Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2012/C 64/14

V skladu s členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo. Izjave o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih od dneva te objave.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„AISCHGRÜNDER KARPFEN“

ES št.: DE-PGI-0005-0689-19.03.2008

ZGO ( X ) ZOP ( )

1.   Ime:

„Aischgründer Karpfen“

2.   Država članica ali tretja država:

Nemčija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1   Vrsta proizvoda:

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke:

„Aischgründer Karpfen“, imenovan krap zrcalar (Cyprinus carpio), je jedilna riba, ki se prodaja kot živa ali zaklana.

Hrbet krapa „Aischgründer Karpfen “ je temno zelen, siv ali sivkasto moder, boka sta rumenkasto zelena do zlata, trebuh pa je rumenkasto bel. Hrbtne in repne plavuti so sive, repne in podrepne plavuti imajo rdečkast odtenek, prsne in trebušne plavuti pa so rumenkaste ali rdečkaste. Prepoznavna značilnost „Aischgründer Karpfen“ je njegov visok hrbet, ki se razvije zlasti zaradi toplega vremena in visoke stopnje rodnosti v ribnikih. Njegovo značilno razmerje med višino in dolžino je med 1:2 in 1:2,5.

Živa teža triletne ribe znaša med 1 000 g in 1 700 g. „Aischgründer Karpfen“ je krap zrcalar, za katerega sta značilna čvrsto, vendar mehko in aromatično belo meso ter nizka vsebnost maščob, ki ne presega 10 %. Nizka vsebnost maščobe se zagotavlja z omejevanjem gostote populacije (največ 800 krapov na hektar v fazi K2) in ustreznim prilagajanjem krme.

3.3   Surovine:

—

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

Krap se prehranjuje predvsem s hrano, ki je na voljo v naravnem okolju (hranila na dnu, zooplankton itd.). Kadar se krap goji kot jedilna riba (K2–K3), se tej prehrani od maja do septembra dodajajo stročnice in žita (razen koruze). Krmni količnik (dodana količina krme (v kg) na kilogram rasti) je približno 2:1.

Poleg tega je za prehrano dovoljena krmna mešanica, ki je odobrena v okviru bavarskega programa za kulturno krajino. Krmna mešanica ne sme vsebovati nobene sestavine živalskega izvora, ampak lahko vsebuje le poljščine. Vsebuje lahko največ 16 % surovih beljakovin, skupna vsebnost fosforja pa ne sme presegati 0,6 %. Poleg tega mora vsebovati vsaj 10 % travne moke.

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Ker je rastna sezona krapa v toplih poletnih mesecih, se njegova starost izračuna glede na število poletij. Jedilni krap v dolini reke Aisch običajno dozori v treh poletjih. Prvo leto se iz jajčec razvije t.i. krap K1. Po zimi, ki sledi, se krap razvije v ribo K2, raste še eno zimo in nato tretje poletje doseže želeno težo (tj. kot krap K3).

„Aischgründer Karpfen“ mora na geografskem območju preživeti vsaj eno rastno sezono (ki se začne aprila zadevnega proizvodnega leta) od faze mladic (K2) do faze jedilne ribe (K3). Tretje leto (faza K2 do K3) je odločilno za povečanje teže in razvoj okusa. V tem obdobju se teža ribe poveča za več kot 1 kg.

Gostota populacije v fazi K2 ne sme biti večja kot 800 krapov na hektar.

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.:

—

3.7   Posebna pravila za označevanje:

—

4.   Kratka opredelitev geografskega območja:

Geografsko območje vključuje vse ribnike s krapi v podeželskih okrožjih Erlangen-Höchstadt, Neustadt an der Aisch, Bad Winsheim in Fürth, Kitzingen, Bamberg, Forchheim in Nürnberger Land ter mestnih občinah Erlangen, Forchheim, Bamberg, Nürnberg in Fürth.

5.   Povezanost z geografskim območjem:

5.1   Posebnosti geografskega območja:

Razvoj gojenja rib v ribnikih na območju doline reke Aisch izvira iz srednjega veka, v katerem so bili ustanovljeni številni samostani, zaradi česar se je v večmesečnih obdobjih postenja pojavila potreba po ribah. Menihi so morali poskrbeti, da so bile na obloženi jedilni mizi ribe, pri tem pa se niso veliko ukvarjali z donosnostjo dejavnosti gojenja rib.

Tla pod številnimi ribniki v središču doline reke Aisch so iz nepropustne ilovice iz poznega triasa. Regija, bogata z ribniki, je torej nastala in preživela zaradi številnih osnovnih fizičnogeografskih dejavnikov: zapletenih prehodov med peščenimi nanosi in ilovnatimi plastmi, neprepustnih peščenih plasti „Burgsandstein“, položnih pobočij dolin, številnih zamočvirjenih izvirov ter prsti, ki ni bila najprimernejša za kmetijstvo.

Čeprav na drugih območjih profil temperature omejuje donosnost krapov, to ne velja za dolino reke Aisch, ki je najtoplejše ribogojno območje v Nemčiji. Povprečna letna temperatura je približno 8 ali 9 °C, odvisno od nadmorske višine. Vendar je po drugi strani dolina reke Aisch omejena z dotokom vode v ribnike. Povprečna letna količina padavin znaša 600–650 mm, pri čemer se ta količina od severozahoda proti jugovzhodu zmanjša na 530 mm. Ribniki se raztezajo na območju z malo padavinami, saj ga pred njimi ščitita vzhodna stran hribovja Frankenhöhe in gozd Steigerwald, kjer je količina padavin vsako leto drugačna. Večina ribnikov se oskrbuje le z dežnico in snežnico. Podnebje je toplejše kot v regiji Oberpfalz, zato so ribniki bogatejši z ribami in zagotavljajo večji donos.

Z gojenjem krapov sta se izoblikovala značaj podeželja na tem geografskem območju (ki je največja regija s stalnimi ribniki v Nemčiji) in tudi njegova kultura. Obstajajo knjige z anekdotami o ribogojstvu, pesmi o krapu in celo (umetniške) razstave, posvečene krapu. V mestu Höchstadt an der Aisch je bil kot simbol regije postavljen največji kip krapa na svetu. Slaščičarji prodajajo čokoladne krape, kupiti pa je mogoče tudi sadni žele bonbon v obliki krapa ali „Aischgründer Kärpfla“. Krap krasi tudi hišne zvonce, festivalske pripomočke, klubske majice itd.

„Aischgründer Karpfen“ je tradicionalna jed, ki jo ponujajo v gostilnah v celotni regiji Franken, pri čemer imajo številne od njih, tako kot specialiteta sama, večstoletno tradicijo. Večina gostilničarjev z dolgo družinsko tradicijo pripravljanja krapa ima v svojih gostilnah tudi bazene ali korita, da imajo svežo ribo vedno na zalogi.

5.2   Posebnosti proizvoda:

„Aischgründer Karpfen“ je prepoznaven v celotni regiji in drugod, potrošniki pa ga zelo cenijo. Riba ima še številne druge posebne značilnosti: njeno razmerje med višino in dolžino je med 1:2 in 1:2,5, zaradi česar ima višji hrbet kot krapi iz drugih območij. Razlog za to sta toplo vreme in stopnja rodnosti v ribnikih.

Druga značilnost proizvoda „Aischgründer Karpfen“ je čvrsto belo meso, ki ima svojo tipično aromo (nima okusa po zemlji ali postanosti, ampak je podoben okusnemu sveže kuhanemu krompirju).

Zaradi predpisane gostote populacije ima „Aischgründer Karpfen“ nizko vsebnost maščob, ki v filejih dejansko ne presega 10 %.

5.3   Vzročna povezanost geografskega območja z določeno kakovostjo, slovesom ali drugimi značilnostmi proizvoda:

Visok hrbet, ki je značilen za „Aischgründer Karpfen“, je posledica dobrih pogojev za razmnoževanje v dolini reke Aisch, ki je najtoplejše območje gojenja krapov v Nemčiji.

„Aischgründer Karpfen“ je zelo cenjen, ker je gojenje rib v ribnikih zelo pomembno in ima večstoletno tradicijo.

Na podlagi javnomnenjskih raziskav, ki sta jih izvedli Višja strokovna šola Weihenstephan in Tehnična univerza v Münchnu, je bilo ugotovljeno, da je „Aischgründer Karpfen“ v celotni regiji zelo cenjen kot živilo. Tradicionalno obdobje krapov v dolini reke Aisch traja od 1. septembra do 30. aprila, otvoritev obdobja pa zaznamujejo številni festivali. Krap je sestavni del kulturnega življenja na tem geografskem območju; je zelo cenjeno živilo in glavna sestavina tradicionalne kuhinje. Tudi zaradi teh dejavnikov je „Aischgründer Karpfen“ posebnost regije, ki ji daje sloves daleč zunaj njenih meja.

Na podlagi raziskav, ki jih je leta 2002 izvedla Visoka strokovna šola Weihenstephan, je bilo ugotovljeno, da daje 79 % anketirancev v dolini reke Aisch in 49 % anketirancev v Nürnbergu prednost krapu „Aischgründer Karpfen“ pred krapi iz drugih območij.

Sklic na objavo specifikacije:

Markenblatt, Zv. 32, 10. avgusta 2007, del 7a–aa, str. 14623.

(http://publikationen.dpma.de/DPMApublikationen/dld_gd_file.do?id=81)

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.