovljene in imajo uradni sedež na njenem ozemlju;

(d)

lahko dosegajo cilje iz člena 7;

(e)

spoštujejo pravila o konkurenci iz poglavja V;

(f)

ne zlorabljajo prevladujočega položaja na zadevnem trgu; in

(g)

zagotavljajo ustrezne informacije o svojem članstvu, upravljanju in virih financiranja.

2.   Organizacije proizvajalcev, ki so bile priznane pred … (14), se za namene te uredbe štejejo kot organizacije proizvajalcev, pri čemer so zanje njene določbe zavezujoče.

Člen 15

Finančna pomoč za organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev

Za ukrepe za trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, katerih cilj je ustanovitev ali preoblikovanje organizacij proizvajalcev ali združenj organizacij proizvajalcev, se lahko zagotovi finančna pomoč v skladu z bodočim pravnim aktom Unije, ki bo določil pogoje finančne podpore politikam za pomorstvo in ribištvo za obdobje 2014 - 2020.

Člen 16

Priznavanje medpanožnih organizacij

1.   Države članice lahko kot medpanožne organizacije priznajo skupine gospodarskih subjektov, ustanovljene na njihovem ozemlju, ki zaprosijo za takšno priznanje, pod pogojem, da:

(a)

upoštevajo načela iz člena 17 in pravila, sprejeta za njihovo izvajanje;

(b)

predstavljajo bistveni delež dejavnosti proizvodnje ter bodisi dejavnosti predelave bodisi trženja oziroma obeh teh dejavnosti, ki zadevajo ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva ali izdelke iz ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva;

(c)

se same ne ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo ali trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva ali izdelkov iz ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva;

(d)

imajo pravno osebnost v skladu z nacionalnim pravom države članice, so ustanovljene in imajo uradni sedež na njenem ozemlju;

(e)

so sposobne prispevati k doseganju ciljev iz člena 12;

(f)

upoštevajo interese potrošnikov;

(g)

ne ovirajo pravilnega delovanja SUT in

(h)

spoštujejo veljavna pravila o konkurenci iz poglavja V.

2.   Organizacije, ustanovljene pred … (14), se lahko za namene te uredbe priznajo kot medpanožne organizacije, če se zadevna država članica strinja, da upoštevajo določbe iz te uredbe v zvezi z medpanožnimi organizacijami.

3.   Medpanožne organizacije, ki so bile priznane pred … (14), se za namene te uredbe štejejo kot priznane medpanožne organizacije, pri čemer so zanje njene določbe zavezujoče.

Člen 17

Notranje delovanje organizacij proizvajalcev in medpanožnih organizacij

Notranje delovanje organizacij proizvajalcev in medpanožnih organizacij iz členov 14 in 16 temelji na naslednjih načelih:

(a)

njihovi člani izpolnjujejo pravila, ki jih je sprejela organizacija glede izkoriščanja, proizvodnje in trženja v ribiškem sektorju;

(b)

med člani ni diskriminacije, zlasti na podlagi državljanstva ali sedeža;

(c)

pobiranje finančnih prispevkov članov za financiranje organizacije;

(d)

demokratično delovanje, ki članom omogoča nadzor nad organizacijo in njenimi odločitvami;

(e)

naložitev učinkovitih, odvračilnih in sorazmernih kazni za kršitve obveznosti iz notranjih pravil zadevne organizacije, zlasti v primeru neplačevanja finančnih prispevkov;

(f)

opredelitev pravil o pristopu novih članov in o preklicu članstva;

(g)

določitev računovodskih in proračunskih pravil, potrebnih za upravljanje organizacije.

Člen 18

Pregledi in preklici priznanja s strani držav članic

1.   Države članice opravljajo redne preglede, da preverijo, da organizacije proizvajalcev in medpanožne organizacije izpolnjujejo pogoje za priznanje iz členov 14 oziroma 16. Ob ugotovljenem neizpolnjevanju obveznosti se lahko priznanje prekliče.

2.   Država članica, kjer ima uradni sedež organizacija proizvajalcev ali medpanožna organizacija s člani iz različnih držav članic ali pa združenje organizacij proizvajalcev, priznanih v različnih državah članicah, v sodelovanju z drugimi zadevnimi državami članicami vzpostavi upravno sodelovanje, potrebno za opravljanje pregledov dejavnosti zadevne organizacije ali združenja.

Člen 19

Dodelitev ribolovnih možnosti

Organizacija proizvajalcev, katere člani so državljani različnih držav članic, ali združenje organizacij proizvajalcev, priznanih v različnih državah članicah, pri opravljanju svojih nalog upošteva določbe, ki urejajo dodelitev ribolovnih možnosti med države članice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. …/2013.

Člen 20

Pregledi s strani Komisije

1.   Da se zagotovi izpolnjevanje pogojev za priznanje organizacij proizvajalcev ali medpanožnih organizacij iz členov 14 oziroma 16, lahko Komisija opravlja preglede in po potrebi od držav članic zahteva, da prekličejo priznanje organizacij proizvajalcev ali medpanožnih organizacij.

2.   Države članice Komisijo po elektronski poti obvestijo o vseh odločitvah glede podelitve ali preklica priznanja. Komisija vse takšne informacije javno objavi.

Člen 21

Izvedbeni akti

1.   Komisija sprejme izvedbene akte v zvezi z:

(a)

roki in postopki ter obliko zahtevka za priznanje organizacij proizvajalcev in medpanožnih organizacij v skladu s členoma 14 oziroma 16 ali za preklic takšnega priznanja v skladu s členom 18;

(b)

obliko, roki in postopki, ki jih morajo države članice upoštevati pri obveščanju Komisije o vseh odločitvah glede podelitve ali preklica priznanja v skladu s členom 20(2).

Izvedbeni akti, sprejeti na podlagi točke (a), se po potrebi prilagodijo posebnim značilnostim ribištva in ribogojstva majhnega obsega.

2.   Izvedbeni akti iz odstavka 1 se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 43(2).

ODDELEK III

Razširitev pravil

Člen 22

Razširitev pravil organizacij proizvajalcev

1.   Država članica lahko določi, da so pravila, ki jih je določila v dogovoru z organizacijo proizvajalcev, zavezujoča za proizvajalce, ki niso člani organizacije in tržijo katere koli proizvode na območju, na katerem je organizacija proizvajalcev reprezentativna, pod pogojem, da:

(a)

je organizacija proizvajalcev ustanovljena najmanj leto dni in šteje za reprezentativno za proizvodnjo in trženje, vključno po potrebi z dejavnostmi manjšega obsega in obrtniškimi dejavnostmi, v eni državi članici ter pristojnim nacionalnim organom predloži vlogo;

(b)

pravila, ki naj bi se razširila, zadevajo katere koli od ukrepov za organizacije proizvajalcev iz točk (a), (b) in (c) člena 8(1), točk (a) in (b) člena 8(2) in točk (a) do (e) člena 8(3);

(c)

se upoštevajo pravila o konkurenci iz poglavja V.

2.   Za namene točke (a) odstavka 1 se organizacija proizvajalcev ribiških proizvodov šteje za reprezentativno, če predstavlja vsaj 55 % trženih količin zadevnega proizvoda v predhodnem letu na območju, za katero se predlaga razširitev pravil.

3.   Za namene točke (a) odstavka 1 se organizacija proizvajalcev proizvodov iz ribogojstva šteje za reprezentativno, če predstavlja vsaj 40 % trženih količin zadevnega proizvoda v predhodnem letu na območju, za katero se predlaga razširitev pravil.

4.   Pravila, ki se razširijo na nečlane, se uporabljajo v obdobju od 60 dni do 12 mesecev.

Člen 23

Razširitev pravil medpanožnih organizacij

1.   Država članica lahko določi, da so nekateri sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja, ki so dogovorjeni znotraj medpanožne organizacije, zavezujoči na določenem območju ali območjih za druge gospodarske subjekte, ki niso člani organizacije, pod pogojem, da:

(a)

medpanožna organizacija zajema vsaj 65 % vsake od vsaj dveh od naslednjih dejavnosti: proizvodnja, predelava ali trženje zadevnega proizvoda v predhodnem letu na zadevnem območju ali zadevnih območjih države članice, ter pristojnim nacionalnim organom predloži vlogo in

(b)

pravila, ki naj bi se razširila na druge gospodarske subjekte, zadevajo katere koli od ukrepov za medpanožne organizacije iz točk (a) do (g) člena 13 ter ne povzročajo škode drugim gospodarskim subjektom v zadevni državi članici ali Uniji.

2.   Brez poseganja v člen 25(4) je razširitev pravil lahko zavezujoča največ tri leta.

Člen 24

Odgovornost

Kadar se pravila v skladu s členoma 22 in 23 razširijo na nečlane, lahko zadevna država članica odloči, da morajo ti organizaciji proizvajalcev ali medpanožni organizaciji povrniti vse stroške ali del stroškov, ki so jih člani imeli zaradi uporabe pravil, ki so se razširila na nečlanice.

Člen 25

Odobritev s strani Komisije

1.   Države članice Komisijo uradno obvestijo o pravilih, ki bodo v skladu s členoma 22 in 23 zavezujoča za vse proizvajalce ali gospodarske subjekte na določenem območju ali območjih.

2.   Komisija sprejme sklep o odobritvi razširitve pravil iz odstavka 1, pod pogojem, da:

(a)

so upoštevane določbe členov 22 oziroma 23;

(b)

so upoštevana pravila o konkurenci iz poglavja V;

(c)

razširitev ne ogroža proste trgovine in

(d)

doseganje ciljev iz člena 39 Pogodbe ni ogroženo.

3.   Komisija v enem mesecu od prejema uradnega obvestila sprejme sklep o odobritvi ali zavrnitvi odobritve razširitve pravil in o tem obvesti države članice. Če Komisija v enem mesecu od prejema uradnega obvestila ne sprejme sklepa, se šteje, da je Komisija razširitev pravil odobrila.

4.   Dovoljena razširitev pravil se lahko uporablja še po preteku začetnega časovnega obdobja, tudi s tiho privolitvijo in brez izrecnega podaljšanja dovoljenja, če zadevna država članica vsaj mesec dni pred iztekom takega začetnega obdobja Komisijo uradno obvesti o dodatnem obdobju uporabe in Komisija tako nadaljnjo uporabo dovoli ali pa ji v roku enega meseca od prejema navedenega uradnega obvestila ne nasprotuje.

Člen 26

Preklic odobritve

Komisija lahko opravlja preglede in prekliče odobritev razširitve pravil, če ugotovi, da katera koli od zahtev za odobritev ni izpolnjena. Komisija o takem preklicu uradno obvesti države članice.

Člen 27

Izvedbeni akti

Komisija sprejme izvedbene akte v zvezi z obliko in postopkom uradnega obveščanja iz člena 25(1). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 43(2).

ODDELEK IV

Načrtovanje proizvodnje in trženja

Člen 28

Načrt proizvodnje in trženja

1.   Vsaka organizacija proizvajalcev svojim pristojnim nacionalnim organom v odobritev predloži načrt proizvodnje in trženja vsaj za najpomembnejše vrste, ki jih trži. Namen takih načrtov proizvodnje in trženja je doseganje ciljev iz členov 3 in 7.

2.   Načrt proizvodnje in trženja zajema:

(a)

načrt proizvodnje za ujete ali gojene vrste;

(b)

strategijo trženja, da bi kakovost, količina in predstavitev ponudbe ustrezale zahtevam trga;

(c)

ukrepe, ki jih sprejme organizacija proizvajalcev, da bi prispevala k doseganju ciljev iz člena 7;

(d)

posebne predhodne ukrepe za uravnavanje ponudbe vrst, ki so med letom običajno težavne z vidika trženja;

(e)

kazni za člane, ki kršijo sklepe, sprejete za izvajanje zadevnega načrta.

3.   Načrt proizvodnje in trženja odobrijo pristojni nacionalni organi. Ko je načrt odobren, ga organizacija proizvajalcev začne takoj izvajati.

4.   Organizacije proizvajalcev lahko načrt proizvodnje in trženja spremenijo, in ga v tem primeru predložijo v odobritev pristojnim nacionalnim organom.

5.   Organizacija proizvajalcev pripravi letno poročilo o svojih dejavnostih na podlagi načrta proizvodnje in trženja ter ga predloži v odobritev pristojnim nacionalnim organom.

6.   Organizacije proizvajalcev lahko prejmejo finančno pomoč za pripravo in izvajanje načrtov proizvodnje in trženja v skladu z bodočim pravnim aktom Unije, ki bo določil pogoje finančne podpore politikam za pomorstvo in ribištvo za obdobje 2014 - 2020.

7.   Države članice opravijo preglede za zagotovitev, da vsaka organizacija proizvajalcev izpolnjuje obveznosti, določene v tem členu. Ob ugotovljenem neizpolnjevanju obveznosti se lahko priznanje prekliče.

Člen 29

Izvedbeni akti

1.   Komisija sprejme izvedbene akte v zvezi z:

(a)

obliko in strukturo načrta proizvodnje in trženja iz člena 28;

(b)

postopki in roki za predložitev načrtov proizvodnje in trženja iz člena 28 s strani organizacij proizvajalcev ter za njegovo odobritev s strani držav članic.

2.   Izvedbeni akti iz odstavka 1 se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 43(2).

ODDELEK V

Stabilizacija trgov

Člen 30

Mehanizem skladiščenja

Organizacije proizvajalcev ribiških proizvodov lahko prejmejo finančno pomoč za skladiščenje ribiških proizvodov iz Priloge II, pod pogojem, da:

(a)

so izpolnjeni pogoji za pomoč za skladiščenje iz bodočega pravnega akta Unije, ki bo določil pogoje finančne podpore politikam za pomorstvo in ribištvo za obdobje 2014 - 2020;

(b)

so organizacije proizvajalcev za ribištvo proizvode dale na trg in zanje ni bilo kupca, ki bi jih kupil po sprožitveni ceni iz člena 31;

(c)

so proizvodi skladni s skupnimi tržnimi standardi, določenimi v skladu s členom 33, in primerne kakovosti za prehrano ljudi;

(d)

so proizvodi stabilizirani ali predelani in skladiščeni v bazenih ali kletkah, z zamrzovanjem na krovu plovil ali v kopenskih obratih, soljenjem, sušenjem, mariniranjem ali po potrebi prekuhavanjem in pasterizacijo, ne glede na to, ali so filetirani, razkosani ali se jim je po potrebi odstranila glava;

(e)

so proizvodi iz skladišč pozneje ponovno dani na trg za prehrano ljudi;

(f)

se proizvodi skladiščijo najmanj pet let.

Člen 31

Cene za sprožitev mehanizma skladiščenja

1.   Vsaka organizacija proizvajalcev za ribištvo lahko pred začetkom vsakega leta za ribiške proizvode iz Priloge II sama predlaga ceno za sprožitev mehanizma skladiščenja iz člena 30.

2.   Sprožitvena cena ne presega 80 % tehtane povprečne cene, zabeležene za zadevni proizvod na območju dejavnosti zadevne organizacije proizvajalcev v treh letih neposredno pred letom, za katero se določa sprožitvena cena.

3.   Pri določanju sprožitvene cene se upoštevajo:

(a)

gibanje proizvodnje in povpraševanja;

(b)

stabilizacija tržnih cen;

(c)

konvergenca trgov;

(d)

prihodki proizvajalcev;

(e)

interesi potrošnikov.

4.   Države članice po proučitvi predlogov organizacij proizvajalcev, priznanih na njihovem ozemlju, določijo sprožitvene cene, ki jih uporabljajo te organizacije proizvajalcev. Te cene se določijo na podlagi meril iz odstavkov 2 in 3. Informacije o cenah so na voljo javnosti.

Člen 32

Izvedbeni akti

Komisija sprejme izvedbene akte v zvezi z obliko, v kateri države članice objavijo sprožitvene cene v skladu s členom 31(4). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 43(2).

POGLAVJE III

SKUPNI TRŽNI STANDARDI

Člen 33

Določitev skupnih tržnih standardov

1.   Brez poseganja v člen 47 se lahko določijo skupni tržni standardi za ribiške proizvode, ki so navedeni v Prilogi I, ne glede na njihovo poreklo (iz Unije ali uvoženi), in ki so namenjeni za prehrano ljudi.

2.   Standardi iz odstavka 1 se lahko nanašajo na kakovost, velikost, težo, pakiranje, predstavitev ali označevanje proizvodov ter zlasti na:

(a)

najmanjše velikosti za trženje, ob upoštevanju najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja; take najmanjše velikosti za trženje po potrebi ustrezajo najmanjšim referenčnim velikostim ohranjanja v skladu s členom 15(10) Uredbe (EU) št. …/2013;

(b)

specifikacije za konzervirane proizvode v skladu z zahtevami glede ohranjanja in mednarodnimi obveznostmi.

3.   Odstavka 1 in 2 se uporabljata brez poseganja v:

(a)

Uredbo (ES) št. 178/2002;

(b)

Uredbo (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (15);

(c)

Uredbo (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (16);

(d)

Uredbo (ES) št. 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (17);

(e)

Uredbo (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (18);

(f)

Uredbo Sveta (ES) št. 1005/2008 (19) in

(g)

Uredbo (ES) št. 1224/2009.

Člen 34

Skladnost s skupnimi tržnimi standardi

1.   Dostopnost proizvodov, ki so namenjeni za prehrano ljudi in za katere so bili določeni skupni tržni standardi, na trgu Unije se lahko omogoči le v skladu s temi standardi.

2.   Vsi iztovorjeni ribiški proizvodi, tudi tisti, ki ne upoštevajo skupnih tržnih standardov, se lahko uporabijo za druge namene kot za neposredno prehrano ljudi; ti drugi nameni vključujejo ribjo moko, ribje olje, hrano za hišne živali, aditive za živila, farmacevtske ali kozmetične izdelke.

POGLAVJE IV

INFORMACIJE ZA POTROŠNIKE

Člen 35

Obvezne informacije

1.   Brez poseganja v Uredbo (EU) št. 1169/2011 se ribiški proizvodi in proizvodi iz ribogojstva iz točk (a), (b), (c) in (e) Priloge I k tej uredbi, ki se tržijo v Uniji, ne glede na njihovo poreklo ali način trženja lahko ponudijo končnemu potrošniku ali obratu javne prehrane v prodajo le, kadar so na ustrezni etiketi ali oznaki navedeni:

(a)

trgovsko ime vrste in njeno znanstveno ime;

(b)

način proizvodnje, zlasti z naslednjimi besedami: „… ulovljeno …“ ali „… ulovljeno v sladki vodi …“ ali „… gojeno …“;

(c)

območje, na katerem je bil izdelek ulovljen ali gojen, ter kategorija ribolovnega orodja, uporabljena pri ribištvu, kakor je določeno v prvem stolpcu v Prilogi III k tej uredbi;

(d)

ali je proizvod odmrznjen;

(e)

najkrajši rok trajanja, kadar je to primerno.

Zahteva iz točke (d) se ne uporablja za:

(a)

sestavine, prisotne v končnem izdelku;

(b)

živila, za katera je zamrzovanje tehnološko nujen korak v proizvodnem procesu;

(c)

ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva, ki so bili predhodno zamrznjeni zaradi zagotavljanja zdravstvene varnosti v skladu z oddelkom VIII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(d)

ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva, ki so bili odmrznjeni pred prekajevanjem, soljenjem, kuhanjem, vlaganjem, sušenjem ali kombinacijo teh postopkov.

2.   Za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva, ki niso predpakirani, se lahko obvezne informacije iz odstavka 1 zagotovijo v prodaji na drobno prek komercialnega obveščanja, kot so oglasne deske ali plakati.

3.   Če se v prodaji končnemu potrošniku ali obratu javne prehrane ponudi mešan proizvod, ki sestoji iz iste vrste, a se razlikuje glede na način proizvodnje, se navede način za vsak sveženj posebej. Če se v prodaji končnemu potrošniku ali obratu javne prehrane ponudi mešan izdelek, ki sestoji iz iste vrste, a izhaja iz različnih ribolovnih območij ali ribogojnih držav, se navede vsaj območje svežnja, ki je količinsko najbolj reprezentativen, skupaj z navedbo, da proizvodi prav tako izvirajo iz različnih območij ulova ali ribogojstva.

4.   Države članice lahko iz zahtev iz odstavka 1 izvzamejo majhne količine proizvodov, ki se z ribiških plovil prodajo neposredno potrošnikom, če te količine ne presegajo vrednosti iz člena 58(8) Uredbe (ES) št. 1224/2009.

5.   Ribiški proizvodi in proizvodi iz ribogojstva ter njihove embalaže, ki so bili označeni ali etiketirani pred 13. decembrom 2014 in ki niso skladni s tem členom, se lahko tržijo do porabe takih zalog.

Člen 36

Poročanje o okoljskem označevanju

Komisija po posvetovanju z državami članicami in zainteresiranimi stranmi Evropskemu parlamentu in Svetu do 1. januarja 2015 predloži poročilo o izvedljivosti možnosti za sistem okoljskega označevanja ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, zlasti o vzpostavitvi takšnega sistema v vsej Uniji in določitvi minimalnih zahtev za uporabo znaka Unije za okolje s strani držav članic.

Člen 37

Trgovsko ime

1.   Države članice za namene člena 35(1) pripravijo in objavijo seznam trgovskih imen, ki so sprejeta na njihovem ozemlju, skupaj z ustreznimi znanstvenimi imeni. Na seznamu se navedeta:

(a)

znanstveno ime posamezne vrste, v skladu z informacijskim sistemom FishBase ali podatkovno zbirko ASFIS Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), kadar je to ustrezno;

(b)

trgovsko ime:

(i)

ime vrste v uradnem jeziku ali uradnih jezikih zadevne države članice;

(ii)

po potrebi katero koli drugo ime ali imena, sprejeta ali dovoljena lokalno ali regionalno.

2.   Če so ribe sestavina drugega živila, se lahko vse vrste takih rib označijo kot „ribe“, pod pogojem, da se ime in predstavitev takšnega živila ne nanašata na določeno vrsto.

3.   O vseh spremembah seznama trgovskih imen, ki jih je država članica sprejela, se takoj uradno obvesti Komisijo, ki o tem obvesti druge države članice.

Člen 38

Navedba območja ulova ali proizvodnje

1.   Navedba območja ulova ali proizvodnje v skladu s točko (c) člena 35(1) zajema naslednje:

(a)

v primeru ribiških proizvodov, ulovljenih v morju, pisno navedeno ime podobmočja ali razdelka ribolovnih območij FAO ter ime takšne cone, ki je navedeno na potrošniku razumljiv način, ali zemljevid ali piktogram te cone ali, z odstopanjem od te zahteve, za ribiške proizvode, ujete v vodah, razen v severovzhodnem Atlantiku (ribolovno območje 27 FAO) ter Sredozemskem in Črnem morju (ribolovno območje 37 FAO), navedba imena ribolovnega območja FAO;

(b)

v primeru ribiških proizvodov, ulovljenih v sladkih vodah, sklic na izvorno vodno območje v državi članici ali tretji državi porekla proizvoda;

(c)

v primeru proizvodov iz ribogojstva sklic na državo članico ali tretjo državo, v kateri je proizvod dosegel več kot pol svoje končne teže ali preživel več kot pol obdobja reje ali, v primeru lupinarjev, v kateri je potekala zadnja faze reje ali gojenja, ki je trajala najmanj šest mesecev.

2.   Poleg informacij iz odstavka 1 lahko gospodarski subjekti navedejo natančnejše območje ulova ali proizvodnje.

Člen 39

Dodatne prostovoljne informacije

1.   Poleg obveznih informacij, zahtevanih na podlagi člena 35, se lahko prostovoljno predložijo naslednje informacije, pod pogojem, da so jasne in nedvoumne:

(a)

datum ulova ribiških proizvodov ali datum nabiranja ali ulova proizvodov iz ribogojstva;

(b)

datum iztovarjanja ribiških proizvodov ali informacije o pristanišču, v katerem so bili proizvodi iztovorjeni;

(c)

podrobnejše informacije o vrstah ribolovnega orodja, kakor so navedene v drugem stolpcu Priloge III;

(d)

v primeru ribiških proizvodov, ulovljenih v morju, podatki o državi zastave plovila, ki je ulovilo proizvode;

(e)

informacije o okolju;

(f)

informacije etične ali socialne narave;

(g)

informacije o proizvodnih tehnikah in postopkih;

(h)

informacije o hranilni vrednosti proizvoda.

2.   Lahko se uporabi koda hitri odziv (quick response - QR), ki vsebuje vse ali nekatere ali vse informacije, navedene v členu 35(1).

3.   Prostovoljne informacije se ne navedejo tako, da na etiketi ali oznaki zavzemajo prostor, namenjen obveznim informacijam.

4.   Navedejo se samo prostovoljne informacije, ki jih je mogoče preveriti.

POGLAVJE V

PRAVILA O KONKURENCI

Člen 40

Uporaba pravil o konkurenci

Členi od 101 do 106 PDEU in njihove izvedbene določbe se uporabljajo za sporazume, sklepe in ravnanja iz člena 101(1) in člena 102 PDEU, ki se nanašajo na proizvodnjo ali trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva.

Člen 41

Izjeme od uporabe pravil o konkurenci

1.   Ne glede na člen 40 te uredbe se člen 101(1) PDEU ne uporablja za sporazume, sklepe in ravnanja organizacij proizvajalcev, ki zadevajo proizvodnjo ali prodajo ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva ali uporabo skupnih obratov za skladiščenje, obdelavo ali predelavo ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva ter ki:

(a)

so nujni za doseganje ciljev iz člena 39 PDEU;

(b)

ne pomenijo obveznosti zaračunavanja enakih cen;

(c)

ne povzročajo nikakršnega drobljenja trgov v Uniji;

(d)

ne izključujejo konkurence ter

(e)

ne preprečujejo konkurence za bistveni del zadevnih proizvodov.

2.   Ne glede na člen 40 te uredbe se člen 101(1) PDEU ne uporablja za sporazume, sklepe in ravnanja medpanožnih organizacij, ki:

(a)

so potrebni za doseganje ciljev iz člena 39 PDEU;

(b)

ne pomenijo nobene obveznosti uporabe fiksne cene;

(c)

ne povzročajo nikakršnega drobljenja trgov v Uniji;

(d)

ne ustvarjajo neenakih pogojev za enake posle z drugimi trgovskimi partnerji, ki bi bili zato v konkurenčno slabšem položaju;

(e)

ne preprečujejo konkurence za bistveni del zadevnih proizvodov ter

(f)

ne omejujejo konkurence na način, ki ni nujen za doseganje ciljev skupne ribiške politike.

POGLAVJE VI

TRŽNE INFORMACIJE

Člen 42

Tržne informacije

1.   Komisija:

(a)

v celotni oskrbovalni verigi zbira, analizira in razširja gospodarsko znanje in poznavanje trga Unije za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva, pri čemer upošteva mednarodne razmere;

(b)

organizacijam proizvajalcev in medpanožnim organizacijam zagotavlja praktično pomoč, da bi se gospodarskim subjektom in predelovalcem zagotavljale usklajene informacije;

(c)

redno preučuje cene ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva v celotni oskrbovalni verigi Unije ter analizira tržna gibanja;

(d)

izvaja priložnostne tržne raziskave in zagotavlja metodologijo za raziskave na področju oblikovanja cen.

2.   Komisija za izvajanje odstavka 1 uporablja naslednje ukrepe:

(a)

lajša dostop do razpoložljivih podatkov o ribiških proizvodih in proizvodih iz ribogojstva, ki so zbrani v skladu s pravom Unije;

(b)

za dajanje tržnih informacij, kot so raziskave cen, tržne analize in študije, na razpolago vsem zainteresiranim stranem in širši javnosti na dostopen in razumljiv način, v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (20).

3.   Države članice prispevajo k doseganju ciljev iz odstavka 1.

POGLAVJE VII

POSTOPKOVNE DOLOČBE

Člen 43

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

POGLAVJE VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 44

Sprememba Uredbe (ES) št. 1184/2006

Člen 1 Uredbe (ES) št. 1184/2006 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Ta uredba določa pravila glede uporabljivosti členov 101 do 106 in člena 108(1) in (3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v zvezi s proizvodnjo proizvodov iz Priloge I k PDEU ali trgovino z njimi, razen proizvodov, ki jih zajema Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (21) in Uredbo (EU) št. …./2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (22).

Člen 45

Spremembe Uredbe (ES) št. 1224/2009

Uredba (ES) št. 1224/2009 se spremeni:

(1)

v členu 57(1) se dodata naslednja stavka:

„Države članice zaradi zagotavljanja skladnosti opravljajo kontrole. Kontrole se lahko opravijo v kateri koli fazi trženja proizvodov in med prevozom.“;

(2)

člen 58(5) se spremeni:

(a)

točka (g) se nadomesti z naslednjim:

„(g)

informacije za potrošnike, kot jih določa člen 35 Uredbe (EU) št. …/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (23);"

(b)

točka (h) se črta.

Člen 46

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 104/2000 se razveljavi. Vendar pa se člen 4 uporablja do 12. decembra 2014.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IV.

Člen 47

Pravila o vzpostavitvi skupnih tržnih standardov

Pravila o vzpostavitvi skupnih tržnih standardov, zlasti Uredba Sveta (EGS) št. 2136/89 (24), Uredba Sveta (EGS) št. 1536/92 (25), Uredba Sveta (ES) št. 2406/96 (26), ter druga pravila, sprejeta za uporabo skupnih tržnih standardov, kot je Uredba Komisije (EGS) št. 3703/85 (27), se uporabljajo še naprej.

Člen 48

Pregled

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2022 poroča o rezultatih uporabe te uredbe.

Člen 49

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2014, razen poglavja IV in člena 45, ki se uporabljata od 13. decembra 2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik


(1)  UL C 181, 21.6.2012, str. 183.

(2)  UL C 225, 27.7.2012, str. 20.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 12. septembra 2012 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in stališče Sveta v prvi obravnavi z dne 17. oktobra 2013. Stališče Evropskega parlamenta z dne… in odločitev Sveta z dne….

(4)  Uredba Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (UL L 17, 21.1.2000, str. 22).

(5)  Uredba Sveta (ES) št. 1184/2006 z dne 24. julija 2006 o uporabi nekaterih pravil konkurence v proizvodnji in trgovini s kmetijskimi proizvodi (UL L 214, 4.8.2006, str.7).

(6)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(7)  Uredba Sveta (EU) št. 1220/2012 z dne 3. decembra 2012 o trgovinskih ukrepih za zagotovitev oskrbe predelovalcev Unije z nekaterimi ribiškimi proizvodi od leta 2013 do leta 2015, o spremembi uredb (ES) št. 104/2000 in (EU) št. 1344/2011 (UL L 349, 19.12.2012, str. 4).

(8)  Uredba (EU) št. 1026/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o nekaterih ukrepih za ohranjanje staležev rib v zvezi z državami, ki omogočajo netrajnostne načine ribolova (UL L 316, 14.11.2012, str. 34).

(9)  Uredba (EU) št. …/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne …o skupni ribiški politiki in spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 639/2004 in Sklepa Sveta (ES) št. 2004/585 (UL L …).

(10)  Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1)

(11)  Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL L 304, 22.11.2011, str. 18).

(12)  Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

(13)  Uredba (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila (UL L 354, 31.12.2008, str. 16).

(14)  Datum začetka veljavnosti te direktive.

(15)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 o higieni živil (UL L 139, 30.4.2004, str. 1).

(16)  Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 139, 30.4.2004, str. 55).

(17)  Uredba (ES) št. 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (UL L 226, 25.6.2004, str. 83).

(18)  Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L 165, 30.4.2004, str. 1).

(19)  Uredba Sveta (ES) št. 1005/2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje in o spremembi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1936/2001 in (ES) št. 601/2005 ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 1093/94 in (ES) št. 1447/1999 (UL L 286, 29.10.2008, str. 1).

(20)  Uredba (ES) št. 45/2001 evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(21)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(22)  UL L…“.

(23)  Uredba (EU) št. …/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (UL L …).“;

(24)  Uredba Sveta (EGS) št. 2136/89 z dne 21. junija 1989 o določitvi skupnih tržnih standardov za konzervirane sardele in trgovskih opisov konzerviranih sardel in proizvodov tipa sardele (UL L 212, 22.7.1989, str. 79)

(25)  Uredba Sveta (EGS) št. 1536/92 z dne 9. junija 1992 o skupnih tržnih standardih za konzervirani tun in palamido (UL L 163, 17.6.1992, str. 1)

(26)  Uredba Sveta (ES) št. 2406/96 z dne 26. novembra 1996 o določitvi skupnih tržnih standardov za nekatere ribiške proizvode (UL L 334, 23.12.1996, str. 1)

(27)  Uredba Komisije (EGS) št. 3703/85 z dne 23. decembra 1985 o podrobnih pravilih za uporabo skupnih tržnih standardov za nekatere sveže ali hlajene ribe (UL L 351, 28.12.1985, str. 63).


PRILOGA I

RIBIŠKI PROIZVODI IN PROIZVODI IZ RIBOGOJSTVA, ZA KATERE VELJA SUT

Oznaka KN

Opis blaga

(a)

0301

Ribe, žive

0302

Ribe, sveže ali ohlajene, razen ribjih filetov in drugega ribjega mesa iz tarifne številke 0304

0303

Ribe, zamrznjene, razen ribjih filetov in drugega ribjega mesa iz tarifne številke 0304

0304

Ribji fileti in drugo ribje meso (nemleto ali mleto), sveže, ohlajeno ali zamrznjeno

(b)

0305

Ribe, sušene, nasoljene ali v slanici; dimljene ribe, termično obdelane ali ne pred ali med procesom dimljenja; ribja moka, zdrob in peleti, primerni za človeško prehrano

(c)

0306

Raki v oklepu ali brez oklepa, živi, sveži, ohlajeni, zamrznjeni, sušeni, nasoljeni ali v slanici; raki v oklepu, kuhani v sopari ali v vreli vodi, ohlajeni ali neohlajeni, zamrznjeni, sušeni, nasoljeni ali v slanici; moka, zdrob in peleti iz rakov, primerni za človeško prehrano

0307

Mehkužci v lupini ali brez lupine, živi, sveži, ohlajeni, zamrznjeni, sušeni, nasoljeni ali v slanici; vodni nevretenčarji, razen rakov in mehkužcev, živi, sveži, ohlajeni, zamrznjeni, sušeni, nasoljeni ali v slanici; moka, zdrob in peleti iz vodnih nevretenčarjev, razen rakov, primerni za človeško prehrano

(d)

Proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; mrtve živali iz poglavja 1 ali 3, neuporabne za človeško prehrano

– Drugo

– – proizvodi iz rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev; mrtve živali iz poglavja 3:

0511 91 10

– – – ribji odpadki

0511 91 90

– – – drugo

(e)

1212 20 00

– Morske alge in druge alge

(f)

Masti in olja rib ter njihove frakcije, rafinirani ali ne, toda kemično nemodificirani:

1504 10

– Olja iz ribjih jeter in njihove frakcije

1504 20

– Masti in olja rib ter njihove frakcije, razen iz ribjih jeter

(g)

1603 00

Ekstrakti in sokovi iz mesa, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev

(h)

1604

Pripravljene ali konzervirane ribe; kaviar in kaviarjevi nadomestki, pripravljeni iz ribjih iker

(i)

1605

Raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji, pripravljeni ali konzervirani

(j)

Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali nepolnjene ali drugače pripravljene, kot so: špageti, makaroni, rezanci, lazanje, njoki, ravioli, kaneloni; kuskus, pripravljen ali nepripravljen

1902 20

– Polnjene testenine, kuhane ali nekuhane ali drugače pripravljene:

1902 20 10

– – ki vsebujejo več kot 20 mas. % rib, rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev

(k)

Moka, zdrob in peleti iz mesa ali klavničnih odpadkov, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev, neprimerni za prehrano ljudi; ocvirki:

2301 20 00

– Moka, zdrob in peleti iz rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev

(l)

Pripravki, ki se uporabljajo kot krma za živali

2309 90

– Drugo:

ex 2309 90 10

– – hrana za ribe, topljiva


PRILOGA II

RIBIŠKI PROIZVODI, ZA KATERE VELJA MEHANIZEM SKLADIŠČENJA

Oznaka KN

Opis blaga

0302 22 00

morska plošča (Pleuronectes platessa)

ex 0302 29 90

limanda (Limanda limanda)

0302 29 10

krilati romb (Lepidorhombus spp.)

ex 0302 29 90

iverka (Platichthys flesus)

0302 31 10

in

0302 31 90

beli ali dolgoplavuti tun (Thunnus alalunga)

ex 0302 40

sled vrste Clupea harengus

0302 50 10

trska vrste Gadus morhua

0302 61 10

sardela vrste Sardina pilchardus

ex 0302 61 80

papalina (Sprattus sprattus)

0302 62 00

vahnja (Melanogrammus aeglefinus)

0302 63 00

saj (Polachius virens)

ex 0302 64

skuše vrst Scomber scombrus in Scomber japonicus

0302 65 20

in

0302 65 50

trnež in morska mačka (Squalus acanthias in Scyliorhinus spp.)

0302 69 31

in

0302 69 33

rdeči okun (Sebastes spp.)

0302 69 41

mol (Merlangus merlangus)

0302 69 45

leng (Molva spp.)

0302 69 55

sardon (Engraulis spp.)

ex 0302 69 68

oslič vrste Merluccius merluccius

0302 69 81

morska spaka (Lophius spp.)

ex 0302 69 99

delfin (Coryphaena hippurus)

ex 0307 41 10

sipa (Sepia officinalis in Rossia macrosoma)

ex 0306 23 10

ex 0306 23 31

ex 0306 23 39

kozica vrste Crangon crangon in severna kozica (Pandalus borealis)

0302 23 00

morski list (Solea spp.)

0306 24 30

velika rakovica (Cancer pagurus)

0306 29 30

škamp (Nephrops norvegicus)

0303 31 10

grenlandska morska plošča (Reinhardtius hippoglossoides)

0303 78 11

0303 78 12

0303 78 13

0303 78 19

in

0303 29 55

0304 29 56

0304 29 58

oslič iz rodu Merluccius

0303 79 71

špar (Dentex dentex in Pagellus spp.)

0303 61 00

0304 21 00

0304 91 00

mečarica (Xiphias gladius)

0306 13 40

0306 13 50

ex 0306 13 80

kozice iz družine Penaeidae

0307 49 18

0307 49 01

sipa vrst Sepia officinalis, Rossia macrosoma in Sepiola rondeletti

0307 49 31

0307 49 33

0307 49 35

in

0307 49 38

ligenj (Loligo spp.)

0307 49 51

ligenj (Ommastrephes sagittatus)

0307 59 10

hobotnica (Octopus spp.)

0307 99 11

Illex spp.

0303 41 10

beli tun ali dolgoplavuti tun (Thunnus alalunga)

0302 32 10

0303 42 12

0303 42 18

0303 42 42

0303 42 48

rumenoplavuti tuni (Thunnus albacares)

0302 33 10

0303 43 10

črtasti tuni ali palamida s progami na trebuhu (Katsuwonus pelamis)

0303 45 10

modroplavuti tun (Thunnus thynnus)

0302 39 10

0302 69 21

0303 49 30

0303 79 20

druge vrste iz rodov Thunnus in Euthynnus

ex 0302 29 90

rdeči jezik (Microstomus kitt)

0302 35 10

in

0302 35 90

modroplavuti tun (Thunnus thynnus)

ex 0302 69 51

polak (Pollachius pollachius)

0302 69 75

kostanjevka (Brama spp.)

ex 0302 69 82

sinji mol (Micromesistius poutassou)

ex 0302 69 99

francoski molič (Trisopterus luscus) in molič (Trisopterus minutus)

ex 0302 69 99

bukva (Boops boops)

ex 0302 69 99

girica (Spicara smaris)

ex 0302 69 99

ugor (Conger conger)

ex 0302 69 99

krulec (Trigla spp.)

ex 0302 69 91

ex 0302 69 99

šur (Trachurus spp.)

ex 0302 69 99

cipelj (Mugil spp.)

ex 0302 69 99

in

ex 0304 19 99

pravi skat (Raja spp.)

ex 0302 69 99

morski meč in črni morski meč (Lepidopus caudatus in Aphanopus carbo)

ex 0307 21 00

grebenasta pokrovača (Pecten maximus)

ex 0307 91 00

valovita blatarka (Buccinum undatum)

ex 0302 69 99

progasti bradač, bradač (Mullus surmuletus, Mullus barbatus)

ex 0302 69 99

kantar (Spondyliosoma cantharus)


PRILOGA III

INFORMACIJE O RIBOLOVNEM ORODJU

Obvezne informacije o kategoriji ribolovnega orodja

Podrobnejše informacije o ustrezajočem ribolovnem orodju in kodah v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 26/2004 (1) in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 404/2011 (2)

Potegalke

Obalne potegalke

SB

Danske potegalke

SDN

Škotske potegalke

SSC

Potegalke, upravljane z dveh plovil

SPR

Vlečne mreže

Vlečna mreža z gredjo

TBB

Pridnena vlečna mreža s širilkami

OTB

Pridnene vlečne mreže za vleko v paru

PTB

Pelagične vlečne mreže s širilkami

OTM

Pelagične vlečne mreže za vleko v paru

PTM

Dvojna vlečna mreža s širilkami

OTT

Zabodne in podobne mreže

Stoječe (zasidrane) zabodne mreže

GNS

Viseča mreža

GND

Obkroževalne zabodne mreže

GNC

Trislojne mreže

GTR

Kombinirane trislojne in zabodne mreže

GTN

Obkroževalne mreže in dvižne mreže

Zaporne plavarice

PS

Lampare

LA

Dvižne mreže, upravljane s plovila

LNB

Nameščene obalne dvižne mreže

LNS

Trnki in vrvice

Ročne ribiške vrvice in ribiške palice (ročno upravljane

LHP

Ročne ribiške vrvice in ribiške palice (mehanizirane)

LHM

Stoječi parangali

LLS

Parangali (viseči)

LLD

Panule

LTL

Strgače

Strgače za uporabo s plovila

DRB

Ročne strgače, uporabljene na krovu plovila

DRH

Mehanizirane strgače, vključno s sesalno strgačo

HMD

Vrše in pasti

Vrše (pasti)

FPO


(1)  Uredba Komisije (ES) 26/200 z dne 30. decembra 2003 o registru ribolovne flote Skupnosti (UL L 5, 9.1.2004, str. 25).

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 404/2011 z dne 8. aprila 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (UL L 112, 30.4.2011, str. 1).


PRILOGA IV

KORELACIJSKA TABELA

Uredba (ES) št. 104/2000

Ta uredba

Člen 1

Členi 1 do 5

Člena 2 in 3

Člena 33, 34

Člen 4

Členi 35 do 39

Člen 5(1)

Členi 6, 7, 8

Člen 5(2), (3) in (4) ter člen 6

Členi 14, 18 do 21

Člen 7

Členi 22 in 24 do 27

Člen 8

Členi 9 do 12

Členi 28, 29

Člen 13

Členi 11, 12, 13, 16, 18, 20 in 21

Člen 14

Člen 41(2)

Člen 15

Člen 23

Člen 16

Členi 24 do 27

Členi 17 do 27

Členi 30, 31 in 32

Členi do 33

Člen 34

Členi 20(2), 21 in 32

Člen 35

Člen 36

Člen 37

Člen 43

Člena 38 in 39

Člen 43

Člen 40

Člen 41

Člen 48

Člen 42

Členi 44, 45 in 46

Člen 43

Člen 49

Člen 40

Člen 41(1)

Člen 42


UTEMELJITEV SVETA

I.   UVOD

Evropska komisija je 13. julija 2011 Svetu predstavila predlog o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (SUT) (1).

Po orientacijski razpravi 19. marca 2012 se je Svet za kmetijstvo in ribištvo junija 2012 dogovoril o splošnem pristopu (2).

Evropski parlament je o svojem stališču v prvi obravnavi glasoval 12. septembra 2012 (3).

Po glasovanju v Evropskem parlamentu so Evropski parlament, Svet in Komisija začeli pogajanja, da bi dosegli dogovor o predlogu. Dogovor, ki so ga dosegli 4. junija 2013, so nato odobrili Odbor stalnih predstavnikov 14. junija 2013, Odbor Evropskega parlamenta za ribištvo 18. junija 2013 in Svet 15. julija 2013.

Ob upoštevanju zadevnega dogovora in potem, ko bodo besedilo pregledali pravniki lingvisti, naj Svet za kmetijstvo in ribištvo na zasedanju 17. oktobra 2013 sprejme stališče Sveta v prvi obravnavi po rednem zakonodajnem postopku iz člena 294 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Svet je pri svojem delu ustrezno upošteval tudi mnenji Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij, sprejeti 28. marca 2012 oziroma 4. maja 2012 (4).

II.   CILJ

Namen predloga je nadomestiti Uredbo št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999 (5) o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (SUT). Predlog o skupni ureditvi trgov je del reformnega svežnja skupne ribiške politike in naj bi prispeval k ciljem predlagane nove uredbe o skupni ribiški politiki (6).

Cilji tega predloga so med drugim:

poenostavitev pravnih postopkov in obveznosti poročanja,

krepitev vloge organizacij proizvajalcev,

zmanjševanje podpore trgu (prekinitev mehanizma cen za umik, postopna ukinitev pomoči za skladiščenje) ter

boljše obveščanje potrošnikov.

III.   ANALIZA STALIŠČA SVETA V PRVI OBRAVNAVI

A)   Splošne ugotovitve

Evropski parlament in Svet sta se pogajala na podlagi predloga Komisije, da bi dosegla dogovor že med sprejemanjem stališča Sveta v prvi obravnavi. Besedilo stališča Sveta v celoti odraža kompromis, ki sta ga dosegla sozakonodajalca.

B)   Ključna vprašanja

Doseženi kompromis v stališču Sveta v prvi obravnavi se nanaša na naslednje ključne elemente:

(a)   Splošne določbe

Tako Evropski parlament kot Svet sta poudarila, da v predlogu Komisije manjka sklicevanje na zunanjo razsežnost. Po mnenju Komisije to ni bilo potrebno, saj naj bi zunanjo politiko obravnavali v posebni uredbi, za katero bo uporabljena drugačna pravna podlaga. V končnem kompromisnem predlogu je bilo vključeno sklicevanje na uredbi, ki bosta v zvezi z zunanjimi vidiki dopolnili SUT.

Na zahtevo Sveta sta bili na seznam opredelitev pojmov v členu 5 vključeni opredelitvi pojmov „prodaja na drobno“ ter „predpakirani ribiški proizvodi in proizvodi iz ribogojstva“, vključeno pa je bilo tudi sklicevanje na opredelitve pojmov iz uredbe o skupni ribiški politiki in drugih uredb, ki se prav tako uporabljajo v tem okviru.

(b)   Organizacije proizvajalcev

Evropski parlament je odobril preoblikovanje oddelka o ustanovitvi, ciljih in ukrepih, ki ga je zaradi poenostavitve predlagal Svet, kar je privedlo do črtanja členov 9–11. Zaradi tega so predlogi sprememb Evropskega parlamenta 38–68 postali brezpredmetni, njihova vsebina pa je bila večinoma vključena v strukturo, ki jo je predlagal Svet.

Cilji in ukrepi: Evropski parlament in Svet sta se dogovorila o spremembah, ki v primerjavi s predlogom Komisije širijo in pojasnjujejo cilje organizacij proizvajalcev. Kar zadeva na primer organizacije proizvajalcev v ribištvu, so bili vključeni naslednji elementi: spodbujanje trajnostnega ribolova, spoštovanje okoljskega prava ob upoštevanju socialne politike, obravnavanje naključnega ulova, sledljivost ter boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu. V oddelku o „ukrepih“ so bile uvedene ustrezne spremembe.

Priznavanje: na zahtevo Sveta so bila uvedena podrobna pravila o delovanju organizacij proizvajalcev in medpanožnih organizacij.

Načrti proizvodnje in trženja: sprejete so bile bistvene zahteve Sveta: prvič, vsebina načrtov proizvodnje in trženja je podrobneje obrazložena v členu 28(2); drugič, iz predloga je bila črtana pooblastitev Komisije za sprejemanje delegiranih aktov; ter končno, Komisija bo spremembe v zvezi z obliko in strukturo načrtov proizvodnje in trženja sprejemala z izvedbenimi akti.

Mehanizem skladiščenja: mehanizem skladiščenja, ki ga je predlagala Komisija in naj bi nadomestil celotni sistem cen za umik in intervencij, je ostal skoraj nespremenjen. To se je izkazalo za učinkovit kompromis med tistimi, ki so zagovarjali podaljšanje veljavnosti trenutnega sistema, in drugimi, ki so želeli popolnoma ukiniti javne intervencije.

Skupni sklad: na zahtevo Sveta so bila iz predloga črtana pravila o skupnih skladih organizacij proizvajalcev, saj je bilo ocenjeno, da ne prinašajo dodane vrednosti.

(c)   Tržni standardi

Kot je predlagal Svet, se lahko tržni standardi nanašajo na kakovost, velikost ali težo, pakiranje, predstavitev in označevanje proizvodov ter zlasti na najmanjše velikosti za dajanje v promet, po potrebi v skladu z najmanjšimi referenčnimi velikostmi ohranjanja. Iztovorjeni ribiški proizvodi, ki ne izpolnjujejo tržnih standardov, se lahko uporabijo za druge namene kot za prehrano ljudi (namen tega je preprečiti ustvarjanje trgov za „naključni ulov“, na primer nedoraslih rib).

Na zahtevo Sveta je bila iz predloga črtana pooblastitev Komisije za sprejemanje delegiranih aktov.

(d)   Informacije za potrošnike

Člen 35 (obvezne informacije) se je v pogajanjih izkazal za eno od najtežjih vprašanj. Zlasti vključitev datuma ulova ali datuma iztovarjanja in orodja, ki se uporabi, sta bili izjemno sporni točki.

Datum iztovarjanja: Evropski parlament je podprl vključitev datuma iztovarjanja med obvezne podatke namesto datuma ulova, ki ga je predlagala Komisija. Svet je v nasprotju s tem menil, da niti datum ulova niti datum iztovarjanja v večini primerov ne prinašata zadostne dodane vrednosti (povečujeta pa upravno breme). V nekaterih primerih bi bilo lahko celo zavajajoče, če bi potrošnik načeloma povezoval večjo kakovost izdelka z novejšim datumom. Svet je končno pristal na to, da se vključi najkrajši rok trajanja, medtem ko bi bil datum ulova lahko vključen med prostovoljne informacije na podlagi člena 39.

Kategorija orodja: Parlament je poleg podrobnejše navedbe območja, na katerem je bil izdelek ulovljen ali gojen, v kar je Svet privolil, želel vključitev kategorije orodja, ki se uporabi. Svet je tej pobudi, ki bi lahko pomenila stigmatizacijo nekaterih ribolovnih tehnik, prvotno nasprotoval. Kot kompromis sta se strani strinjali glede vključitve poenostavljenega seznama sedmih skupin orodij, kot so navedene v Prilogi III (več informacij v zvezi z orodji je lahko podanih kot prostovoljne informacije, kot je navedeno v nadaljevanju).

Okoljsko označevanje (člen 36): Evropski parlament in Svet sta se dogovorila, da Komisija do 1. januarja 2015 predloži poročilo o izvedljivosti možnosti za sistem okoljskega označevanja in določitvi minimalnih zahtev.

Dodatne prostovoljne informacije (člen 39) lahko med drugim vključujejo datum ulova, datum iztovarjanja ali pristanišče, v katerem so bili proizvodi iztovorjeni, podrobnejši opis vrste ribolovnega orodja ali državo zastave plovila, ki je ulovilo proizvode.

Lahko se bodo uporabile „hitroodzivne kode (QR)“, ki vsebujejo obvezne informacije iz člena 35(1).

Prostovoljne informacije se ne navedejo tako, da zavzemajo prostor, namenjen obveznim informacijam, navedejo pa se samo prostovoljne informacije, ki jih je mogoče preveriti.

Delegirani akti: Iz predloga je bila črtana pooblastitev Komisije za sprejemanje delegiranih aktov.

(e)   Postopkovne in končne določbe

Spremembe uredbe o nadzoru: Na zahtevo Sveta se Uredba (ES) št. 1224/2009 spremeni z namenom opredelitve, da države članice opravljajo kontrole skladnosti, in uskladitve določb o informacijah za potrošnike.

Pravila o vzpostavitvi skupnih tržnih standardov (člen 47): še naprej se uporabljajo veljavni tržni standardi za nekatere proizvode.

IV.   SKLEPNE UGOTOVITVE

Stališče Sveta v prvi obravnavi v celoti odraža kompromis, ki sta ga v pogajanjih dosegla Svet in Evropski parlament ob pomoči Komisije. Kompromisni dogovor je s pismom, naslovljenim na predsednika Odbora stalnih predstavnikov, potrdil predsednik Odbora Evropskega parlamenta za ribištvo (PECH) (25. junij 2013). Predsednik odbora PECH je v tem pismu napovedal, da bo članom odbora PECH, nato pa tudi na plenarnem zasedanju, predlagal, naj sprejmejo stališče Sveta iz prve obravnave brez sprememb Parlamenta v drugi obravnavi, potem ko ga bodo pregledali pravniki lingvisti obeh institucij. Evropska unija bo s sprejetjem uredbe o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva postavila ključen temelj za vzpostavitev nove skupne ribiške politike.


(1)  Dok. 12516/11 PECHE 188 CODEC 1167.

(2)  Dok. 10415/12 PECHE 192 CODEC 1445.

(3)  Dok. 13616/12 CODEC 2093 PECHE 334 PE 390.

(4)  UL C 181, 21.6.2012, str. 183; UL C 225, 27.7.2012, str. 20.

(5)  UL L 17, 21.1.2000, str. 22.

(6)  Dok. 12514/11 PECHE 187 CODEC 1166.


IZJAVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O PRAVILIH O NADZORU NA PODROČJU SLEDLJIVOSTI PROIZVODA IN INFORMACIJAH ZA POTROŠNIKE

Evropski parlament in Svet pozivata Evropsko komisijo, naj jima kot nadaljnje ukrepanje po reformi uredbe o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva predloži predlog o spremembi uredbe o nadzoru (Uredba št. 1224/2009). Takšna sprememba je potrebna zaradi ureditve določbe zagotavljanja informacij glede vrste ribolovnega orodja za proizvode iz ribolova prostoživečih vrst.

Komisijo tudi pozivata, naj pravočasno sprejme potrebne spremembe Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 404/2011 glede zagotavljanja obveznih informacij potrošniku, da bi se upoštevale določbe te uredbe, uredbe o nadzoru, kakor je spremenjena, in Uredbe št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom.


IZJAVI KOMISIJE

K členu 35

odstavek 1(e)

Komisija se ne strinja s spremembo, ki so jo pravniki lingvisti vnesli v člen 42(1)(e) besedila političnega dogovora, ki je bil dosežen na neuradnem trialogu 8. maja 2013 v zvezi s predlogom uredbe o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva, ki ga je pripravila Komisija (novi člen 35(1)(e) dokumenta 12005/13).

Stališče Komisije je, da bi moral biti, kot je bilo dogovorjeno med neuradnim trialogom 8. maja 2013, na ustrezni etiketi ali oznaki brez podrobnejše opredelitve naveden najkrajši rok trajanja za vse ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva iz člena 42(1) (novi člen 35(1) dokumenta 12005/13), ki se ponudijo v prodajo končnemu potrošniku. Vnos besedne zveze „kadar je to primerno“ na koncu člena 42(1)(e) (novi člen 35(1)(e) dokumenta 12005/13) bo povzročil pravno negotovost in ogrozil doseganje cilja večje preglednosti za potrošnike.

K členu 35

Komisija obžaluje, da sta se sozakonodajalca dogovorila, da se iz predloga Komisije črta obvezno navajanje datuma ulova za ribiške proizvode in datuma nabiranja za proizvode iz ribogojstva. Meni, da sta zadevna datuma bistvena informacija za potrošnike. Navedba datuma ulova in datuma nabiranja jasno koristi malim ribičem in kmetom v Uniji ter spodbuja kratke distribucijske kanale za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva.

Komisija obžaluje tudi, da sta sozakonodajalca iz predloga Komisije črtala uporabo nekaterih zahtev po označevanju pripravljenih in konzerviranih proizvodov, npr. trgovsko ime, metodo proizvodnje in poreklo. Meni, da bi se s temi zahtevami odzvali na vedno večje povpraševanje javnosti po informacijah o vsebini pripravljenih in konzerviranih proizvodov. To je tudi ključno za verodostojnost in vrednost proizvodnje Unije.

Komisija bi želela ponovno poudariti, da zadevne zahteve po označevanju, ki jih je predlagala, ne bi ustvarjale nesorazmernega bremena za ribiški sektor, saj temeljijo na obstoječih zahtevah po sledljivosti.


Top