OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

1.1.        Splošno ozadje

V členu 10 Pogodbe o Evropski uniji je zapisano, da „[p]olitične stranke na evropski ravni prispevajo k oblikovanju evropske politične zavesti in k izražanju volje državljanov Unije“. Isto načelo je izraženo tudi v členu 12(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

Pravica do združevanja na vseh ravneh, na primer na področju političnih in državljanskih zadev, in pravica do svobodnega izražanja, ki vključuje svobodo mnenja ter sprejemanja in širjenja vesti ali idej brez vmešavanja javnih organov in ne glede na državne meje, sta temeljni pravici vsakega državljana Unije.

Zato je dinamična evropska predstavniška demokracija v interesu državljanov EU. Resnično nadnacionalne evropske politične stranke in politične fundacije so ključne za izražanje mnenja državljanov na evropski ravni.

Evropske politične stranke – in tudi z njimi povezane politične fundacije – imajo pomembno vlogo pri premoščanju vrzeli med nacionalnimi politikami in politikami na ravni EU ter opravljajo pomembno komunikacijsko funkcijo, saj spodbujajo interakcijo med vsemi različnimi ravnmi upravljanja v Uniji. Intenzivnejše in učinkovitejše sodelovanje evropskih političnih strank in fundacij lahko državljanom omogoči, da bolje razumejo povezavo med političnimi procesi na nacionalni in evropski ravni, hkrati pa je to eden od načinov za sprožanje javnih nadnacionalnih razprav po vsej Evropi in spodbujanje nastanka evropske javne sfere.

Obenem bi bilo treba evropskim političnim strankam pomagati, da razvijejo svoje zmogljivosti za izražanje in usmerjanje volje državljanov v zvezi z izvoljenimi funkcijami in drugimi predstavniškimi funkcijami na evropski ravni, ki so bistvene za evropsko predstavniško demokracijo kot celoto. Zato bi jih bilo treba v okviru volitev v Evropski parlament spodbujati, da državljane osveščajo o povezavah med njimi ter njihovimi nacionalnimi političnimi strankami in kandidati. To je postalo še zlasti pomembno z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, ki je utrdila vlogo Evropskega parlamenta kot enakopravnega sozakonodajalca skupaj s Svetom. Prav tako je to pomemben prispevek k povečanju zanimanja državljanov za evropske volitve in volilne udeležbe na teh volitvah ter krepitvi demokratične legitimnosti Evropske unije.

1.2.        Razlogi za predlog in njegovi cilji

Komisija je devet let po začetku veljavnosti Uredbe (ES) št. 2004/2003 o predpisih, ki urejajo delovanje političnih strank na evropski ravni, in pravilih glede njihovega financiranja[1] ter pet let po reviziji te uredbe leta 2007[2], v okviru katere so bile v njeno področje uporabe med drugim vključene politične fundacije na evropski ravni, ki so povezane z evropskimi političnimi strankami, opravila celovito oceno sedanjega okvira financiranja ter regulativnega okvira za evropske politične stranke in fundacije.

To je storila po tem, ko sta bili sprejeti poročilo generalnega sekretarja Evropskega parlamenta o financiranju strank na evropski ravni[3] in resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. aprila 2011 o uporabi Uredbe (ES) št. 2004/2003 (v nadaljnjem besedilu: poročilo poslanke Gianaku)[4].

Navedeno poročilo je ocenjevalno poročilo Evropskega parlamenta v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 2004/2003[5]. Zajema dve glavni področji, in sicer

· poziva Komisijo, naj predlaga statut evropskih političnih strank in političnih fundacij, ter omenja tudi s tem povezana vprašanja notranje strankarske demokracije in

· predlaga vrsto sprememb v zvezi z režimom financiranja, ki se uporablja za politične stranke in z njimi povezane politične fundacije, pri čemer na eni strani zahteva strožje pogoje za dostop do financiranja, na drugi pa prožnejši sistem.

Komisija je v okviru ocene obstoječih predpisov, ki urejajo delovanje političnih strank in političnih fundacij na evropski ravni, ustrezno upoštevala sklepne ugotovitve Evropskega parlamenta iz poročila poslanke Gianaku. Strinja se, da imajo evropske politične stranke in fundacije pomembno vlogo pri krepitvi in spodbujanju predstavniške demokracije na ravni EU ter premoščanju vrzeli med politiko EU in državljani Unije.

Ta predlog uredbe naj bi torej spodbujal ter podpiral delovanje evropskih političnih strank in z njimi povezanih političnih fundacij z uvedbo pogojev, ki jim omogočajo, da se razvijajo in krepijo dialog z evropskimi državljani, zastopajo in izražajo njihove poglede in mnenja ter zagotavljajo močnejšo vez med evropsko civilno družbo in evropskimi institucijami, zlasti Evropskim parlamentom.

Kar zadeva politične fundacije, predlog ponuja poseben pravni, finančni in regulativni okvir, ki je prilagojen njihovim potrebam. Ta okvir se razlikuje od predpisov o evropski pravni obliki za evropske fundacije iz predloga Komisije o statutu evropske fundacije, ki je bil sprejet 8. februarja 2012[6].

2.           POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI

Komisija je predlog pripravljala v tesnem dialogu in posvetovanju z zainteresiranimi stranmi. V zvezi z njim je organizirala vrsto srečanj na različnih ravneh s predstavniki evropskih političnih strank in fundacij na evropski ravni, s političnimi skupinami v Evropskem parlamentu, nacionalnimi in akademskimi strokovnjaki, predsednikom Evropskega parlamenta, generalnim sekretarjem Evropskega parlamenta ter poročevalko, ki je za Evropski parlament pripravila ocenjevalno poročilo.

Vse zainteresirane strani so na podlagi svojih izkušenj in strokovnega znanja redno zagotavljale pomembne informacije v zvezi s sedanjimi predpisi o političnih strankah in političnih fundacijah, ki so določeni v Uredbi (ES) št. 2004/2003 in finančni uredbi[7].

Zlasti so imele evropske politične stranke in fundacije priložnost, da ocenjevalno poročilo Evropskega parlamenta dopolnijo z opredelitvijo konkretnih težav, s katerimi se srečujejo v zadnjih letih, ter s predlogi in priporočili za možne izboljšave. Hkrati so nacionalni strokovnjaki in akademiki omogočili pomemben vpogled v predpise o statusu in financiranju političnih strank na nacionalni ravni ter tudi o verjetnem vplivu ukrepov, ki jih proučuje Komisija, na države članice.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

3.1.        Pravna podlaga

Predlog temelji na členu 224 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v katerem je navedeno: „Z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, Evropski parlament in Svet pripravita predpise o političnih strankah na evropski ravni iz člena 10(4) Pogodbe o Evropski uniji in zlasti pravila, ki se nanašajo na njihovo financiranje.“

Ta določba po svoji vsebini ustreza drugemu pododstavku člena 191 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, na katerem temelji Uredba (ES) št. 2004/2003.

3.2.        Subsidiarnost in sorazmernost

Predlog je popolnoma skladen z načelom subsidiarnosti. Predpise o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij je mogoče določiti le na ravni EU. Čeprav se je obstoječa uredba o političnih strankah in fundacijah izkazala za dobro platformo, ki je obema vrstama subjektov omogočila, da se uveljavita v evropski politični krajini, je zdaj potrebna reforma sedanjega regulativnega sistema in sistema financiranja, da bi bile evropske politične stranke in evropske politične fundacije v celoti kos današnjim izzivom in se uspešno prilagajale izzivom v prihodnosti. Taka reforma bi lahko vključevala uvedbo evropskih akterjev na evropski ravni ali pa na primer evropskim političnim strankam omogočala prenos sredstev iz enega leta v drugo. Komisija je pri določanju mogočih reformnih ukrepov skrbno upoštevala načela iz Izjave št. 11 o členu 191 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki je priložena sklepni listini Pogodbe iz Nice[8].

Predlog ne presega okvirov, ki so potrebni za dosego dolgoročnega cilja razvoja in krepitve evropske demokracije in legitimnosti institucij EU, pri čemer evropske politične stranke in evropske politične fundacije spodbuja, da postanejo učinkovitejši in odgovornejši demokratični akterji. Predlog je zato skladen z načelom sorazmernosti. Uvaja novo evropsko pravno obliko za obe vrsti subjektov, vendar bi tako zadevne stranke kot tudi fundacije v praksi večinoma še naprej poslovale na podlagi pravne oblike, ki je priznana v pravnem redu države članice, v kateri imajo sedež.

S predlaganim ukrepom bi odpravili nekatere največje ovire, s katerimi se politične stranke in politične fundacije srečujejo pri vsakodnevnih dejavnostih in upravljanju znotraj posameznih držav in tudi v drugih državah članicah, pri čemer ne bi bilo treba določiti izčrpnega sklopa predpisov zanje. Tako na primer predlog ne vključuje določb o delovnem pravu ali obdavčitvi (razen predpisov glede nediskriminacije čezmejnih donatorjev in njihovih donacij, kadar obstaja jasna evropska razsežnost). Delovanje evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij bi še naprej urejale nacionalne zakonodaje, razen kadar je v predlogu izrecno določeno drugače.

4.           GLAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Komisija predlaga paket dopolnilnih predlogov, da bi se izboljšala okvir financiranja in regulativni okvir za politične stranke in politične fundacije na evropski ravni: ta predlog naj bi nadomestil sedanjo Uredbo (ES) št. 2003/2004, vzporedni predlog pa je namenjen spremembi finančne uredbe.

Komisija v tem predlogu uredbe o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij predlaga vrsto izboljšav Uredbe (ES) št. 2004/2003. Krovni cilj teh ukrepov je povečati vidnost, priznanje, učinkovitost, preglednost ter odgovornost evropskih političnih strank in fundacij.

Predlog v ta namen uvaja evropski pravni statut. Evropski statut subjektom omogoča, da se registrirajo kot evropska politična stranka ali evropska politična fundacija in torej pridobijo pravni status v skladu s pravom EU.

Ta novi status evropske pravne osebe, ki bo nasledil morebitne predhodno obstoječe nacionalne statuse pravne osebe, bo evropskim političnim strankam dal priznanje, ki ga potrebujejo, in pomagal odpraviti nekatere dolgotrajne ovire, s katerimi se srečujejo. Med temi ovirami so raznolikost nacionalnih pravnih oblik, v okviru katerih so tovrstne stranke doslej obstajale in ki na splošno niso ustrezno prilagojene zelo posebnim nalogam in ciljem političnih strank na evropski ravni, ter iz tega izhajajoče pomanjkanje vidnosti in priznanja v javnosti. Enotni pravni status na podlagi prava EU je zato bistven ter bo navedenim političnim strankam omogočil, da bolje izpolnjujejo posebne naloge, ki so jim zaupane s Pogodbama.

Podoben evropski pravni statut se predlaga tudi za evropske politične fundacije, ki so povezane z evropskimi političnimi strankami, in pomeni jasno priznanje ključne vloge teh fundacij pri podpiranju in dopolnjevanju dejavnosti evropskih političnih strank, zlasti s prispevanjem k razpravam o vprašanjih evropske javne politike in evropskega povezovanja ter z združevanjem akterjev iz različnih sfer in ravni po vsej Evropski uniji.

Pridobitev evropskega pravnega statusa bo pogojena s spoštovanjem visokih standardov glede upravljanja, odgovornosti in preglednosti. Med posebne pogoje in zahteve za pridobitev evropskega pravnega statusa šteje dosledno spoštovanje vrednot, na katerih temelji EU, in, kar zadeva politične stranke, izpolnjevanje minimalnih pravil glede notranje strankarske demokracije.

Čeprav bo subjekt lahko registriral statut kot evropska politična stranka ali evropska politična fundacija in kot tak ne bo zaprosil za financiranje EU, obratno ne bo mogoče. To pomeni, da bo osnovni pogoj za upravičenost do financiranja iz proračuna EU priznanje subjekta kot evropske politične stranke ali evropske politične fundacije in torej izpolnjevanje s tem povezanih pogojev in zahtev.

Bistveno je zagotoviti, da pogoji za pridobitev statusa evropske politične stranke niso prezahtevni, temveč jih lahko organizirane in resne nadnacionalne zveze političnih strank in/ali fizičnih oseb brez večjih težav izpolnijo, s čimer se bo spodbujalo in podpiralo tudi nastajanje novih evropskih političnih strank. Hkrati je treba določiti objektivno merilo za dodeljevanje omejenih sredstev iz proračuna EU, ki bi moralo upoštevati resnično evropsko ambicijo evropske politične stranke ter pristno podporo volivcev. Tako merilo bi bilo najbolje osnovati na izidu volitev v Evropski parlament, ki je lahko natančen pokazatelj ravni priznanja, ki ga evropska politična stranka uživa med volivci, ter pomaga določiti tiste stranke, ki lahko polno sodelujejo v demokratičnem življenju EU in torej izražajo politično voljo državljanov Unije na najvišji ravni. Zato Komisija na zahtevo Evropskega parlamenta v njegovi resoluciji z dne 6. aprila 2011 in glede na vlogo neposrednega zastopanja državljanov Unije, ki je Evropskemu parlamentu podeljena s členom 10(2) Pogodbe o Evropski uniji, predlaga, da so do sredstev EU upravičene samo tiste politične stranke in z njimi povezane politične fundacije, ki so v Evropskem parlamentu zastopane z vsaj enim svojim članom.

Poleg tega Komisija predlaga pomembne spremembe v načinu financiranja evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij iz proračuna EU. Predlagana sprememba finančne uredbe uvaja poseben naslov za evropske politične stranke, ki ne bi več prejemale donacij za poslovanje iz proračuna EU, temveč svojevrstnih prispevkov. Ta predlog skupaj s predlogom za revizijo finančne uredbe uvaja stopnjo potrebne prožnosti glede delovnih metod in dejavnosti političnih strank in političnih fundacij, med drugim zlasti s povišanjem ravni predfinanciranja, zmanjšanjem ali odpravo zahtev po sofinanciranju ter z omogočanjem oblikovanja rezerv iz lastnih sredstev. Poleg tega predlog povišuje raven dovoljenih donacij na leto in po posameznem donatorju, s čimer bi se spodbujala zmožnost političnih strank in fundacij, da ustvarjajo lastna sredstva.

Kot protiutež večji prožnosti je določen celovit ter pregleden regulativni in nadzorni okvir, ki zajema vse vidike dejavnosti in financiranja evropskih političnih strank in z njimi povezanih političnih fundacij ter vključuje vse njihove finančne posle, ne glede na vir financiranja. S tem okvirom se povečujejo obveznosti poročanja in preglednosti, krepijo računovodski in nadzorni mehanizmi ter uvaja nov režim sorazmernih upravnih in denarnih kazni za kršitve pogojev uredbe, vključno s kršitvami vrednot, na katerih temelji EU.

5.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Sredstva EU, ki so namenjena evropskim političnim strankam in evropskim političnim fundacijam, se bodo še naprej zagotavljala iz proračuna Evropskega parlamenta. Ta predlog nima pomembnih dodatnih posledic za proračun EU.

2012/0237 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 224 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[9],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[10],

po posvetovanju z Evropskim računskim sodiščem[11],

po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov[12],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       V členu 10(4) Pogodbe o Evropski uniji in členu 12(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je navedeno, da politične stranke na evropski ravni prispevajo k oblikovanju evropske politične zavesti in k izražanju politične volje državljanov Unije.

(2)       V členih 11 in 12 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je navedeno, da sta pravica do združevanja na vseh ravneh, na primer na področju političnih in državljanskih zadev, in pravica do svobodnega izražanja, ki vključuje svobodo mnenja ter sprejemanja in širjenja vesti ali idej brez vmešavanja javnih organov in ne glede na državne meje, temeljni pravici vsakega državljana Unije.

(3)       Evropski državljani bi morali imeti možnost, da z uveljavljanjem teh pravic polno sodelujejo v demokratičnem življenju Unije.

(4)       Resnično nadnacionalne evropske politične stranke in z njimi povezane evropske politične fundacije so ključne za izražanje mnenja državljanov na evropski ravni, saj premoščajo vrzeli med nacionalnimi politikami in politikami na ravni Unije.

(5)       Spodbujati in podpirati bi bilo treba prizadevanja evropskih političnih strank in z njimi povezanih evropskih političnih fundacij za zagotavljanje močnih vezi med evropsko civilno družbo in evropskimi institucijami, zlasti Evropskim parlamentom.

(6)       Izkušnje, ki so jih evropske politične stranke in z njimi povezane evropske politične fundacije pridobile pri uporabi Uredbe (ES) št. 2004/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o predpisih, ki urejajo delovanje političnih strank na evropski ravni, in pravilih glede njihovega financiranja[13], ter zakonodajna resolucija o uporabi Uredbe (ES) št. 2004/2003, ki jo je Evropski parlament sprejel 6. aprila 2011[14], kažejo potrebo po izboljšanju pravnega in finančnega okvira za evropske politične stranke in z njimi povezane evropske politične fundacije, da bi lahko postale vidnejši in učinkovitejši akterji v večstopenjskem političnem sistemu Unije.

(7)       Da bi priznali naloge, ki so evropskim političnim strankam podeljene s Pogodbo, in olajšali njihovo delo, bi bilo treba za evropske politične stranke in z njimi povezane evropske politične fundacije uvesti poseben evropski pravni status, ki bi jim zagotavljal polno pravno sposobnost in priznanje v vseh državah članicah.

(8)       Določiti bi bilo treba postopke, v skladu s katerimi bi evropske politične stranke in z njimi povezane evropske politične fundacije pridobile evropski pravni status po tej uredbi, pa tudi postopke in merila, ki bi se upoštevali pri odločanju o podelitvi takšnega evropskega pravnega statusa. Prav tako bi bilo treba določiti postopke za primere, v katerih bi evropska politična stranka ali evropska politična fundacija izgubila svoj evropski pravni status ali se mu odrekla.

(9)       Delovanje evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij bi morale urejati materialnopravne določbe iz te uredbe ter nacionalna zakonodaja držav članic, zlasti tiste države članice, v kateri ima evropska politična stranka ali evropska politična fundacija sedež; v ta namen bi morale določiti primerno pravno obliko, ki mora ustrezati statusu pravne osebe, priznanemu v pravnem redu zadevne države članice.

(10)     Evropske politične stranke in z njimi povezane evropske politične fundacije, ki želijo biti kot take priznane na evropski ravni na podlagi evropskega pravnega statusa ter prejemati javna sredstva iz splošnega proračuna Evropske unije, bi morale spoštovati nekatera načela in izpolnjevati določene pogoje. Zlasti bi morale evropske politične stranke in z njimi povezane evropske politične fundacije spoštovati vrednote, na katerih temelji Evropska unija, kakor so določene v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji in v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.

(11)     Določiti bi bilo treba načela in minimalne zahteve v zvezi z upravljanjem in notranjo organizacijo evropskih političnih strank, zlasti da se zagotovita njihova zavezanost visokim standardom glede notranje strankarske demokracije ter spoštovanje teh standardov. Statuti evropske politične stranke ali evropske politične fundacije bi morali vključevati tudi vrsto osnovnih upravnih in pravnih določb.

(12)     Upravičenost do financiranja iz splošnega proračuna Evropske unije bi morala biti omejena na evropske politične stranke in z njimi povezane evropske politične fundacije, ki so bile priznane kot take in so pridobile evropski pravni status. Bistveno je zagotoviti, da pogoji za pridobitev statusa evropske politične stranke niso prezahtevni, temveč jih lahko organizirane in resne nadnacionalne zveze političnih strank in/ali fizičnih oseb brez večjih težav izpolnijo, hkrati pa bi bilo treba določiti sorazmerno merilo za dodeljevanje omejenih proračunskih sredstev EU, ki objektivno dokazuje evropsko ambicijo ter resnično podporo evropske politične stranke med volivci. V ta namen bi bilo najprimerneje uporabiti izid volitev v Evropski parlament, na katerih morajo evropske politične stranke sodelovati v skladu s to uredbo, saj je natančen pokazatelj ravni priznanja, ki ga posamezna evropska politična stranka uživa med volivci. Merilo bi moralo upoštevati vlogo neposrednega zastopanja državljanov Unije, ki je Evropskemu parlamentu podeljena s členom 10(2) Pogodbe o Evropski uniji, ter cilj evropskih političnih strank, da polno sodelujejo v demokratičnem življenju Unije in postanejo aktivni akterji v evropski predstavniški demokraciji, da bi tako lahko učinkovito izražali poglede, mnenja in politično voljo državljanov Unije. Upravičenost do financiranja iz splošnega proračuna Evropske unije bi morala biti zato omejena na evropske politične stranke, ki so v Evropskem parlamentu zastopane z vsaj enim svojim članom, in na evropske politične fundacije, ki za financiranje zaprosijo prek evropske politične stranke, ki je v Evropskem parlamentu zastopana z vsaj enim svojim članom.

(13)     Za večjo preglednost financiranja evropskih političnih strank ter preprečevanje morebitnih zlorab pravil o financiranju bi se moral za namene financiranja vsak poslanec Evropskega parlamenta šteti za člana samo ene evropske politične stranke, ki bi bila, če je to ustrezno, stranka, s katero je povezana njegova nacionalna ali regionalna politična stranka na zadnji dan roka za vložitev vloge za financiranje.

(14)     Določiti bi bilo treba postopke, v skladu s katerimi bi lahko evropske politične stranke in z njimi povezane evropske politične fundacije zaprosile za financiranje iz splošnega proračuna Evropske unije, pa tudi postopke, merila in pravila, ki bi se upoštevali pri odločanju o dodelitvi takšnih sredstev.

(15)     Da bi spodbujali evropsko kulturo politične neodvisnosti in odgovornosti, bi bilo treba nekatere vrste donacij in prispevkov evropskim političnim strankam in evropskim političnim fundacijam, ki se ne zagotovijo iz proračuna Evropske unije, prepovedati ali pa zanje uvesti omejitve in strožje zahteve glede preglednosti.

(16)     Mnogo držav članic uporablja ugodno davčno obravnavo za donacije nacionalnim političnim strankam ali političnim fundacijam, tako na strani upravičencev kot donatorjev. Glede na potrebo po spodbujanju ustvarjanja lastnih sredstev evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij je pomembno, da je taka ugodna davčna obravnava samodejno na voljo tudi evropskim političnim strankam in evropskim političnim fundacijam ter njihovim donatorjem za donacije znotraj posameznih držav članic ali čezmejne donacije.

(17)     Evropske politične stranke bi morale biti sposobne financirati kampanje, ki jih izvajajo v okviru volitev v Evropski parlament, financiranje in omejitve stroškov volitev za stranke in kandidate na takih volitvah pa bi morali urejati predpisi posamezne države članice. Da bi povečali osveščenost državljanov Unije o evropskih političnih vprašanjih in spodbujali preglednost evropskega volilnega procesa, bi bilo treba evropske politične stranke spodbujati, da med volitvami v Evropski parlament državljane obveščajo o vezeh, ki jih imajo z nacionalnimi političnimi strankami, s katerimi so povezane, in kandidati le-teh.

(18)     Evropske politične stranke ne bi smele neposredno ali posredno financirati drugih političnih strank ter zlasti nacionalnih strank ali kandidatov. Evropske politične fundacije ne bi smele neposredno ali posredno financirati evropskih ali nacionalnih političnih strank ali kandidatov. Poleg tega evropske politične stranke in z njimi povezane evropske politične fundacije ne bi smele financirati nacionalnih referendumskih kampanj. Ta načela upoštevajo Izjavo št. 11 o členu 191 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki je priložena sklepni listini Pogodbe iz Nice.

(19)     Zaradi preglednosti ter za krepitev nadzora nad evropskimi političnimi strankami in evropskimi političnimi fundacijami ter njihove demokratične odgovornosti bi bilo treba objaviti informacije javnega interesa bistvenega pomena, zlasti v zvezi z njihovimi statuti, članstvom, računovodskimi izkazi, donatorji in njihovimi donacijami, [prispevki] ter donacijami iz proračuna Unije, pa tudi informacije v zvezi z odločitvami Evropskega parlamenta glede registracije, financiranja in kazni. Uvedba regulativnega okvira za zagotovitev, da so te informacije na voljo javnosti, je najučinkovitejši način spodbujanja enakih pogojev in poštene konkurence med političnimi silami ter zagotavljanja odprtih, preglednih in demokratičnih zakonodajnih in volilnih postopkov, s čimer se krepi zaupanje državljanov in volivcev v evropsko predstavniško demokracijo, širše pa se preprečujeta korupcija in zloraba moči. V skladu z načelom sorazmernosti obveznost objave identitete fizičnih oseb ne bi smela veljati za člane evropske politične stranke, ki niso dali izrecne privolitve za objavo, ali za donacije v znesku, ki je enak ali manjši od 1 000 EUR na leto in na donatorja. Prav tako bi bilo treba v skladu z načelom sorazmernosti letno objavljati informacije o donacijah, razen za donacije med kampanjami pred volitvami v Evropski parlament ali za donacije v znesku nad 12 000 EUR, ki bi jih bilo treba čim prej objaviti.

(20)     Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenih členov 7 in 8, v katerih je navedeno, da ima vsakdo pravico do spoštovanja svojega zasebnega življenja ter pravico do varstva osebnih podatkov, ki se nanj nanašajo, in pri njenem izvajanju je treba te pravice in načela v celoti spoštovati.

(21)     Evropski parlament in odbor neodvisnih uglednih oseb pri izvajanju te uredbe obdelujeta osebne podatke v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov[15].

(22)     Za obdelavo osebnih podatkov pri izvajanju te uredbe se uporablja Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov[16].

(23)     Zaradi pravne varnosti je primerno razjasniti, da so upravljavci podatkov v smislu Uredbe (ES) št. 45/1991 ali Direktive 95/46/ES Evropski parlament, evropske politične stranke in evropske politične fundacije, nacionalni organi, pristojni za izvajanje nadzora nad vidiki financiranja evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij, ter druge relevantne tretje osebe, ki so navedene ali določene v tej uredbi. Prav tako je treba podrobno določiti najdaljše obdobje dovoljene hrambe osebnih podatkov, ki so bili zbrani za zagotavljanje zakonitosti, pravilnosti in preglednosti financiranja evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij ter članstva evropskih političnih strank. Kot upravljavci podatkov morajo Evropski parlament, evropske politične stranke in evropske politične fundacije, pristojni nacionalni organi ter relevantne tretje osebe sprejeti vse primerne ukrepe, da bi izpolnjevali obveznosti iz Uredbe (ES) št. 45/2001 in Direktive 95/46/ES, zlasti glede zakonitosti obdelave, varnosti postopkov obdelave in zagotavljanja informacij, pa tudi pravic oseb, na katere se podatki nanašajo, da dostopajo do svojih osebnih podatkov ter zahtevajo njihov popravek in izbris.

(24)     V zvezi z obdelavo podatkov pri izvajanju te uredbe se uporabljajo določbe poglavja III Direktive 95/46/ES o pravnih sredstvih, odgovornosti in sankcijah. Pristojni nacionalni organi ali relevantne tretje osebe bi morali biti za vsakršno škodo, ki jo povzročijo, odgovorni v skladu z nacionalnim pravom, ki se uporablja. Poleg tega bi morale države članice zagotoviti, da se za pristojne nacionalne organe ali relevantne tretje osebe uporabljajo primerne kazni v primeru kršitev te uredbe.

(25)     Določiti bi bilo treba posebna pravila in postopke za porazdeljevanje odobritev, ki so vsako leto na razpolago v splošnem proračunu Evropske unije, pri čemer bi bilo treba upoštevati število upravičencev na eni strani ter delež izvoljenih poslancev v Evropski parlament iz vsake upravičene evropske politične stranke in z njo povezane evropske politične fundacije na drugi strani. Ta pravila bi morala vsebovati stroge zahteve glede preglednosti, računovodstva, revizije in finančnega nadzora nad evropskimi političnimi strankami in z njimi povezanimi evropskimi političnimi fundacijami ter določbe o reviziji, ki jo izvajata Evropski parlament in Računsko sodišče, pa tudi sorazmerne kazni, med drugim za primere, da bi evropska politična stranka ali evropska politična fundacija kršila vrednote, na katerih temelji Unija.

(26)     Evropski parlament bi moral redno preverjati, ali so pogoji in zahteve v zvezi z registracijo in financiranjem evropskih političnih strank ali evropskih političnih fundacij še naprej izpolnjeni. Tako preverjanje bi bilo treba izvesti vsako leto ali na podlagi obrazložene zahteve, ki jo vloži katera koli fizična ali pravna oseba. Odločitve glede spoštovanja vrednot, na katerih temelji Unija, bi bilo treba sprejeti samo v skladu s posebnim, v ta namen predvidenim postopkom in po posvetovanju z odborom neodvisnih uglednih oseb.

(27)     Evropski parlament bi moral tehnično pomoč evropskim političnim strankam zagotavljati po načelu enakega obravnavanja, na podlagi računa in za plačilo ter o njej redno objavljati poročila.

(28)     Izvajanje ključnih vidikov te uredbe bi moralo biti predstavljeno na posebnem spletišču ter obravnavano v letnem poročilu Evropskega parlamenta, ki bi moralo biti javno dostopno.

(29)     Sodni nadzor, ki je v pristojnosti Sodišča Evropske unije, bo prispeval k zagotavljanju pravilnega izvajanja te uredbe. Vključiti bi bilo treba tudi določbe o upravnem pritožbenem postopku.

(30)     Glede na potrebo po znatnih spremembah in dopolnitvah predpisov in postopkov, ki trenutno veljajo za evropske politične stranke in evropske politične fundacije, bi bilo treba Uredbo (ES) št. 2004/2003 razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I Splošne določbe

Člen 1 Vsebina

Ta uredba določa pogoje v zvezi s statutom ter financiranjem političnih strank na evropski ravni (v nadaljnjem besedilu: evropske politične stranke) in političnih fundacij na evropski ravni (v nadaljnjem besedilu: evropske politične fundacije).

Člen 2 Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

(1)          „politična stranka“ pomeni združenje državljanov, ki uresničuje svoje politične cilje;

(2)          „politična zveza“ pomeni organizirano sodelovanje med političnimi strankami in/ali fizičnimi osebami iz različnih držav članic;

(3)          „evropska politična stranka“ pomeni „politično zvezo“, ki uresničuje svoje politične cilje in je vpisana v register pri Evropskem parlamentu v skladu s pogoji in postopki iz te uredbe;

(4)          „evropska politična fundacija“ pomeni subjekt, ki je formalno povezan z evropsko politično stranko in katerega statut je registriran pri Evropskem parlamentu v skladu s pogoji in postopki iz te uredbe ter ki s svojimi dejavnostmi podpira in dopolnjuje cilje evropske politične stranke v okviru ciljev in temeljnih vrednot Evropske unije, pri čemer opravlja eno ali več od naslednjih nalog:

(a) opazovanje, analiziranje in sodelovanje v razpravi o vprašanjih evropske javne politike in procesu evropskega povezovanja,

(b) razvoj dejavnosti v zvezi z vprašanji evropske javne politike, na primer organizacija in podpora seminarjev, izobraževanj, konferenc in študij o teh vprašanjih med ustreznimi interesnimi skupinami, vključno z mladinskimi organizacijami in drugimi predstavniki civilne družbe,

(c) razvoj sodelovanja pri spodbujanju demokracije, vključno s tretjimi državami,

(d) zagotavljanje okvira za nacionalne politične fundacije, akademike in druge ustrezne akterje za skupno udejstvovanje na evropski ravni;

(5)          „regionalni parlament“ ali „regionalna skupščina“ pomeni organ, katerega člani so nosilci volilnega mandata v organih regionalne skupnosti ali so politično odgovorni izvoljeni skupščini;

(6)          „financiranje iz splošnega proračuna Evropske unije“ pomeni donacijo iz splošnega proračuna Unije, ki se dodeli na podlagi naslova IV prvega dela Uredbe Sveta (ES, EURATOM) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[17] (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), ali [prispevek], ki se dodeli v skladu z […][18];

(7)          „donacija“ pomeni prispevek v denarju in druge donacije v naravi (blago ali storitve), ki za zadevno evropsko politično stranko ali evropsko politično fundacijo pomenijo ekonomsko prednost.

Poglavje II Statut evropske politične stranke in evropske politične fundacije

Člen 3 Pogoji za registracijo

1.           Politična zveza, kakor je opredeljena v členu 2(2), lahko pri Evropskem parlamentu zahteva registracijo statuta kot evropska politična stranka, če izpolnjuje naslednje pogoje:

(a) sedež ima v državi članici;

(b) v vsaj eni četrtini držav članic je zastopana s poslanci Evropskega parlamenta ali v nacionalnih parlamentih ali regionalnih parlamentih ali regionalnih skupščinah, ali

v vsaj eni četrtini držav članic je prejela vsaj tri odstotke oddanih glasov v vsaki od teh držav članic na zadnjih volitvah v Evropski parlament;

(c) zlasti v svojem programu in dejavnostih ter prek programov in dejavnosti svojih članov spoštuje vrednote, na katerih temelji Evropska unija, in sicer so to človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost, načelo pravne države ter človekove pravice, vključno s pravicami pripadnikov manjšin;

(d) sodelovala je na volitvah v Evropski parlament ali je javno naznanila namero, da bo sodelovala na naslednjih volitvah v Evropski parlament;

(e) ne uresničuje dobičkonosnih ciljev.

2.           Politična fundacija lahko pri Evropskem parlamentu zahteva registracijo statuta kot evropska politična fundacija, če izpolnjuje naslednje pogoje:

(a) povezana je z evropsko politično stranko, ki je priznana v skladu s pogoji in postopki iz te uredbe, kakor potrjuje registrirani statut zadevne stranke;

(b) sedež ima v državi članici;

(c) zlasti v svojem programu in dejavnostih spoštuje vrednote, na katerih temelji Evropska unija, in sicer so to človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost, načelo pravne države ter človekove pravice, vključno s pravicami pripadnikov manjšin;

(d) njeni cilji dopolnjujejo cilje evropske politične stranke, s katero je formalno povezana;

(e) njen vodstveni organ sestavljajo člani iz vsaj ene četrtine držav članic;

(f) ne uresničuje dobičkonosnih ciljev.

3.           Evropska politična stranka je lahko formalno povezana samo z eno evropsko politično fundacijo. Formalno razmerje med evropsko politično stranko in z njo povezano evropsko politično fundacijo mora biti navedeno v statutu obeh subjektov v skladu s členom 4(1) in členom 5. Vsaka evropska politična stranka in z njo povezana evropska politična fundacija zagotavljata ločevanje med tekočim poslovanjem, vodstveno strukturo ter finančnimi računi evropske politične stranke na eni strani in z njo povezane evropske politične fundacije na drugi strani.

Člen 4 Upravljanje in notranja demokracija v evropskih političnih strankah

1.           Statut evropske politične stranke vključuje upravne in pravne določbe, ki zajemajo najmanj naslednje:

(a) ime stranke, ki se, tudi v skrajšani obliki, bistveno in nedvoumno razlikuje od imena katere koli druge obstoječe evropske politične stranke;

(b) naslov sedeža stranke, ki mora biti v eni od držav članic;

(c) pravno obliko stranke, kakor je priznana v pravnem redu države članice, v kateri ima sedež;

(d) pisni politični program, v katerem so določeni namen in cilji stranke;

(e) zavezanost stranke načelu neprofitnosti, brez poseganja v člen 12(4);

(f) če je to ustrezno, ime politične fundacije, ki je z njo povezana, in opis formalnega razmerja med njima;

(g) informacije o zastopanju stranke glede vseh vidikov tekočega poslovanja, vključno s pravnim zastopanjem;

(h) upravljanje in finančno poslovodenje stranke;

(i) organe ali fizične osebe, ki imajo v vsaki od zadevnih držav članic pooblastilo za pravno zastopanje, zlasti za namene pridobitve ali odtujitve premičnega in nepremičnega premoženja ter zastopanja v sodnih postopkih;

(j) postopke za prenehanje subjekta kot priznane evropske politične stranke.

2.           Statut evropske politične stranke vključuje predpise o notranji strankarski demokraciji, ki zajemajo najmanj naslednje:

(a) pogoje za pristop, izstop in izključitev članov stranke ter seznam članov, ki je priložen statutu;

(b) pravice in dolžnosti, povezane z vsemi oblikami članstva, vključno s pravili za zagotavljanje pravic zastopanja vseh članov, bodisi fizičnih ali pravnih oseb, in ustreznih pravic glasovanja;

(c) delovanje generalne skupščine, na kateri mora biti zagotovljena zastopanost vseh članov;

(d) demokratične volitve vseh drugih vodstvenih organov in njihove demokratične postopke odločanja, pri čemer so za vsakega od njih točno opredeljena pooblastila, odgovornosti in sestava, vključno z načini imenovanja in razrešitve njegovih članov ter jasnimi in preglednimi merili za izbiro kandidatov ter izvolitev nosilcev funkcij, katerih mandat mora biti časovno omejen, vendar ga je možno podaljšati;

(e) postopke notranjega odločanja stranke, zlasti postopke glasovanja in zahteve glede sklepčnosti;

(f) pristop stranke glede preglednosti, zlasti v zvezi z evidencami, računi in donacijami ter varstvom zasebnosti in osebnih podatkov;

(g) postopek za spremembo statuta.

Člen 5 Upravljanje evropskih političnih fundacij

Statut evropske politične fundacije vključuje določbe, ki zajemajo najmanj naslednje:

(a) ime fundacije, ki se, tudi v skrajšani obliki, bistveno in nedvoumno razlikuje od imena katere koli druge obstoječe evropske politične fundacije;

(b) naslov sedeža fundacije, ki mora biti v eni od držav članic;

(c) pravno obliko fundacije, kakor je priznana v pravnem redu države članice, v kateri ima sedež;

(d) opis namena in ciljev fundacije, ki morajo biti združljivi z nalogami iz člena 2(4);

(e) zavezanost fundacije načelu neprofitnosti;

(f) ime evropske politične stranke, s katero je neposredno povezana, in opis formalnega razmerja med njima;

(g) seznam organov fundacije, pri čemer so za vsakega od njih podrobno navedene pristojnosti, odgovornosti in sestava, vključno s postopki imenovanja in razrešitve njegovih članov in vodstvenih delavcev;

(h) upravljanje in finančno poslovodenje fundacije;

(i) organe ali fizične osebe, ki imajo v vsaki od zadevnih držav članic pooblastilo za pravno zastopanje, zlasti za namene pridobitve ali odtujitve premičnega in nepremičnega premoženja ter zastopanja v sodnih postopkih;

(j) postopek za spremembo statuta;

(k) postopek za prenehanje subjekta kot priznane evropske politične fundacije.

Člen 6 Registracija

1.           Evropski parlament vzpostavi register (v nadaljnjem besedilu: register) za namene registracije evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij.

2.           Politična zveza, kakor je opredeljena v členu 2(2), ali politična fundacija, ki je povezana z evropsko politično stranko, za registracijo svojega statuta vloži zahtevo pri Evropskem parlamentu.

3.           Zahtevi se priložijo:

(a) dokazila, da vlagatelj izpolnjuje pogoje iz člena 3;

(b) statut stranke ali fundacije, ki v skladu s členoma 4 in 5 vsebuje pisni politični program stranke ali opis namena in ciljev fundacije ter ustrezne predpise in določbe o upravljanju in notranji strankarski demokraciji.

4.           Politična fundacija lahko registrira svoj statut samo prek evropske politične stranke, s katero je povezana.

5.           Evropski parlament v treh mesecih po prejemu zahteve za registracijo sprejme odločitev, ki jo objavi v Uradnem listu Evropske unije skupaj s statutom stranke ali fundacije ali, če zahtevo zavrne, razlogi za zavrnitev.

6.           Morebitne spremembe dokumentov ali statuta, ki so bili predloženi v okviru zahteve za registracijo v skladu z odstavkom 3, se sporočijo Evropskemu parlamentu v štirih tednih.

7.           Posodobljeni seznam članov evropske politične stranke, ki je priložen statutu stranke v skladu s členom 4(2), se posreduje Evropskemu parlamentu vsako leto in v štirih tednih od datuma vsake spremembe, zaradi katere evropska politična stranka morda ne izpolnjuje več zahteve iz člena 3(1)(b).

Člen 7 Preverjanje registracije

1.           Evropski parlament vsako leto preveri, ali evropske politične stranke in evropske politične fundacije še naprej izpolnjujejo pogoje in zahteve iz členov 3, 4 in 5.

Letno preverjanje iz tega odstavka se, če je ustrezno, časovno uskladi s postopkom za vložitev vlog za financiranje v skladu s členom 13, da se po potrebi omogočita usklajevanje ter izmenjava informacij med službo, pristojno za register, in odredbodajalcem.

2.           Evropski parlament na zahtevo ene četrtine svojih poslancev, ki zastopajo vsaj tri politične skupine v Evropskem parlamentu, z večino svojih poslancev odloči, ali evropska politična stranka še vedno izpolnjuje pogoj iz člena 3(1)(c) oziroma ali evropska politična fundacija še vedno izpolnjuje pogoj iz člena 3(2)(c).

Preden Evropski parlament sprejme takšno odločitev, zasliši predstavnike evropske politične stranke ali evropske politične fundacije in zaprosi odbor neodvisnih uglednih oseb, da v razumnem roku pripravi mnenje o zadevi.

Navedeni odbor sestavljajo trije člani, pri čemer Evropski parlament, Svet in Komisija imenujejo po enega člana v šestih mesecih od zaključka prvega zasedanja Evropskega parlamenta po volitvah v Evropski parlament. Sekretariat in finančna sredstva za odbor zagotovi Evropski parlament.

3.           Vsaka fizična ali pravna oseba lahko kadar koli vloži utemeljeno vlogo pri Evropskem parlamentu za preverjanje izpolnjevanja enega ali več pogojev ali zahtev iz odstavka 1. Ugotovitev, da evropska politična stranka, vključno z njenimi člani, ali evropska politična fundacija krši vrednote, na katerih temelji Unija, je mogoča samo v skladu z odstavkom 2.

4.           Če Evropski parlament ugotovi, da kateri od pogojev ali zahtev iz odstavka 1 ni več izpolnjen, se uporabijo določbe iz člena 11 ali člena 22 ali obeh, pri čemer se ustrezno upoštevajo določbe iz člena 23.

5.           Evropska politična fundacija avtomatično izgubi svoj status, če je evropska politična stranka, s katero je povezana, izbrisana iz registra. Odgovorni odredbodajalec zmanjša znesek prispevka ali donacije iz splošnega proračuna Unije, ki se zagotovi po tej uredbi, ali prekine sporazum oziroma prekliče sklep o takem prispevku ali donaciji in izterja neupravičeno plačane zneske na podlagi zadevnega sporazuma ali sklepa ter tudi vsa neporabljena sredstva Unije na dan začetka veljavnosti odločitve, sprejete na podlagi člena 11.

Poglavje III Pravni status evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij

Člen 8 Pravna oseba

Evropske politične stranke in evropske politične fundacije imajo status pravne osebe, ki ga pridobijo na dan, ko so vpisane v register v skladu s členom 6.

Člen 9 Pravno priznanje in pravna sposobnost

Evropske politične stranke in evropske politične fundacije uživajo polno pravno priznanje in pravno sposobnost v vseh državah članicah.

Člen 10 Pravo, ki se uporablja

1.           Delovanje evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij ureja ta uredba in, kadar ta uredba to izrecno dovoljuje, njihovi statuti.

2.           Pri vprašanjih, ki jih ta uredba ne ureja ali jih ureja le delno, vidike delovanja evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij, ki niso zajeti v tej uredbi, urejajo nacionalni zakoni države članice, v kateri imajo sedež, ki se uporabljajo za pravno obliko, navedeno v statutu zadevne stranke ali fundacije. Dejavnosti, ki jih evropske politične stranke in evropske politične fundacije izvajajo v drugih državah članicah, urejajo ustrezni nacionalni zakoni teh držav članic.

Člen 11 Prenehanje evropskega pravnega statusa in ukinitev

1.           Evropska politična stranka ali evropska politična fundacija izgubi evropski pravni status ali se mu odreče in njen status evropske pravne osebe preneha v enem od naslednjih primerov:

(a) organ odločanja evropske politične stranke ali evropske politične fundacije se odloči za njeno ukinitev;

(b) organ odločanja evropske politične stranke ali evropske politične fundacije se odloči za njeno preoblikovanje v pravni subjekt, ki je priznan v pravnem redu posamezne države članice;

(c) evropska politična stranka zaradi sprememb v članstvu ali po volitvah v Evropski parlament ne izpolnjuje več zahtev iz člena 3(1)(b);

(d) evropska politična stranka ali evropska politična fundacija se izbriše iz registra v skladu z določbami iz člena 22(1) ali (4) ali v skladu s členom 7(5).

2.           Evropski parlament sprejme odločitev o prenehanju evropskega pravnega statusa in izbrisu iz registra.

3.           V primerih iz točke (a), (b) ali (c) odstavka 1 se veljavni sklepi o financiranju evropske politične stranke ali evropske politične fundacije s sredstvi Unije po tej uredbi prekličejo oziroma se veljavni sporazumi o takem financiranju prekinejo in neporabljena sredstva Unije izterjajo, vključno z neporabljenimi sredstvi iz preteklih let.

4.           Likvidacijo, plačilno nesposobnost, ustavitev plačil in podobne postopke urejajo pravne določbe, ki se uporabljajo za pravno obliko, navedeno v statutu evropske politične stranke ali evropske politične fundacije v državi članici, v kateri ima ta stranka ali fundacija sedež.

Poglavje IV Določbe o financiranju

Člen 12 Pogoji za financiranje

1.           Evropska politična stranka, registrirana v skladu s pogoji in postopki iz te uredbe, ki je v Evropskem parlamentu zastopana z vsaj enim svojim članom in ki ni v kateri od situacij, ki povzročijo izključitev iz člena [93] finančne uredbe, lahko zaprosi za financiranje iz splošnega proračuna Evropske unije v skladu s pogoji, ki jih je objavil Evropski parlament v razpisu za [prispevke].

2.           Evropska politična fundacija, ki je povezana z evropsko politično stranko, upravičeno do vložitve vloge za financiranje iz odstavka 1, je registrirana v skladu s pogoji in postopki iz te uredbe in ni v kateri od situacij, ki povzročijo izključitev iz člena [93] finančne uredbe, lahko zaprosi za financiranje iz splošnega proračuna Evropske unije v skladu s pogoji, ki jih je objavil Evropski parlament v razpisu za oddajo predlogov.

3.           Za namene ugotavljanja upravičenosti do financiranja iz splošnega proračuna Evropske unije v skladu z odstavkom 1 in členom 3(1)(b) ter za izvajanje določb člena 14(1) se poslanec Evropskega parlamenta šteje za člana samo ene evropske politične stranke, ki je, če je to ustrezno, stranka, s katero je na zadnji dan roka za vložitev vlog povezana njegova nacionalna ali regionalna politična stranka.

4.           Finančni prispevki ali donacije iz splošnega proračuna Evropske unije ne smejo preseči 90 % letnih povračljivih izdatkov evropske politične stranke in 95 % letnih upravičenih stroškov, navedenih v proračunu evropske politične fundacije. Evropska politična stranka lahko porabi neporabljeni del prispevka EU za kritje povračljivih izdatkov v dveh finančnih letih po njegovi dodelitvi. Zneski, ki po izteku teh dveh finančnih let niso bili porabljeni, se izterjajo v skladu s finančno uredbo.

Člen 13 Vloga za financiranje

1.           Evropska politična stranka ali evropska politična fundacija, ki izpolnjuje pogoje iz člena 12(1) ali (2), za pridobitev financiranja iz splošnega proračuna Evropske unije vloži vlogo pri Evropskem parlamentu po objavi letnega razpisa za [prispevke] ali za oddajo predlogov.

2.           Evropska politična stranka ali evropska politična fundacija mora v času vložitve vloge izpolnjevati obveznosti iz člena 19 ter mora biti od datuma vložitve vloge do konca finančnega leta, za katero je dodeljen [prispevek] ali donacija iz splošnega proračuna Unije, vpisana v registru in ji ne sme biti naložena kazen iz člena 22.

3.           Evropska politična fundacija v vlogo za financiranje vključi svoj letni delovni program.

4.           Odgovorni odredbodajalec sprejme odločitev v treh mesecih po zaključku razpisa za [prispevke] ali razpisa za zbiranje predlogov ter odobri in upravlja ustrezne odobritve v skladu s finančno uredbo.

5.           Evropska politična fundacija lahko zaprosi za financiranje iz splošnega proračuna Evropske unije le prek evropske politične stranke, s katero je povezana.

Člen 14 Merila za dodelitev sredstev in porazdelitev odobritev

1.           Razpoložljive odobritve za posamezne evropske politične stranke in evropske politične fundacije, ki v skladu s členom 13 prejmejo [prispevek] ali donacijo iz splošnega proračuna Unije, se vsako leto porazdelijo na podlagi naslednjega razdelitvenega ključa:

– 15 % odobritev se med zadevne evropske politične stranke razporedi v enakih delih;

– 85 % odobritev se med zadevne evropske politične stranke razporedi sorazmerno njihovemu številu članov, ki so izvoljeni v Evropski parlament.

Enak razdelitveni ključ se uporablja za evropske politične fundacije na podlagi njihove povezanosti s posamezno evropsko politično stranko.

2.           Porazdelitev iz odstavka 1 temelji na številu izvoljenih poslancev v Evropski parlament, ki so na zadnji dan roka za vložitev vlog člani evropske politične stranke vlagateljice v smislu člena 12(3).

Spremembe števila izvoljenih poslancev po tem datumu ne vplivajo na zadevne deleže financiranja med evropskimi političnimi strankami in evropskimi političnimi fundacijami. Ta določba ne vpliva na zahteve iz člena 12(1), v skladu s katerim mora biti evropska politična stranka v Evropskem parlamentu zastopana z vsaj enim svojim članom.

Člen 15 Donacije in prispevki

1.           Brez poseganja v odstavek 5 evropske politične stranke in evropske politične fundacije lahko sprejmejo donacije fizičnih ali pravnih oseb v vrednosti do 25 000 EUR na leto in na donatorja.

2.           Evropske politične stranke in evropske politične fundacije ob predložitvi svojih letnih računovodskih izkazov Evropskemu parlamentu v skladu s členom 19 posredujejo tudi seznam vseh donatorjev in njihovih donacij, pri čemer navedejo vrsto in vrednost posamezne donacije. Ta odstavek se uporablja tudi za prispevke članov iz odstavkov 7 in 8.

3.           Evropske politične stranke in evropske politične fundacije v šestih mesecih pred volitvami v Evropski parlament pisno in v skladu z določbami odstavka 2 vsak teden obvestijo Evropski parlament o donacijah, ki jih prejmejo.

4.           Evropske politične stranke in evropske politične fundacije pisno in v skladu z določbami iz odstavka 2 takoj obvestijo Evropski parlament o sprejetih donacijah, katerih vrednost presega 12 000 EUR.

5.           Evropske politične stranke in evropske politične fundacije ne smejo sprejeti:

(a) anonimnih donacij ali prispevkov;

(b) donacij iz proračunov političnih skupin v Evropskem parlamentu;

(c) donacij podjetij, v katerih imajo lahko javni organi posredno ali neposredno prevladujoč vpliv zaradi lastništva, finančne udeležbe v teh podjetjih ali zaradi predpisov, ki jih urejajo;

(d) donacij katerega koli javnega organa iz tretje države, vključno s podjetji, v katerih imajo lahko javni organi posredno ali neposredno prevladujoč vpliv zaradi lastništva, finančne udeležbe v teh podjetjih ali zaradi predpisov, ki jih urejajo.

6.           Vse donacije, ki niso dovoljene v skladu s to uredbo, se v 30 dneh od datuma, ko jih evropska politična stranka ali evropska politična fundacija prejme:

– vrnejo donatorju ali kateri koli osebi, ki deluje v imenu donatorja,

– kadar donacije ni mogoče vrniti, se o njej obvesti Evropski parlament. Odredbodajalec ugotovi terjatev in izda nalog za izterjavo v skladu z določbami iz členov [71] in [72] finančne uredbe. Zadevna sredstva se vpišejo kot splošni prihodki v oddelku proračuna, ki se nanaša na Evropski parlament.

7.           Prispevki, ki jih evropska politična stranka prejme od svojih članov, so dopustni. Ti prispevki ne presegajo 40 % letnega proračuna zadevne evropske politične stranke.

8.           Prispevki, ki jih evropska politična fundacija prejme od svojih članov in od evropskih političnih strank, so dopustni. Ti prispevki ne presegajo 40 % letnega proračuna zadevne evropske politične fundacije in ne smejo izvirati iz sredstev, ki jih je evropska politična stranka prejela iz splošnega proračuna Evropske unije v skladu s to uredbo.

Dokazno breme nosi zadevna evropska politična stranka, ki v svojih računovodskih izkazih jasno navede izvor sredstev, ki jih porabi za financiranje evropske politične fundacije, s katero je povezana.

Člen 16 Nediskriminatorna davčna obravnava donacij in donatorjev

1.           Za donacije, ki jih evropska politična stranka ali evropska politična fundacija prejme od nacionalnega ali čezmejnega donatorja, se uporablja enaka davčna obravnava kot za donacije, namenjene političnim strankam ali političnim fundacijam s sedežem v zadevni državi članici.

2.           Za donacije, ki jih fizična ali pravna oseba nameni evropski politični stranki ali evropski politični fundaciji v državi, katere davčni rezident je ta oseba, ali zunaj nje, se uporablja enaka davčna obravnava kot za donacije politični stranki ali politični fundaciji s sedežem v državi članici, katere davčni rezident je donator.

3.           Za namene odstavkov 1 in 2 se evropska politična stranka ali evropska politična fundacija obravnava kot politična stranka oziroma politična fundacija, ki je ustanovljena v skladu s pravom zadevnih držav članic.

Člen 17 Financiranje kampanj v okviru volitev v Evropski parlament

1.           Sredstva, ki jih evropske politične stranke prejmejo iz splošnega proračuna Evropske unije ali iz katerega koli drugega vira, se lahko porabijo za financiranje kampanj, ki jih evropske politične stranke izvajajo v okviru volitev v Evropski parlament, na katerih je njihovo sodelovanje obvezno v skladu s členom 3(1)(d).

V skladu s členom 8 Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami[19] vsaka država članica ureja financiranje in omejevanje volilnih stroškov za vse stranke in kandidate na volitvah v Evropski parlament z nacionalnimi predpisi.

2.           Evropske politične stranke v svojih letnih računovodskih izkazih jasno opredelijo odhodke v zvezi s kampanjami, ki se izvajajo v okviru volitev v Evropski parlament.

3.           Evropske politične stranke v okviru volitev v Evropski parlament sprejmejo vse ustrezne ukrepe za obveščanje državljanov Unije o povezavah med nacionalnimi političnimi strankami in kandidati ter evropskimi političnimi strankami.

Člen 18 Prepoved financiranja

1.           Sredstva, ki jih evropske politične stranke prejmejo iz splošnega proračuna Evropske unije ali iz katerega koli drugega vira, se ne smejo porabiti za neposredno ali posredno financiranje nacionalnih, regionalnih ali lokalnih volitev ali drugih političnih strank ter zlasti nacionalnih političnih strank ali kandidatov.

2.           Sredstva, ki jih evropske politične fundacije prejmejo iz splošnega proračuna Evropske unije ali iz katerega koli drugega vira, se lahko porabijo samo za financiranje njihovih nalog, kakor so opredeljene v členu 2(4), in za kritje odhodkov, ki so neposredno povezani s cilji, navedenimi v njihovih statutih v skladu s členom 5. V nobenem primeru se ne smejo porabiti za neposredno ali posredno financiranje evropskih, nacionalnih, regionalnih ali lokalnih volitev, političnih strank, kandidatov ali fundacij.

3.           Sredstva, ki jih evropske politične stranke in evropske politične fundacije prejmejo iz splošnega proračuna Evropske unije ali iz katerega koli drugega vira, se ne smejo porabiti za financiranje nacionalnih, regionalnih ali lokalnih referendumskih kampanj.

Poglavje V Nadzor in preglednost

Člen 19 Računovodski izkazi in obveznosti poročanja

1.           Evropske politične stranke in evropske politične fundacije najpozneje v šestih mesecih po koncu finančnega leta predložijo službi, pristojni za register, in pristojnim nacionalnim organom v državah članicah:

(a) svoje letne računovodske izkaze in spremna pojasnila, v katerih so zajeti prihodki in odhodki ter sredstva in obveznosti na začetku in na koncu finančnega leta, v skladu s pravom, ki se uporablja v državi članici, v kateri imajo sedež;

(b) poročilo o zunanji reviziji letnih računovodskih izkazov, ki zajema zanesljivost izkazov ter zakonitost in pravilnost prihodkov in odhodkov in ki jo je opravil neodvisen organ ali neodvisen strokovnjak, pooblaščen za revidiranje računovodskih izkazov v skladu s pravom, ki se uporablja v državi članici, v kateri imajo sedež;

(c) seznam donatorjev in njihovih donacij, ki se sporočijo v skladu s členom 15(2), (3) in (4).

2.           Če evropske politične stranke ali evropske politične fundacije izvršujejo odhodke skupaj z nacionalnimi političnimi strankami oziroma nacionalnimi političnimi fundacijami ali z drugimi organizacijami, v letne računovodske izkaze iz odstavka 1 vključijo dokazila o odhodkih, ki so evropski politični stranki ali evropski politični fundaciji nastali neposredno ali prek zadevne tretje osebe.

3.           Informacije iz odstavka 1 se objavijo v skladu s členom 24.

Člen 20 Izvrševanje in kontrola

1.           Odobritve za financiranje evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij se določijo v okviru letnega proračunskega postopka in se izvršujejo v skladu s finančno uredbo.

Odredbodajalec določi pogoje za [prispevke] in donacije iz splošnega proračuna Unije v razpisu za [prispevke] in razpisu za zbiranje predlogov.

2.           Kontrola sredstev, prejetih iz splošnega proračuna Evropske unije, se opravlja v skladu s finančno uredbo.

Kontrola se opravlja tudi na podlagi letne potrditve, ki jo opravi zunanji neodvisni revizor, kakor je določeno v členu 19(1).

3.           Pristojni nacionalni organi v državi članici, v kateri ima evropska politična stranka ali evropska politična fundacija sedež, v skladu s členom 10(2) opravljajo kontrole sredstev, ki jih evropska politična stranka ali evropska politična fundacija prejme iz drugih virov in ne iz proračuna Evropske unije, ter nad vsemi odhodki. Take kontrole se opravljajo v sodelovanju z Evropskim parlamentom in pristojnimi nacionalnimi organi v drugih državah članicah.

Nacionalni organi in Evropski parlament se dogovorijo o praktičnih ureditvah za izmenjavo informacij o evropskih političnih strankah in evropskih političnih fundacijah.

4.           Evropske politične stranke in evropske politične fundacije, ki prejmejo sredstva v skladu s to uredbo, posredujejo Računskemu sodišču na njegovo zahtevo vse dokumente ali informacije, ki jih potrebuje za izvajanje svojih nalog.

5.           V sklepu ali sporazumu o [prispevku] ali donaciji iz splošnega proračuna Unije je izrecno določeno, da Evropski parlament in Računsko sodišče opravita revizijo na podlagi računovodskih dokumentov in na kraju samem pri evropski politični stranki, ki je prejela [prispevek] iz splošnega proračuna Evropske unije, ali pri evropski politični fundaciji, ki je prejela donacijo iz splošnega proračuna Evropske unije.

6.           Računsko sodišče in odredbodajalec ali kateri koli drug zunanji organ, ki ga pooblasti odredbodajalec, lahko izvedejo potrebne preglede in preverjanja na kraju samem, da bi preverili zakonitost odhodkov in pravilno izvajanje določb sklepa ali sporazuma o [prispevku] ali donaciji iz splošnega proračuna Unije ter primerno izvajanje delovnega programa v primeru evropskih političnih fundacij. Upravičenec predloži vse dokumente ali informacije, potrebne za izvajanje te naloge.

7.           Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko na podlagi določb in postopkov iz Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)[20], ter Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi[21], opravi preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi v zvezi s [prispevki] ali donacijami, ki se v skladu s to uredbo zagotovijo iz splošnega proračuna Unije, ugotovil morebitne primere goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. Evropski parlament lahko na podlagi ugotovitev odredi izterjavo.

Člen 21 Tehnična podpora

Vsa tehnična podpora, ki jo Evropski parlament zagotavlja evropskim političnim strankam, temelji na načelu enakega obravnavanja. Odobri se pod pogoji, ki niso manj ugodni od pogojev, pod katerimi se zagotavlja drugim zunanjim organizacijam in združenjem, ki se jim lahko odobrijo podobne ugodnosti, ter se zagotovi na podlagi računa in za plačilo.

Evropski parlament v letnem poročilu, ki ga v treh mesecih po zaključku proračunskega leta objavi v skladu s členom 24, navede podrobne informacije o tehnični podpori, ki jo zagotovi vsaki evropski politični stranki.

Člen 22 Kazni

1.           Če Evropski parlament v skladu s členom 7(2) ugotovi, da evropska politična stranka ali evropska politična fundacija ne spoštuje vrednot, na katerih temelji Unija, ali je bila zoper njo izrečena pravnomočna sodba (res judicata) zaradi nezakonitih dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije, kakor so določene v členu [93(1)(e)] finančne uredbe, ali da evropska politična stranka ne spoštuje minimalnih predpisov glede notranje demokracije v skladu s členom 4(2), se lahko zadevna evropska politična stranka ali evropska politična fundacija izbriše iz registra, ji je odvzet status v skladu s členom 11 in se prekličejo vsi veljavni sklepi o financiranju s sredstvi Unije na podlagi te uredbe ali prekinejo vsi veljavni sporazumi o takem financiranju in se sredstva Unije izterjajo, vključno z neporabljenimi sredstvi iz preteklih let.

2.           Evropski parlament naloži evropski politični stranki ali evropski politični fundaciji globo glede na lestvico, ki jo določi:

(a) če ni izpolnjen kateri od pogojev ali zahtev iz členov 3, 4 in 5, ki ni zajet z odstavkom 1 in ki ni posledica spremembe v članstvu evropske politične stranke ali volitev v Evropski parlament;

(b) če ni izpolnjena obveznost sporočanja iz člena 6(6) in (7) ali če Evropski parlament ugotovi, da je evropska politična stranka ali evropska politična fundacija kadar koli namenoma predložila netočne ali zavajajoče informacije;

(c) če kateri od organov, ki so po tej uredbi pristojni za revizijo ali opravljanje pregledov pri upravičencih do financiranja iz splošnega proračuna Evropske unije, odkrije nepravilnosti v njihovih letnih računovodskih izkazih;

(d) če ni izpolnjena obveznost posredovanja seznama donatorjev in njihovih donacij Evropskemu parlamentu v skladu s členom 15(2) ali obveščanja Evropskega parlamenta o donacijah v skladu s členom 15(3) in (4);

(e) če je evropska politična stranka ali evropska politična fundacija sprejela donacije, ki po členu 15(5) niso dovoljene, ali takih donacij ni sporočila, kakor se zahteva v skladu s členom 15(6).

3.           Evropski parlament pri določanju višine globe, ki jo naloži evropski politični stranki ali evropski politični fundaciji v skladu z odstavkom 2, upošteva težo, trajanje in, kjer je primerno, ponovitev kršitve, čas, ki je pretekel, namen ali raven malomarnosti ter morebitne ukrepe, sprejete za izpolnitev pogojev in zahtev iz te uredbe. Globa mora biti učinkovita in odvračilna ter ne sme presegati 10 % letnega proračuna zadevne evropske politične stranke ali evropske politične fundacije za leto, v katerem je sankcija naložena.

4.           Evropska politična stranka ali evropska politična fundacija, ki po kršitvi iz točke (a) odstavka 2 ne uvede ukrepov za odpravo kršitve, ki jih zahteva Evropski parlament, čeprav ji je bila v skladu s členom 23 dana možnost, da to stori, se lahko izbriše iz registra, ji je odvzet status v skladu s členom 11 in se prekličejo vsi veljavni sklepi o financiranju s sredstvi Unije na podlagi te uredbe ali prekinejo vsi veljavni sporazumi o takem financiranju in se sredstva Unije izterjajo, vključno z neporabljenimi sredstvi iz preteklih let.

5.           Evropska politična stranka ali evropska politična fundacija, ki ji je bila naložena kazen zaradi kršitve iz odstavka 2, ne izpolnjuje več pogojev iz člena 13(2). Zato odgovorni odredbodajalec zmanjša znesek prispevka ali donacije iz splošnega proračuna Unije, ki se dodeli po tej uredbi, ali prekine zadevni sporazum ali sklep o prispevku ali donaciji iz splošnega proračuna Unije in izterja neupravičeno plačane zneske na podlagi sporazuma ali sklepa o prispevku ali donaciji iz splošnega proračuna Unije ter tudi vsa neporabljena sredstva Unije iz preteklih let.

6.           Evropska politična stranka ali evropska politična fundacija se poleg tega lahko izključi iz financiranja za obdobje do pet let v primerih hujše kršitve poklicnih pravil, ki jo je ugotovil odredbodajalec v skladu s členom [93(1)(c)] finančne uredbe.

7.           Kazni, naložene na podlagi tega člena, se uporabljajo za vse evropske politične stranke in evropske politične fundacije, ne glede na to, ali prejmejo sredstva Unije. Odgovorni odredbodajalec lahko naloži upravne in/ali denarne kazni v skladu s členom [96(2)] finančne uredbe in členom [145] njenih izvedbenih pravil vsaki evropski politični stranki ali evropski politični fundaciji v enem izmed primerov iz člena [96(1)] finančne uredbe, ki niso zajeti v zgornjih odstavkih.

Člen 23 Zaslišanja in korektivni ukrepi

1.           Preden Evropski parlament sprejme končno odločitev v zvezi s kaznijo iz člena 22, zagotovi zadevni evropski politični stranki ali evropski politični fundaciji možnost, da se izreče o zadevi in, če je to ustrezno in primerno, da sprejme potrebne ukrepe za odpravo kršitve v razumnem roku.

2.           Če Evropski parlament meni, da je potrebno, lahko zasliši druge fizične ali pravne osebe, vključno z morebitnimi pritožniki iz člena 7(3).

Poglavje VI Končne določbe

Člen 24 Preglednost

1.           Služba, pristojna za register, na posebni spletni strani objavi:

(a) imena in statute vseh registriranih evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij, skupaj z dokumenti, ki so bili predloženi v okviru njihove zahteve za registracijo v skladu s členom 6(3), najpozneje štiri tedne po tem, ko je Evropski parlament sprejel svojo odločitev, ter vse naknadne spremembe, o katerih je bil Evropski parlament obveščen v skladu s členom 6(6) in (7);

(b) seznam tistih zahtev, ki so bile zavrnjene, skupaj z dokumenti, predloženimi v okviru zahteve za registracijo v skladu s členom 6(3), in razloge za zavrnitev, najpozneje štiri tedne po tem, ko je Evropski parlament sprejel svojo odločitev;

(c) letno poročilo s preglednico zneskov, plačanih posamezni evropski politični stranki in evropski politični fundaciji za vsako proračunsko leto, za katero je prejela [prispevek] ali ji je bila izplačana donacija iz splošnega proračuna Evropske unije;

(d) letne računovodske izkaze in zunanja revizijska poročila iz člena 19(1) ter, za evropske politične fundacije, končna poročila o izvajanju delovnih programov;

(e) imena donatorjev in njihovih donacij, ki so jih evropske politične stranke in evropske politične fundacije sporočile v skladu s členom 15(2), (3) in (4), razen donacij fizičnih oseb, ki ne presegajo vrednosti 1 000 EUR na leto in na donatorja in ki se sporočijo kot „manjše donacije“;

(f) prispevke iz člena 15(7) in (8), ki so jih evropske politične stranke in evropske politične fundacije sporočile v skladu s členom 15(2), vključno z identiteto članov, ki so zagotovili prispevke, razen prispevkov fizičnih oseb, ki ne presegajo vrednosti 1 000 EUR na leto in na člana in ki se sporočijo kot „manjši prispevki“;

(g) podrobne informacije in razloge za katero koli končno odločitev, ki jo sprejme Evropski parlament v skladu s členom 22, vključno z, če je ustrezno, mnenji, ki jih sprejme odbor neodvisnih uglednih oseb v skladu s členom 7(2), ob ustreznem upoštevanju določb Uredbe (ES) št. 45/2001;

(h) informacije o tehnični podpori, ki je bila evropskim političnim strankam zagotovljena v skladu s členom 21;

(i) določbe za izvajanje te uredbe, kakor je navedeno v členu 28;

(j) ocenjevalno poročilo Evropskega parlamenta o izvajanju te uredbe in financiranih dejavnostih, kakor je navedeno v členu 27.

2.           Evropski parlament na podlagi seznama članov evropske politične stranke, ki je priložen statutu stranke v skladu s členom 4(2) in se posodablja v skladu s členom 6(7), objavi podatke o skupnem številu članov in identiteti pravnih oseb, ki so člani, kakor tudi imena fizičnih oseb, ki so dale izrecno pisno soglasje za njihovo objavo. Evropske politične stranke sistematično zahtevajo to soglasje od vseh fizičnih oseb, ki so člani.

3.           Evropske politične stranke in evropske politične fundacije v javno dostopni izjavi o varstvu osebnih podatkov potencialnim članom in donatorjem zagotovijo informacije, ki se zahtevajo po členu 10 Direktive 95/46/ES, in jih obvestijo, da se njihovi osebni podatki lahko objavijo ter da jih Evropski parlament, OLAF, Računsko sodišče, pristojni nacionalni organi ter zunanji organi ali strokovnjaki, ki jih ti pooblastijo, lahko obdelujejo za namen revizije in nadzora. Evropski parlament pri izvajanju člena 11 Uredbe (ES) št. 45/2001 enake informacije objavi v razpisih za [prispevke] ali zbiranje predlogov iz člena 13(1).

Člen 25 Varstvo osebnih podatkov

1.           Evropski parlament in odbor iz člena 7(2) pri obdelavi osebnih podatkov na podlagi te uredbe ravnata v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001. Za namen obdelave osebnih podatkov veljata za upravljavca podatkov v skladu s členom 2(d) Uredbe (ES) št. 45/2001.

2.           Evropske politične stranke in evropske politične fundacije, nacionalni organi, ki so pristojni za izvajanje nadzora nad vidiki financiranja evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij v skladu s členom 20(3), ter neodvisni organi ali strokovnjaki, pooblaščeni za revidiranje računovodskih izkazov v skladu s členom 19(1), pri obdelavi osebnih podatkov na podlagi te uredbe ravnajo v skladu z Direktivo 95/46/ES in nacionalnimi predpisi, sprejetimi na njeni podlagi. Za namen obdelave osebnih podatkov veljajo za upravljavce podatkov v skladu s členom 2(d) Direktive 95/46/ES.

3.           Evropski parlament in odbor iz člena 7(2) zagotovita, da se osebni podatki, ki jih zbereta na podlagi te uredbe, uporabljajo samo za zagotavljanje zakonitosti, pravilnosti ter preglednosti financiranja evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij ter članstva evropskih političnih strank. Te osebne podatke uničita najpozneje 24 mesecev po objavi njihovih ustreznih delov v skladu s členom 24.

4.           Pristojni nacionalni organi in neodvisni organi ali strokovnjaki, pooblaščeni za revidiranje računovodskih izkazov, uporabijo osebne podatke, ki jih prejmejo, samo za izvajanje nadzora nad financiranjem evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij. Te osebne podatke uničijo v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo, potem ko so jih posredovali Evropskemu parlamentu v skladu s členom 20(3).

5.           Osebni podatki se lahko hranijo za obdobje, daljše od obdobja iz odstavka 3 ali obdobja, ki je v skladu z odstavkom 4 predvideno z nacionalno zakonodajo, če je to potrebno zaradi pravnih ali upravnih postopkov, ki se nanašajo na financiranje evropske politične stranke ali evropske politične fundacije ali na članstvo evropske politične stranke. Vsi taki osebni podatki se uničijo najpozneje teden dni po datumu zaključka navedenih postopkov z dokončno odločitvijo ali po zaključku kakršne koli revizije, pritožbe, pravnega spora ali terjatve.

6.           Upravljavci podatkov iz odstavkov 1 in 2 izvedejo ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov pred naključnim ali nezakonitim uničenjem ali naključno izgubo, spremembo, nepooblaščenim razkritjem ali dostopom, predvsem kadar obdelava vključuje prenos podatkov po omrežju, ter pred vsemi drugimi nezakonitimi oblikami obdelave.

7.           Evropski nadzornik za varstvo podatkov je odgovoren za spremljanje in zagotavljanje, da Evropski parlament in odbor iz člena 7(2) pri obdelavi osebnih podatkov na podlagi te uredbe spoštujeta in varujeta temeljne pravice in svoboščine fizičnih oseb. Brez poseganja v kakršna koli pravna sredstva lahko vsak posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, vloži pritožbo pri Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov, če meni, da je bila njegova pravica do varstva osebnih podatkov kršena kot posledica obdelave teh podatkov v Evropskem parlamentu ali odboru.

8.           Evropske politične stranke in evropske politične fundacije, pristojni nacionalni organi in neodvisni organi ali strokovnjaki, pooblaščeni za revidiranje računovodskih izkazov na podlagi te uredbe, so za vsako škodo, ki jo povzročijo pri obdelavi osebnih podatkov v skladu s to uredbo, odgovorni v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo. Države članice zagotovijo, da se zanje uporabijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni za kršitve te uredbe, Direktive 95/46/ES in nacionalnih predpisov, sprejetih v skladu z njo, ter zlasti za zlorabo osebnih podatkov.

Člen 26 Pravica do pritožbe

1.           Evropski parlament določi upravne pritožbene postopke v zvezi z vsemi odločitvami, povezanimi z registracijo statuta, financiranjem ali kaznimi.

2.           Upravni pritožbeni postopki nimajo odložilnega učinka. Vendar lahko Evropski parlament, če meni, da okoliščine to zahtevajo, odloži uporabo katere koli svoje odločitve.

3.           Zoper odločitve, sprejete na podlagi te uredbe, se lahko začne sodni postopek pred Sodiščem Evropske unije v skladu z ustreznimi določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Člen 27 Ocena

Evropski parlament do 1. julija tretjega leta po volitvah v Evropski parlament objavi poročilo o izvajanju te uredbe in o financiranih dejavnostih. V poročilo po potrebi vključi možne spremembe sistemov statuta in financiranja.

Člen 28 Izvedbena pravila

Evropski parlament sprejme sklep o pravilih in postopkih za izvajanje te uredbe, vključno s pravili in postopki za vzpostavitev registra.

Člen 29 Razveljavitev

Uredba (ES) št. 2004/2003 se razveljavi z dnem začetka veljavnosti te uredbe.

Člen 30 Začetek veljavnosti in uporabe

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2013.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

[1]               UL L 297, 15.11.2003, str. 1.

[2]               UL L 343, 27.12.2007, str. 5.

[3]               Poročilo generalnega sekretarja z dne 18. oktobra 2010 o financiranju strank na evropski ravni v skladu s členom 15 Sklepa predsedstva Evropskega parlamenta z dne 29. marca 2004 o določitvi postopkov za izvajanje Uredbe (ES) št. 2004/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o predpisih, ki urejajo delovanje političnih strank na evropski ravni, in pravilih glede njihovega financiranja.

[4]               A7-0062/2011.

[5]               Člen 12 se glasi: „Evropski parlament do 15. februarja 2011 objavi poročilo o uporabi te uredbe in o financiranih dejavnostih. Poročilo mora navesti, če je to ustrezno, spremembe, ki jih je treba uvesti v sistem financiranja.“

[6]               COM(2012) 35 final.

[7]               Trenutno Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 248, 16.9.2002, str. 1). To besedilo bo nadomestila nova finančna uredba, ki naj bi začela veljati 1. januarja 2013.

[8]               Izjava št. 11 iz Pogodbe iz Nice: „Konferenca opozarja, da določbe člena 191 ne pomenijo prenosa pristojnosti na Evropsko skupnost in ne vplivajo na uporabo ustreznih nacionalnih ustavnih pravil. Sredstva za politične stranke na evropski ravni iz proračuna Evropskih skupnosti se ne smejo uporabljati za financiranje političnih strank na nacionalni ravni, bodisi neposredno ali posredno. Določbe o financiranju političnih strank se na enaki podlagi uporabljajo za vse politične sile, ki so zastopane v Evropskem parlamentu.“

[9]               UL C, , str. .

[10]             UL C, , str. .

[11]             UL C, , str. .

[12]             UL C, , str. .

[13]             UL L 297, 15.11.2003, str. 1.

[14]             UL C, , str. .

[15]             UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

[16]             UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

[17]             UL L 248, 16.9.2002, str. 1. Sklic bo posodobljen, ko bo nova finančna uredba formalno sprejeta in objavljena.

[18]             Kolegij komisarjev bo na dan sprejetja tega predloga sprejel tudi delovni dokument služb Komisije o predlogu za spremembo finančne uredbe z uvedbo novega naslova o financiranju evropskih političnih strank prek prispevkov. Uvedba „prispevkov“ za evropske politične stranke bo potrjena, ko bosta sozakonodajalca sprejela zadevni predlog.

[19]             UL L 278, 8.10.1976, str. 5.

[20]             UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

[21]             UL L 292, 15.11.1996, str. 2.