15.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 332/106

—

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti členov 21 in 34 Pogodbe,

—

ob upoštevanju predloga priporočila Svetu o 67. zasedanju generalne skupščine Združenih narodov (GSZN), ki ga je v imenu skupine ALDE pripravil Alexander Graf Lambsdorff (B7-0132/2012),

—

ob upoštevanju priporočila Svetu z dne 8. junija 2011 o 66. zasedanju generalne skupščine Združenih narodov (1) in svoje resolucije z dne 11. maja 2011 o vlogi EU kot svetovnega akterja: njeni vlogi v večstranskih organizacijah (2),

—

ob upoštevanju prednostnih nalog EU za 66. zasedanje generalne skupščine Združenih narodov, ki jih je Svet sprejel dne 10. junija 2011 (3),

—

ob upoštevanju 66. zasedanja generalne skupščine Združenih narodov, zlasti njenih resolucij "Združeni narodi pri upravljanju na svetovni ravni" (4), "Spodbujanje učinkovitosti, odgovornosti, uspešnosti in preglednosti javne uprave s krepitvijo vrhovnih revizijskih institucij" (5), "Razmere v Sirski arabski republiki" (6), "Krepitev vloge ljudstva in njegov razvoj" (7), "Globalnim partnerstvom naproti" (8), "Sodelovanje jug-jug" (9), "Vloga Združenih narodov pri spodbujanju razvoja v okviru globalizacije in soodvisnosti" (10), "Krepitev vloge Združenih narodov pri spodbujanju rednih in poštenih volitev ter demokratizacije" (11), "Poročilo s konference o razorožitvi" (12), "Spodbujanje demokratičnega in pravičnega mednarodnega reda" (13) ter "Splošna veljavnost, nedeljivost ter medsebojna odvisnost, povezanost in dopolnjevanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin" (14),

—

ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov z dne 19. decembra 2011 o boju proti netolerantnosti, negativnim stereotipom ter stigmatizaciji, diskriminaciji in pozivanju k nasilju ter nasilju nad osebami na podlagi vere ali prepričanja (15),

—

ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov z dne 3. maja 2011 o sodelovanju Evropske unije pri delu Združenih narodov (16),

—

ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov z dne 31. marca 2010 o izvajanju Agende 21, programa za nadaljnje izvajanje Agende 21 ter sklepov s Svetovnega vrha o trajnostnem razvoju (17),

—

ob upoštevanju Deklaracije tisočletja Združenih narodov z dne 8. septembra 2000, ki določa razvojne cilje tisočletja kot skupne cilje mednarodne skupnosti za izkoreninjenje revščine,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. septembra 2003 z naslovom "Evropska unija in Združeni narodi: izbira večstranskosti" (COM(2003)0526),

—

ob upoštevanju pripomb predsednika Evropskega sveta po njegovem srečanju z generalnim sekretarjem Združenih narodov dne 16. aprila 2012,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2012 k stališču Parlamenta o zasedanju Sveta ZN za človekove pravice (18),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. novembra 2011 o podpori EU Mednarodnemu kazenskemu sodišču: soočanje z izzivi in reševanje težav (19),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2011 o zunanjih politikah EU v prid demokratizaciji (20),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2010 o prihodnosti strateškega partnerstva med EU in Afriko po tretjem vrhunskem srečanju EU-Afrika (21),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o 10. obletnici resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1325 (2000) o ženskah, miru in varnosti (22),

—

ob upoštevanju resolucije z dne 23. novembra 2010 o civilno-vojaškem sodelovanju in razvoju civilno-vojaških zmogljivosti (23),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2005 o reformi OZN (24),

—

ob upoštevanju poročila skupne delegacije Odbora za zunanje zadeve in Pododbora za človekove pravice k 66. zasedanju generalne skupščine ZN dne 28. in 29. novembra 2011,

—

ob upoštevanju člena 121(3) in člena 97 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za razvoj (A7-0186/2012),

A.

ker je namen skupnih mednarodnih vrednot in norm zagotoviti mir, varovati človekove pravice, varnost in blaginjo na svetu ter bolj pravično deliti koristi globalizacije med vse prebivalce;

B.

ker so Združeni narodi v središču upravljanja na svetovni ravni, medtem ko si hkrati prizadevajo za svoje reforme, da bi povečali svojo preglednost, uspešnost in učinkovitost;

C.

ker so vedno bolj potrebna skupna pravila in mehanizmi za sprejemanje odločitev, da bi skupaj obravnavali nastajajoče svetovne izzive in negativni učinek svetovne gospodarske krize;

D.

ker mora EU okrepiti svojo kohezijo, da bi ostala ključni igralec v vedno bolj večpolnem svetu, ki potrebuje globalno usklajeno delovanje; ker morajo države članice EU v skladu s pogodbami usklajevati svoje ukrepe v mednarodnih organizacijah in na mednarodnih konferencah;

E.

ker je EU zavezana učinkoviti večstranskosti z močnimi Združenimi narodi na čelu, saj je to bistveno za reševanje svetovnih izzivov;

F.

ker EU in njene države članice finančno največ prispevajo v sistem Združenih narodov; ker EU-27 financira 39 % rednega proračuna Združenih narodov in več kot 40 % njihovih mirovnih operacij;

G.

ker je trdno in stabilno partnerstvo med EU in Združenimi narodi temeljno za njihovo delovanje v okviru vseh treh stebrov – miru in varnosti, človekovih pravic in razvoja – in je tudi ključno za vlogo EU kot svetovnega akterja;

H.

ker sta EU in Združeni narodi naravna partnerja pri vzpostavljanju miru in oblikovanju države ter skupaj zagotavljata okvir za tovrstna skupna prizadevanja;

I.

ker so človekove pravice in demokracija ustanovne vrednote EU ter načela in cilji evropskega zunanjepolitičnega delovanja, vključno z mednarodno trgovino; ker so spoštovanje, spodbujanje in varovanje splošne veljavnosti in nedeljivosti človekovih pravic temelji evropske enotnosti in celovitosti;

J.

ker sta pravičnost in pravna država stebra trajnega miru, saj zagotavljata človekove pravice in temeljne svoboščine; ker Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča odločilno prispeva k spoštovanju človekovih pravic in mednarodnega prava ter k boju proti nekaznovanju;

K.

ker imajo vse države in vsi državljani ter mednarodna skupnost sama koristi od stalne podpore demokratičnim procesom; ker se soočajo z izzivi vzpostavljanja, obnavljanja in ohranjanja demokracij;

(a)

naj v čim večji mer uskladi in izrazi enotna stališča ter okrepi usklajenost in prepoznavnost EU kot globalnega akterja v Združenih narodih; naj izpolni pričakovanja članic Združenih narodov glede sposobnosti EU, da ukrepa in zagotavlja rezultate pravočasno; naj sprejme širok in prilagodljiv pristop do stališč Skupne zunanje in varnostne politike na ravni ZN, da EU omogoči hitro in obsežno delovanje v povezavi s vprašanji Skupne zunanje in varnostne politike;

(b)

naj poveča svoj prispevek k delu ZN, tako da se dogovori o skupni razlagi resolucije generalne skupščine ZN o načinu sodelovanja EU pri delu generalne skupščine ZN in s partnerji deluje v smeri celovitega izvajanja te resolucije; naj Parlamentu posreduje poročilo o njenem izvajanju v praksi;

(c)

naj z državami članicami EU in delegacijo EU pri ZN deluje v smeri boljšega sodelovanja, preglednosti in izmenjave informacij v varnostnem svetu Združenih narodov ter boljše obrambe stališč in interesov EU v varnostnem svetu s strani tistih držav članic EU, ki so članice tega organa, ali s strani predstavnika EU na poziv predsednika; naj okrepi vpliv EU na odločitve varnostnega sveta ZN in poveča njeno prepoznavnost v ZN pri bistvenih vprašanjih, ki jih obravnava varnostni svet;

(d)

naj zagotovi močno zastopanost EU v vseh institucijah ZN in specializiranih agencijah;

(e)

naj razvije dolgoročno strategijo, katere cilj bo članstvo v ZN in naj si prizadeva za močnejšo javno diplomacijo o zadevah Združenih narodov;

(f)

naj se zavzame za učinkovito večstranskost kot osrednjo strateško skrb EU, tako da krepi reprezentativnost, preglednost, odgovornost, učinkovitost in uspešnost Združenih narodov, da bi se izboljšalo njihovo delovanje v praksi; naj ponovno poudari potrebo po vzpostavitvi novega institucionalnega ravnotežja med vedno večjo vlogo držav skupine G-20, ZN in njegovimi agencijami ter mednarodnimi finančnimi institucijami; pri tem poziva k okrepitvi svetovnega upravljanja ter k iskanju rešitev za boljše usklajevanje med skupinami G ter sistemom Združenih narodov, pri čemer bi lahko te skupine koristno pokrivale ekonomsko razsežnost, Združeni narodi pa bi ohranili osrednjo vlogo in ostali legitimen organ za svetovno ukrepanje;

(g)

naj bolj dejavno sodeluje s strateškimi ter drugimi dvostranskimi in večstranskimi partnerji, zlasti z ZDA, da bi spodbudil iskanje učinkovitih rešitev za težave, s katerimi se srečujejo državljani EU in svet na splošno, vključno z najrevnejšim in najbolj ranljivim prebivalstvom;

(h)

naj dejavno podpira celovito in konsenzualno reformo varnostnega sveta ZN, da bi okrepili njegovo legitimnost, regionalno zastopanost, odgovornost in učinkovitost; naj ponovno poudari, da sedež EU v razširjenem varnostnem svetu ZN ostaja osrednji dolgoročni cilj Evropske unije; naj v ta namen visoko predstavnico/podpredsednico pozove k oblikovanju skupnega stališča držav članic, da se v prihodnosti doseže ta cilj, v Svetu EU predhodno usklajujejo stališča glede uvedbe novih članic varnostnega sveta ZN in glede reforme postopka odločanja v tem organu;

(i)

naj se vključi v razmislek, ki se je začel v generalni skupščini ZN, o vlogi ZN pri upravljanju na svetovni ravni, da se dosežeta večja preglednost in sodelovanje; naj spodbuja boljše sodelovanje med EU in generalno skupščino ZN;

(j)

naj pomaga oživiti in povečati učinkovitost generalne skupščine ZN, med drugim s podporo dela začasne delovne skupine, spodbujanjem bolj poglobljenih in k rezultatom usmerjenih tematskih razprav o aktualnih in pomembnih vprašanjih ter tesnejšim sodelovanjem generalne skupščine ZN z drugimi zainteresiranimi stranmi, vključno s civilno družbo ter drugimi mednarodnimi in regionalnimi organizacijami in forumi; naj poudari, da je treba še bolj racionalizirati dnevne rede generalne skupščine ZN in njenih glavnih odborov; naj poudari, da je oživitev mogoče doseči samo, če generalna skupščina ZN sprejme relevantne in ustrezne ukrepe v zvezi s vprašanji, ki so v skupnem interesu mednarodne skupnosti;

(k)

naj znova potrdi svojo zavezanost zagotavljanju uspešnosti in učinkovitosti upravljanja ustreznih finančnih sredstev ZN, in sicer v skladu z načeli proračunske discipline in usklajenosti ter najvišjimi mednarodnimi standardi;

(l)

naj okrepi operativno partnerstvo in spodbudi strateško skladnost in učinkovitost kolektivnih prizadevanj za vzpostavitev miru, med drugim z delom posebnega odbora za operacije v zvezi z ohranitvijo miru;

(m)

naj se zavzame za sodelovanje in oblikuje partnerstva na področju preprečevanja konfliktov, civilnega in vojaškega kriznega upravljanja ter reševanja konfliktov z OZN, OVSE, Afriško unijo (AU), Arabsko ligo ter drugimi mednarodnimi in regionalnimi organizacijami in civilno družbo; naj izboljša zmogljivosti regionalnih organizacij za vzpostavljanje miru, med drugim s predlaganima trojnima partnerstvoma EU–OZN–AU in EU–OZN–ECOWAS;

(n)

naj spodbuja sodelovanje različnih akterjev pri izgradnji miru, zlasti sodelovanje sekretariata, varnostnega sveta in generalne skupščine OZN z državami članicami OZN, ki sodelujejo pri mirovnih misijah; naj si prizadeva zagotoviti, da bodo države članice EU prispevale k mirovnim misijam OZN s posebnimi zmogljivostmi, kot sta prevoz in logistika, ter z usposabljanjem; naj razmisli o možnosti začetka vojaške operacije v okviru SVOP, vključno z možno razporeditvijo bojne skupine pred začetkom mirovne misije ZN na zahtevo ZN, pri čemer se posebno pozornost nameni zaščiti vseh članov mirovnih misij in bojnih skupin; naj podpira razvoj zmogljivosti za preprečevanje in obvladovanje konfliktov ter mediacije, ohranjanje in vzpostavljanje miru na nacionalni in podnacionalni ravni; naj spodbuja izmenjavo izkušenj in najboljših praks med partnerji;

(o)

naj zagotovi podporo za pregled civilnih zmogljivosti, ki so ga začeli OZN, in sicer pri opredeljevanju praktičnih načinov za usklajevanje povpraševanja in ponudbe na ključnih področjih civilnih zmogljivosti; naj pospeši zaposlovanje, odpravi operativne neskladnosti in prepreči prekrivanje, kadar ukrepe OZN podpira s civilnimi zmogljivostmi SVOP; naj razišče možnosti za skupno razporeditev skupin za ukrepanje v krizi v okviru operacije OZN v primerih, v katerih je potrebna hitra razporeditev zmogljivosti;

(p)

naj zagotovi sodelovanje žensk v vseh fazah mirovnih procesov in po sistematičnem vključevanju le-teh v preventivno diplomacijo, zgodnje opozarjanje in varnostni nadzor; naj se v skladu z resolucijo varnostnega sveta ZN 1325 (2000) o ženskah, miru in varnosti, o potrebi vključitve vidika spolov v preprečevanje konfliktov, ohranjanje miru, humanitarno pomoč, obnovo po konfliktih in pobude DDR (25); naj si dejavno prizadeva za zagotavljanje izvajanja resolucije varnostnega sveta ZN št. 1325 s strani vseh držav članic ZN;

(q)

naj sodeluje z ZN pri reševanju sedanjih globalnih groženj, kot so podnebne spremembe, širjenje jedrskega orožja, organizirani kriminal in terorizem ter pandemije;

(r)

naj prispeva k uspešnemu izidu konference OZN o sporazumu o trgovini z orožjem in pregledne konference OZN o akcijskem programu o osebnem in lahkem orožju iz leta 2012 ter k nadaljnjemu ukrepanju po njh;

(s)

naj pomaga državam pri izpolnjevanju njihovih nalog za zaščito prebivalstva; naj poudari potrebo po časovnem in ustreznem mednarodnem ukrepanju, da se prepreči ter zaustavi genocid, etnično čiščenje, vojni zločini in zločini proti človeštvu;

(t)

naj zagotovi nadaljnji politični in institucionalni napredek pri izvajanju koncepta odgovornosti za zaščito v organih ZN, zlasti v varnostnem svetu in generalni skupščini ter svetu ZN za človekove pravice, pri čemer sklepa in se uči na podlagi posegov v Libiji in nesposobnosti hitrega ukrepanja v primeru Sirije; naj omogoči razpravo o tem, kako bi lahko organi OZN, zlasti varnostni svet, uporabili ta koncept, da bi zagotovili boljše sodelovanje med državami članicami OZN v primeru krize; naj podpre pozitivno vlogo regionalnih organizacij pri razvoju in uporabi operativnega pristopa glede odgovornosti za zaščito;

(u)

naj skupaj s partnerji zagotovi, da bo ta koncept osredotočena na preprečevanje konfliktov, zaščito in obnovo po konfliktih, v skladu s trojno delitvijo odgovornosti za zaščito na odgovornost za preprečevanje, odgovornost za zaščito in odgovornost za obnovo; naj pomaga državam pri vzpostavljanju zmogljivosti za ta namen, med drugim s krepitvijo mehanizmov za zgodnje opozarjanje in ustreznih zmogljivosti OZN za mediacijo; v sodelovanju z državami članicami OZN naj spodbudi ustanovitev kontaktnih točk za spremljanje nastajajočih konfliktnih situacij in vzpostavi ustrezne zmogljivosti v delegacijah EU;

(v)

naj odločno potrdi zavezo EU konceptu odgovornosti za zaščito in začne z oblikovanjem medinstitucionalnega konsenza o odgovornosti za zaščito med Evropskim parlamentom, Evropsko službo za zunanje delovanje in državami članicami EU, ki bi lahko zagotovil doslednejše ukrepe EU v okviru forumov OZN pri tovrstnih vprašanjih;

(w)

naj spodbuja mediacijo kot stroškovno učinkovito orodje za mirno preprečevanje in reševanje sporov ter preprečevanje oživitve konflikta med državami v pokonfliktnih razmerah; naj oblikuje bolj učinkovite smernice za mediacijo na področju pravne države in demokratične odgovornosti;

(x)

naj da prednost temu orodju in razvija njegovo izvajanje ter dodatno razvija zmogljivosti za mediacijo v okviru Evropske službe za zunanje delovanje na podlagi koncepta krepitve zmogljivosti EU za mediacijo in dialog;

(y)

naj pri mediaciji tesno sodeluje z OZN in drugimi akterji; naj si prizadeva za sinergije pri mediaciji z oddelkom OZN za politične zadeve; naj krepi partnerstvo in sodelovanje mednarodnih, regionalnih in podregionalnih organizacij z OZN, njihovo medsebojno partnerstvo in sodelovanje ter partnerstvo in sodelovanje s civilno družbo, na primer preko skupnega partnerstva EU-OZN pri zmogljivostih za mediacijo; naj izboljša izmenjavo informacij, sodelovanje in usklajevanje, da se zagotovijo skladna in komplementarna prizadevanja akterjev, ki sodelujejo pri posamezni mediaciji;

(z)

naj krepi mednarodni sistem kazenskega prava; naj izpostavi vlogo Mednarodnega kazenskega sodišča v boju proti nekaznovanju in dodatno spodbuja to sodišče kot edino stalno sodno telo, ki ima pristojnost soditi posameznim storilcem zaradi vojnih zločinov, zločinov proti človeštvu in genocida, ko državna sodišča tega ne zmorejo ali na to niso pripravljena;

(aa)

naj okrepi Mednarodno kazensko sodišče, tako da mu zagotovi politično, diplomatsko, finančno in logistično podporo; naj spodbuja vse države članice OZN, da z ratifikacijo Rimskega statuta pridružijo sodišču; naj pospešuje tesno sodelovanje OZN ter njenih organov in agencij s sodiščem;

(ab)

naj okrepi mednarodna prizadevanja, katerih cilj je zagotoviti, da se vse človekove pravice, opredeljene v konvencijah OZN, obravnavajo kot univerzalne, nedeljive ter medsebojno odvisne in povezane; naj pomaga okrepiti nacionalne zmogljivosti za izpolnjevanje mednarodnih obveznosti na področju človekovih pravic; naj v zvezi s tem poudarja potrebo, da se za vse zagotovi pravica do svobode veroizpovedi in prepričanja;

(ac)

naj dejavno podpira pobudo pod afriškim vodstvom in priporočilo Komisije o položaju žensk, in sicer s prizadevanji, da generalna skupščina OZN leta 2012 sprejme resolucijo, katere cilj bo prepoved pohabljanja ženskih splovil po vsem svetu; naj pozove visoko predstavnico/podpredsednico in Komisijo, da zagotovitvi uspeha tega procesa namenita absolutno prednost;

(ad)

naj še dodatno spodbuja vključevanje človekovih pravic v vse vidike delovanja OZN in s tem ponovno potrdi, da so človekove pravice neločljivo povezane z drugimi cilji OZN glede miru in varnosti ter razvoja;

(ae)

naj aktivno sodeluje pri delu sveta OZN za človekove pravice s sopokroviteljstvom resolucij, podajanjem izjav ter sodelovanjem v interaktivnih dialogih in razpravah za zagotovitev njegovega bolj uravnoteženega delovanja;

(af)

naj z vzpostavitvijo mehanizma, ki bi posebnim postopkom omogočal samodejno sprožitev obravnave razmer v svetu OZN za človekove pravice, okrepi njihovo zmogljivost zgodnjega opozarjanja; naj okrepi proces spremljanje kar zadeva izvajanje priporočil, sprejetih v okviru posebnih postopkov;

(ag)

naj si prizadeva za okrepitev procesa splošnega rednega pregleda z vključitvijo priporočil v dvostranske in večstranske dialoge z državami članicami OZN in opiranjem teh dialogov na mednarodne norme in standarde;

(ah)

naj nadaljuje s svojimi prizadevanji v okviru generalne skupščine OZN in njenih odborov v povezavi s pozivom k moratoriju na uporabo smrtne kazni, kateremu podporo namenja vedno večje število držav, pa tudi v povezavi z otrokovimi pravicami, svobodo medijev in versko strpnostjo; naj podpre vsa prizadevanja, da se izkorenini mučenje; naj še posebej spodbuja sprejetje opcijskega protokola h Konvenciji OZN proti mučenju;

(ai)

naj pomaga zagotoviti lokalno prevzemanje odgovornosti za demokratični proces ter razvoj kulture demokracije in pravne države; naj razširi podporo demokraciji tudi na obdobje po volitvah, da se bo ohranila na dolgi rok in se bodo lahko dosegli oprijemljivi rezultati za državljane; naj zagotovi večje vključevanje parlamentov in političnih strank v programe za podporo demokraciji; naj poudarja pomen neodvisnih nevladnih organizacij, ki lahko svobodno delujejo za razvoj močne državljanske kulture;

(aj)

naj se osredotoči na socialno in ekonomsko vključevanje, prehod v demokracijo in politične/volilne procese, vzpostavljanje zmogljivosti, krepitev civilne družbe, sodelovanje mladih v parlamentarni demokraciji, zaščito svobode izražanja, svobodo vesti in veroizpovedi ter zaščito pravic žensk, tudi kar zadeva njihovo sodelovanje v javnem in političnem življenju tako na ravni družbene prakse kot na zakonske ureditve;

(ak)

naj v evropsko zunanjepolitično delovanje bolje vključi podporo demokraciji; naj podpira demokratično upravljanje prek svojih različnih finančnih instrumentov, in sicer tako, da kadarkoli je to mogoče uporablja vire delegacij EU; naj si z OZN in drugimi partnerji na svetovni in lokalni ravni prizadeva za krepitev pravne države, spodbujanje neodvisnih medijev ter vzpostavitev in krepitev demokratičnih institucij, ki lahko zagotovijo rezultate;

(al)

naj zagotovi, da se v mandatih misij za ohranjanje miru odraža potreba po podpiranju misij za opazovanje volitev in zagotovijo sredstva, potrebna za zagotavljanje varnosti opazovalcev na terenu;

(am)

naj na vseh ravneh vključuje politike EU, povezane z razvojem, da se preprečijo protislovja med politikami, ki so usmerjene v razvoj, na eni strani ter ovirami za razvoj partnerskih držav v dvostranskih in večstranskih sporazumih in forumih na drugi strani; naj v prostotrgovinskih sporazumih in med pogajanji na ravni Svetovne trgovinske organizacije posveti posebno pozornost človekovim pravicam in razvojnim posledicam;

(an)

naj še naprej deluje v smeri postavljanja ljudi v središče razvojnih procesov; naj sledi deklaraciji OZN o pravici do razvoja in se pri tem osredotoča na praktične korake v smeri njenega izvajanja;

(ao)

naj zagotovi, da se delež celotne evropske pomoči, zagotovljene v proračunu EU, ne bo zmanjšal in da bo pomoč še naprej osredotočena na revščino in lakoto; naj razmisli, da bi 20 % vse pomoči EU namenil osnovnim socialnim storitvam, kot jih opredeljujejo ZN, s posebnim poudarkom na prostem in enakem dostopu do osnovnega zdravstvenega varstva in osnovnega izobraževanja ter ob upoštevanju podpore EU pobudi "izobrazba za vse" in njenih zavez, da bo imela vlogo na področju zdravja v svetu;

(ap)

naj prispeva h krepitvi skladnosti politik za razvoj in izboljšanju učinkovitosti razvojne pomoči, saj to ostaja ključno za doseganje razvojnih ciljev tisočletja;

(aq)

naj vodi in pospeši prizadevanja v okviru OZN za uresničitev razvojnih ciljev tisočletja z osredotočanjem zlasti na cilje, pri katerih je bil dosedanji napredek najskromnejši;

(ar)

naj deluje v smeri opredelitve ambicioznega programa razvojnih ciljev tisočletja za obdobje po letu 2015, pri čemer naj upošteva tako dosedanji napredek kot preostale izzive, obenem pa naj ostane zavezan odpravljanju revščine v sodelovanju z mednarodno skupnostjo;

(as)

naj sledi ciljem konference OZN Rio+20 o trajnostnem razvoju in si prizadeva za njihovo celovito izvajanje, med drugim s spodbujanjem trajnostnega razvoja kot vodilnega načela za dolgoročni svetovni razvoj;

(at)

naj oblikuje skupino uglednih osebnosti pri OZN;

(au)

naj aktivno spremlja uresničevanja sklepov, sprejetih v Busanu;

(av)

naj odločilno prispeva k boju proti špekulacijam z živili in reševanju perečih problemov revščine in lakote;

(aw)

naj prednost nameni varni preskrbi s hrano, proizvodni zmogljivosti v kmetijstvu, infrastrukturi, izgradnji zmogljivosti, vključujoči gospodarski rasti, spodbudnim razmeram na trgu in novim podjetjem, dostopu do tehnologij ter človekovemu in socialnemu razvoju v najmanj razvitih državah v skladu z akcijskim programom iz Istanbula in sklepi, sprejetimi na 13. zasedanju konference Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD) v Dohi 26. aprila 2012;

(ax)

naj ponovno potrdi svojo zavezanosti načelom iz Rima o zanesljivosti preskrbe s hrano; naj obžaluje posledice špekulacije z živili;

(ay)

naj spodbuja države v razvoju, naj s pomočjo mednarodnih donatorjev sprejmejo dolgoročne ukrepe, s katerimi bodo zagotovile, da suša ne bo neizogibno privedla tudi do lakote; naj izvaja strategije za zmanjševanje tveganja nesreč in vzpostavitev sistemov zgodnjega opozarjanja;

(az)

naj v celoti podpira osrednjo vlogo OZN, zlasti njenega Urada za usklajevanje humanitarnih zadev (UNOCHA);

(ba)

naj ponovno potrdi dolgoročno zavezanosti EU podpiranju blaginje ljudi na Afriškem rogu in obravnavanju temeljnih vzrokov za strukturno negotovost preskrbe s hrano in konflikte.

(bb)

naj prevzame vodilno vlogo pri globalnem upravljanju z okoljem in mednarodnem sodelovanju na področju podnebnih sprememb; naj prispeva k izgradnji institucionalne arhitekture, ki bo vključujoča, pregledna in pravična ter bo zagotavljala uravnoteženo zastopstvo razvitih držav in držav v razvoju v ustreznih upravnih organih, naj dodatno razvija dialog s ključnimi akterji, kot so države BRICS (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska, Južna Afrika) in države v razvoju, saj so podnebne spremembe postale bistveni element mednarodnih odnosov; naj dodatno razvija zmogljivosti Evropske službe za zunanje delovanje, da bi oblikovala politiko EU na področju "podnebne diplomacije";

(bc)

naj državljane še naprej pooblašča na področju upravljanja okolja z učinkovitim globalnim izvajanjem načela 10 deklaracije iz Ria; naj v zvezi s tem razširi določbe Aarhuške konvencije onkraj Ekonomske komisije OZN za Evropo (UNECE) s svetovno konvencijo ali z možnostjo, da k Aarhuški konvenciji pristopijo pogodbenice izven UNECE; naj spodbuja boljše upravljanje na področju trajnostnega razvoja, med drugim s krepitvijo Okoljskega programa OZN (UNEP), naj dejavno sodeluje s partnerji, da bi se na svetovni ravni boljše uveljavljala zakonodaja na področju okolja;

(bd)

naj si prizadeva za uresničitev skupnega stališča Afriške unije in EU za preoblikovanje Okoljskega programa OZN v specializirano agencijo OZN s sedežem v Nairobiju v Keniji; naj v tem novem institucionalnem okviru obravnava vprašanja financiranja, prenosa tehnologije in krepitve zmogljivosti za trajnostni razvoj;

(be)

naj podpira biotsko raznovrstnost in varovanje podnebja v državah v razvoju, skladno s cilji Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja (UNFCCC) in Konvencije o biološki raznovrstnosti (CBD); naj morja in oceane postavi med osrednje stebre okvira iz Ria, skupaj z varstvom podnebja in biotske raznovrstnosti;

(bf)

naj podpira dejavno sodelovanje Komisije v tekoči razpravi o pomanjkljivostih v zaščiti in odgovorih, katere pobudnik je visoki komisar OZN za begunce s svojim dialogom o izzivih zaščite iz leta 2010, s katerim si prizadeva za izboljšanje obstoječega mednarodnega okvira zaščite za nasilno razseljene osebe in osebe brez državljanstva; naj dejavno sodeluje v razpravi o pravni opredelitvi pojma "podnebni begunec", ki se nanaša na ljudi, ki so zaradi podnebnih sprememb prisiljeni zapustiti svoje domove in si poiskati zatočišče v tujini in ki še ni priznan po mednarodnem pravu ali v pravno zavezujočih mednarodnih sporazumih;

(bg)

naj spodbuja vzajemno delovanje vlad in parlamentov pri svetovnih vprašanjih in razpravo o vlogi parlamentov na svetovni ravni; naj okrepi demokratično naravo, odgovornost in preglednost upravljanja na svetovni ravni ter omogoči večje sodelovanje javnosti in parlamentov pri dejavnostih OZN;