OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Komisija je 29. junija 2011 sprejela predlog naslednjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020[1]: proračun za izvajanje strategije Evropa 2020, v katerem je med drugim predlagala nov program za carino. Program Carina 2020 bo prispeval k izvajanju strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast[2], in sicer z okrepitvijo delovanja carinske unije.

Carinska unija ščiti finančne interese Unije in njenih držav članic pri pobiranju carin, pristojbin in davkov[3]. Zahteva, da je blago iz tretjih držav v skladu z zakonodajo Unije, preden se lahko prosto giblje po Uniji. To vključuje vsakodnevno upravljanje velikega obsega trgovanja (7 carinskih deklaracij se obravnava vsako sekundo), zaradi česar je treba na področju carine najti ravnovesje med olajševanjem trgovine za podjetja in varovanjem državljanov pred tveganji za njihovo varnost in zaščito. To je mogoče doseči le z intenzivnim operativnim sodelovanjem med carinskimi upravami držav članic, med njimi in drugimi organi ter med trgovinskimi in drugimi tretjimi stranmi.

Predlagan program bo podpiral sodelovanje večinoma med carinskimi organi ter tudi drugimi zadevnimi stranmi. Ta program bo nasledil program Carina 2013, ki se preneha izvajati 31. decembra 2013. Predlagani program bo podpiral carinsko sodelovanje v Uniji ter bo osredotočen na mreženje ljudi in razvoj kompetenc na eni strani ter na usposabljanje na področju IT na drugi strani. Prvo omogoča izmenjavo dobrih praks in operativnega znanja med državami članicami in tako tudi med drugimi državami, ki sodelujejo v programu. Drugo omogoča, da se v okviru programa financirajo ustrezni infrastruktura in sistemi IT, ki omogočajo razvoj carinskih uprav v Uniji v popolnoma razvite e-uprave. Glavna dodana vrednost programa izhaja iz povečanja zmožnosti držav članic za ustvarjanje prihodkov in upravljanje vedno bolj kompleksnih trgovinskih tokov ob hkratnem zmanjševanju stroškov pri razvoju orodij, ki se uporabljajo za te namene.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

2.1.        Posvetovanje ter strokovno znanje in izkušnje

V okviru vmesne ocene programa Carina 2013[4] je izvajalec analiziral učinkovitost, uspešnost, pomembnost in dodano vrednost programa. Uporabljeni so bili podatki, pridobljeni pri spremljanju različnih dejavnosti, poleg tega so se izvedla posvetovanja s trgovinskimi zastopniki.

Drugi izvajalec je izvedel študijo možnega okvira za prihodnji program Carina[5]: njegovih izzivov, ciljev in potencialnih možnosti politike, vključno s celovito analizo prihodnjih izzivov, strukturnih težav in možnih izboljšav delovanja carinske unije. Za to oceno so se opravila posvetovanja s carinskimi strokovnjaki na različnih ravneh. O ugotovitvah študije je s predstavniki sodelujočih držav potekala razprava na delavnici, ki je bila organizirana julija 2011. V okviru priprave te delavnice je bila spomladi 2011 organizirana okrogla miza na srečanju z zadevnim programskim odborom[6], na kateri so bile sodelujoče države pozvane, da opredelijo glavne prednosti programa in možnosti za izboljšanje učinkovitosti programa.

Glede na pomembnost dejavnosti, povezanih z izmenjavo informacij, je bila opravljena posebna študija o prihodnji izvedbeni strategiji za izmenjavo informacij. Ta študija je bila predstavljena na delavnici za glavne uradnike za informiranje carinskih uprav, ki je potekala junija 2011.

Izvedena je bila ocena učinka, v kateri je bilo analizirano nadaljevanje programov Carina 2013, Odbor za ocene učinka pa jo je odobril 22. septembra 2011.

Pri oblikovanju predloga za prihodnji program so se upoštevala priporočila za načrtovanje in nadaljnje izboljševanje programa. Predlog programa vključuje nova orodja, zlasti v zvezi s sodelovanjem pri specifičnih operativnih nalogah. Sprejeti so bili ukrepi za izboljšanje razporeditve rezultatov dejavnosti programa z uporabo metod spletnega sodelovanja ter za boljše spremljanje rezultatov programa.

2.2.        Ocena učinka

Ob upoštevanju splošnega okvira politike in težav, s katerimi se bo srečevala carina v naslednjem desetletju, so bile analizirane številne možnosti politike, ki so bile primerjane v oceni učinka, priloženi temu programu.

(1) Osnovni scenarij: nadaljevanje programa s sedanjimi cilji in zasnovo.

(2) Brez nadaljevanja programa: program bi bil prekinjen, prav tako se ne bi več zagotavljala sredstva EU za orodja IT, skupne ukrepe ali dejavnosti usposabljanja, ki podpirajo sodelovanje na področju carine.

(3) Okrepljena podpora za pravne obveznosti EU, kot je posodobljen carinski zakonik (MCC): ta možnost politike bi osnovni scenarij razširila tako, da bi program prilagodila novim potrebam, ki izhajajo iz razvijajočega se okolja carinske unije, vključno s carinskim zakonikom Unije (UCC)[7] . Ta možnost pokriva razvoj novih sistemov IT, kot je opredeljeno v carinski zakonodaji EU, tako da bi se postopno uvedel model skupnega razvoja za sisteme IT ter posodobili osnovno upravljanje, arhitektura in tehnologija.

(4) Okrepljena podpora za pravne obveznosti EU in finančna podpora za vzpostavitev tehničnih zmogljivosti: poleg komponent iz prejšnje možnosti bi ta možnost vključevala shemo finančne pomoči, ki omogoča državam članicam, da zaprosijo za podporo pri nakupu opreme za nadzor kopenskih, morskih ali zračnih meja, na primer skenerjev ali laboratorijske opreme. To bi pomagalo državam članicam pri izpolnjevanju zahtev glede pospešitve in poenostavitve nadzora v okviru razvijajočih se tehnologij.

(5) Okrepljena podpora za pravne obveznosti EU s povečanim skupnim okoljem IT: poleg komponent iz možnosti 3. Ta možnost podpira carino EU, da v celoti izkoristi skupni razvoj in upravljanje evropskih sistemov IT za izvajanje carinske zakonodaje EU, kot so posodobljeni carinski zakonik in druga zakonodaja v zvezi s carino. Ta možnost bi zagotovila boljšo podporo javnim organom pri razvoju in uporabi vseh sistemov, ki so potrebni za vseevropsko elektronsko carinsko okolje, ter podjetjem, da bi se lahko s temi sistemi povezala.

V oceni učinka je bila kot preferenčna možnost opredeljena možnost 3 „Okrepljena podpora za pravne obveznosti EU, kot je posodobljen carinski zakonik (MCC)“. Ta možnost je v skladu s predlogom za nov proračun za strategijo Evropa 2020 in je najbolj sprejemljiva za države članice. Možnost „Okrepljena podpora za pravne obveznosti EU in finančna podpora za vzpostavitev tehničnih zmogljivosti“ se ni ohranila, ker je nakup opreme, predviden v komponenti za vzpostavitev tehničnih zmogljivosti, mogoče sofinancirati prek drugih programov, vključno z regionalnimi strukturnimi skladi, pri čemer se zagotavlja upoštevanje prednostnih nalog predlaganega programa Carina 2020.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

3.1.        Pravna podlaga

Predlog Carina 2020 temelji na členu 33 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki poziva Evropsko unijo, naj ukrepa na področju carinskega sodelovanja in carinske unije EU.

3.2.        Subsidiarnost in sorazmernost

Ukrepanje na ravni Unije namesto na nacionalni ravni je potrebno iz naslednjih razlogov:

· Carinska unija je v izključni pristojnosti Unije. S prenosom pooblastil na Unijo so se države članice strinjale, da se bodo ukrepi na področju carine bolje izvajali na ravni Unije. Vendar obstoječi pravni okvir Unije ne zagotavlja zadostno ustreznega delovanja carinske unije. Dopolnjevati ga morajo podporni ukrepi programa Carina, da bi se carinska zakonodaja EU uporabljala na konvergenten in usklajen način.

· Številne dejavnosti na področju carine so čezmejne narave ter vključujejo in zadevajo vseh 27 držav članic, zato jih ne morejo učinkovito in uspešno izvajati posamezne države članice. Ukrepi na ravni EU so potrebni, da bi se okrepila evropska razsežnost carinskega dela, s čimer bi tudi preprečili izkrivljanja na notranjem trgu in podprli uspešno varovanje zunanjih mej EU.

· Glede na to so ukrepi EU upravičeni v smislu zagotavljanja ustreznega delovanja in nadaljnjega razvoja carinske unije ter njenega skupnega regulativnega okvira, saj so se izkazali za najučinkovitejši in najuspešnejši odziv EU na pomanjkljivosti in izzive pri izvajanju carinske unije in carinskega sodelovanja EU.

· Z ekonomskega vidika so ukrepi na ravni EU veliko bolj učinkoviti. Hrbtenica carinskega sodelovanja je visoko varovano namensko komunikacijsko omrežje. Povezuje nacionalne carinske uprave na približno 5 000[8] stičnih točkah. To skupno omrežje IT zagotavlja, da se mora vsaka nacionalna uprava le enkrat priključiti v to skupno infrastrukturo, da izmenjuje vse vrste informacij. Če taka infrastruktura ne bi bila na voljo, bi se morale države članice 26-krat povezati s posameznimi nacionalnimi sistemi ostalih držav članic.

Komisija z namenom izvajanja programa v skladu s členom 17 PEU opravlja usklajevalno, izvršilno in upravno funkcijo, kot določata Pogodbi. Program Carina 2020 je zato v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti (kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU)).

3.3.        Instrument

V skladu s sklepom zadevnih ocen učinka je posredovanje EU s programom financiranja ustrezno. Ob upoštevanju pozitivnih povratnih informacij iz vmesne ocene programa Carina 2013. Komisija predlaga, da program nasledi Carina 2020.

V skladu z zakonodajno politiko Komisije, sprejeto v okviru večletnega finančnega okvira, je prihodnji program financiranja predlagan v obliki uredbe.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Izbira časa za pregled programov financiranja EU je povezana s predlogom za novi večletni finančni okvir, kot je bi spremenjen 6. julija 2012[9]. V skladu s tem predlogom ta uredba o programu Carina 2020 vsebuje proračunski okvir v višini 548 080 000 EUR (po trenutnih cenah) za obdobje 2014–2020.

Program Carina 2020 se bo izvajal z neposrednim centraliziranim upravljanjem in ob upoštevanju prednostnih nalog. V sodelovanju z zainteresiranimi stranmi sta bila oblikovana delovna programa, ki opredeljujeta prednostne naloge za določeno obdobje.

5.           NEOBVEZNI ELEMENTI

5.1.        Opombe k posebnim zakonskim določbam

5.1.1.     Poglavje I: Splošne določbe

Področje uporabe programa je posebej usmerjeno v delovanje carinske unije EU. Program bo odprt za sodelovanje držav članic, držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk. V skladu s splošno politiko Unije v zvezi s tem bodo imele pod določenimi pogoji tudi države evropske sosedske politike možnost sodelovanja pri programu. Pri posebnih ukrepih lahko sodelujejo tudi zunanji strokovnjaki (npr. predstavniki drugih organov, trgovinskih, nacionalnih in mednarodnih organizacij ter po možnosti drugi strokovnjaki), če je to potrebno za uresničitev ciljev programa.

Cilji programa Carina 2020 obravnavajo ugotovljene težave in pričakovane izzive za carino v naslednjem desetletju. Splošni cilj programa je okrepiti notranji trg z učinkovito in uspešno carinsko unijo.

Za zagotovitev ustreznega odziva na prihodnje izzive na področju carine v Uniji so bili za namene programa opredeljeni naslednji specifični cilji: podpirati delovanje carinske unije, zlasti prek sodelovanja med sodelujočimi državami, njihovimi carinskimi organi, drugimi pristojnimi organi, njihovimi uradniki in zunanjimi strokovnjaki. Program bo vseboval naslednje prednostne naloge:

1. podpirati pripravo, skladno uporabo in učinkovito izvajanje zakonodaje Unije za okrepitev carinske unije na področju učinkovitosti, uspešnosti in enotnosti,

2. krepiti konkurenčnost evropskih podjetij z olajševanjem zakonitega trgovanja ter zmanjševanjem stroškov za doseganje skladnosti in upravne obremenitve ter zaščito pred nepošteno konkurenco,

3. podpirati carino v smislu zaščite državljanov, varnosti in varstva ter okolja,

4. zagotoviti zaščito finančnih in gospodarskih interesov Evropske unije in držav članic,

5. prispevati k učinkovitemu delovanju carinskih organov z izboljšanjem njihove upravne zmogljivosti,

6. boriti se proti goljufijam in izboljšati konkurenčnost, varnost in zaščito s sodelovanjem z mednarodnimi organizacijami, tretjimi državami, drugimi vladnimi organi, gospodarskimi subjekti in njihovimi organizacijami.

5.1.2.     Poglavje II: Upravičeni ukrepi

Vrste ukrepov, ki se štejejo za upravičene za financiranje iz programa, so podobne tistim v sedanjem programu, in sicer:

· skupni ukrepi za izmenjavo znanja in dobrih praks med carinskimi uradniki sodelujočih držav,

· evropski informacijski sistemi[10], ki olajšujejo izmenjavo informacij in dostop do skupnih podatkov,

· dejavnosti usposabljanja, ki prispevajo k boljši usposobljenosti carinskih uradnikov po vsej Evropi.

Za nekatere kategorije ukrepov so bile uvedene spremembe.

· Program Carina 2020 bo vključeval nekatera nova orodja skupnih ukrepov:

· Skupine strokovnjakov so strukturirane oblike sodelovanja, ki združujejo izkušnje in/ali obravnavajo posebne operativne dejavnosti. Lahko so stalne ali nestalne narave in lahko prejmejo podporo v obliki spletnih sodelovalnih storitev, upravne pomoči ter infrastrukture in opreme za podporo izvajanju in uspešnosti ukrepa.

· Ukrepi za krepitev zmogljivosti javne uprave bodo podpirali carinske organe, ki se srečujejo s posebnimi težavami, kot so pomanjkanje znanja, strokovnosti, organizacijske in druge pomanjkljivosti, ki jih je mogoče odpraviti s prilagojenimi ukrepi podpore, ki jih zagotavljajo sodelujoče države in/ali uradniki Komisije.

· Primerjalne dejavnosti in usmerjevalne skupine niso več izrecno navedeni na seznamu skupnih ukrepov, ker se lahko obravnavajo kot projektne skupine s posebnim namenom, in sicer prepoznavanjem najboljših praks za razkritje možnosti za izboljšanje ali usklajevanje in usmerjanje programskih dejavnosti na danem območju.

· V zvezi z evropskimi informacijskimi sistemi novi program opredeljuje „komponente Unije“ kot sredstva in storitve IT, ki zadevajo nekatere ali vse države članice ter so v lasti Komisije ali jih je Komisija kupila. Te komponente Unije so opisane v točki 2 Priloge k predlaganemu pravnemu aktu. „Nacionalne komponente“ so vse komponente, ki ne sodijo med „komponente Unije“. Razvijajo, nameščajo in izvajajo jih države članice, zato jih te tudi financirajo in so zanje odgovorne.

Ponovno opredelitev komponent Unije je treba obravnavati z vidika spreminjanja prakse razvoja sistemov IT. Trenutno je vsaka posamezna država članica odgovorna za izvajanje nacionalnih sistemov v skladu s skupnimi specifikacijami, zato obstaja 27 različnih sistemov, 27 vmesnikov za trgovce, 27 razvojnih programov, 27 sklopov težav, povezanih s projektom ali delovanjem itd. Predvsem ob upoštevanju gospodarske in finančne krize Komisija meni, da je treba sisteme IT razvijati bolj učinkovito.

Ta razvoj je namenjen izboljšanju skladnosti podatkov in uporabe predpisov s postopnim približevanjem skupnemu razvoju IT (znanje, podatki, komponente IT). Prispeval bo k boljšim delovnim metodam, na primer z modeliranjem poslovnih procesov in boljšimi specifikacijami kakovosti, poleg tega pa bo spodbujal večjo standardizacijo, na primer z usklajevanjem vmesnikov za trgovce. Novi pristop h komponentam Unije bo omejil tveganje za različne načrte razvoja in uporabe. Prav tako zagotavlja dodatna sredstva za nadzor zaključka projekta, saj skupni načrti preprečujejo, da bi najpočasnejši član v razvojni verigi določal začetek izvajanja celotnega projekta.

5.1.3.     Poglavje IV: Izvajanje

Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Zato bo sprejet letni delovni program v skladu s postopkom pregleda iz člena 5 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[11].

5.2.        Poenostavitev

5.2.1.     Kako je predlog prispeval k poenostavitvi?

(a) Skladnost s finančno uredbo

Predlog programa je v celoti v skladu s finančno uredbo in njenimi izvedbenimi določbami. Nepovratna sredstva in javna naročila so glavni finančni instrumenti za izvajanje programa. Program vključuje ukrepe poenostavitve, predlagane v predlogu Komisije za revizijo finančne uredbe, zlasti uporabo pavšalnih zneskov, pavšalnih tarif in stroškov na enoto. Glede na pomembnost obdelave dnevnic in potnih stroškov, ki se plačujejo na podlagi programa, bodo v okviru programa uvedeni ukrepi poenostavitve, ki jih na tem področju zagotavlja nova finančna uredba.

(b) Skladnost med programoma Carina in Fiscalis 2013

Upravljanje prejšnjih programov Carina in Fiscalis je bilo v celoti usklajeno na podlagi enakih predpisov v zvezi z javnimi naročili in modelov dodeljevanja nepovratnih sredstev, skupnih smernic za upravljanje in sistemov, ki temeljijo na informacijski tehnologiji. Model upravljanja vključuje jasne in enostavne postopke za organizacijo dejavnosti programa. Skupini za upravljanje programa Komisije pomagajo skupine za upravljanje programa v različnih carinskih in davčnih upravah, ki imajo vlogo spodbujevalca in prve točke za stik s carinskimi oziroma davčnimi uradniki v državah članicah. Model upravljanja dopušča uvajanje dejavnosti v kratkem času in hitro odzivanje na novo nastale potrebe, hkrati pa zagotavlja skladnost med različnimi dejavnostmi. Države članice so v vmesni oceni izrazile svoje zadovoljstvo z modelom upravljanja programa.

Zaradi te tesne uskladitve obeh programov in cilja poenostavitve predloga za večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020[12] je Komisija prvotno predlagala enotni program FISCUS, ki bi nasledil programa Carina in Fiscalis 2013[13]. Ker so države članice soglasno podprle razdelitev predlaganega enotnega programa, je Komisija, čeprav sama nasprotuje takšni delitvi, predložila spremenjen predlog z dvema zakonodajnima besediloma za program Carina in program Fiscalis 2020. Ne glede na predstavitev teh ločenih zakonodajnih besedil bo prednostna naloga Komisije ohranjanje skladnosti obeh programov, kar se bo po potrebi upoštevalo pri izvajanju programov Carina in Fiscalis 2020.

(c) Ali je program upošteval eksternalizacijo?

Razpravljalo se je o možnosti izvajanja prihodnjega programa prek izvajalske agencije. Agencija bi bila lahko pooblaščena za izvajanje nalog, kot je izbira dejavnosti v okviru programa, upravna priprava in nadaljnje spremljanje dejavnosti ter spremljanje dejavnosti, dodeljevanja nepovratnih sredstev in javnih naročil sistemov IT. Vendar bi taka izvajalska agencija dodala dodatno stopnjo v vodstveno strukturo, kar bi povečalo stroške usklajevanja in preverjanj ter zapletlo in podaljšalo sprejemanje odločitev z uvajanjem novih upravnih postopkov. Prav tako bi imela negativen vpliv na raven strokovnega znanja in izkušenj znotraj Komisije ter bi povečala tveganje razdrobitve vsebine v razmerju do upravnih vidikov. Ta možnost ne bi prinesla pričakovanih poslovnih koristi, zato je bila opuščena.

V alternativnem scenariju je bila preučena tudi možnost prenosa vseh pomembnih dejavnosti IT na nacionalne uprave, razen omrežja CCN/CSI in z njim povezanih storitev. Po tem scenariju je tveganje zelo visoko, zato bi bilo postopno treba vzpostaviti bolj osrednje strukture upravljanja. Končni učinek bi bil podoben prekinitvi programov, kar bi ogrozilo učinkovitost in uspešnost carinskih uprav, kot tudi enotnost carinske unije in s tem enake obravnave trgovcev. Zaradi negativnih učinkov na rezultate in uspešnost je bil tudi ta scenarij opuščen.

(d) Ali program uporablja skupna orodja IT za zmanjšanje upravne obremenitve za upravičence in izvajalce?

Programa Carina 2013 in Fiscalis 2013 že uvajata orodja za lažje upravljanje dejavnosti programa in z njimi povezanih odhodkov prek skupnega orodja za poročanje o dejavnostih (ART). To se bo nadaljevalo.

5.2.2.     Merjenje uspešnosti predloga

Uspešnost programa se bo merila z uporabo skladnega niza kazalnikov učinkovitosti, vpliva, rezultatov in realizacij, ki so povezani s splošnimi in specifičnimi cilji ter prednostnimi nalogami programa ter program povezujejo z načrtom Komisije za upravljanje. Podroben seznam kazalnikov vpliva, rezultatov in realizacij je na voljo v oceni učinka. Komisija je določila cilje za nekatere realizacije programa, drugi cilji pa se bodo uresničevali z ukrepi v okviru programa Carina 2013. Cilje vseh realizacij bo pred začetkom programa Carina 2020 opredelila Komisija in jih predložila Odboru programa.

5.2.3.     Ali je predlog programa v skladu s splošno politiko Komisije?

Program bo prispeval k ciljem strategije Evropa 2020 s krepitvijo enotnega trga, izboljševanjem produktivnosti javnega sektorja, podpiranjem tehničnega napredka in inovacij v upravah ter spodbujanjem zaposlovanja. Spodbujal bo vodilne pobude glede Evropske digitalne agende[14] ter vodilno pobudo glede programa za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta[15]. Program bo prav tako podprl Akt za enotni trg[16] ter spodbujal rast in inovacije z uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine na meji v skladu z nedavno obsežno strategijo na področju pravic intelektualne lastnine.[17] Glede zaščite finančnih interesov Unije in držav članic bo program podpiral pobiranje dajatev in različnih pristojbin na trgovanje ter skupna prizadevanja za boj proti goljufijam[18]. Carinska unija je operativna veja trgovinske politike EU, zato bo program prispeval k izvajanju dvostranskih in večstranskih trgovinskih sporazumov, pobiranju dajatev ter izvajanju trgovinskih ukrepov (kot so pravila o poreklu), embargov in drugih omejitev v skladu s trgovinsko strategijo EU[19]. V zadnjem času so carinski organi dobili vlogo pri varstvu okolja (med drugim povezano z nezakonitim izvozom odpadkov, kemikalijami, snovmi, ki tanjšajo ozonski plašč, nezakonito sečnjo in konvencijo CITES). Poleg tega carinski ukrepi ter sodelovanje med carinskimi, policijskimi in drugimi organi kazenskega pregona močno prispevajo k zagotavljanju notranje varnosti EU, kot se odraža v akcijskem načrtu za strategijo notranje varnosti[20] in akcijskem načrtu stockholmskega programa[21].

2011/0341/a (COD)

Spremenjen predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o akcijskem programu za carino v Evropski uniji za obdobje 2014–2020 (Carina 2020) in razveljavitvi Odločbe št. 624/2007/ES

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 33 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Večletni akcijski program za carino, ki se je uporabljal pred letom 2014, je bistveno prispeval k olajševanju in krepitvi sodelovanja med carinskimi organi v Uniji. Številne dejavnosti na področju carine so čezmejne narave ter vključujejo in zadevajo vseh 27 držav članic, zato jih ne morejo učinkovito in uspešno izvajati posamezne države članice. Program Carina 2020, ki ga izvaja Komisija, zagotavlja državam članicam okvir Unije za razvoj dejavnosti sodelovanja, ki je stroškovno učinkovitejši, kot če bi vsaka država članica določila posamezni okvir sodelovanja na dvostranski ali večstranski podlagi. Zato je ustrezno, da se zagotovi nadaljevanje tega programa, in sicer z določitvijo novega programa na istem področju.

(2)       Dejavnosti programa, npr. evropski informacijski sistemi, skupni ukrepi za carinske uradnike ter pobude za skupno usposabljanje, naj bi po pričakovanjih prispevale k uresničevanju strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast[22]. Pri zagotavljanju okvira za dejavnosti, ki si prizadevajo za učinkovitejše delo carinskih organov, krepijo konkurenčnost podjetij, spodbujajo zaposlovanje ter prispevajo k zaščiti finančnih in gospodarskih interesov Unije, bo program dejavno krepil delovanje carinske unije.

(3)       V podporo procesu pristopa in pridružitve tretjih držav bi moral biti program odprt za sodelovanje držav pristopnic in kandidatk ter potencialnih kandidatk in partnerskih držav v okviru evropske sosedske politike[23], če so izpolnjeni določeni pogoji. Ob upoštevanju vse večje medsebojne povezanosti svetovnega gospodarstva program še naprej zagotavlja možnost vključitve zunanjih strokovnjakov, kot so uradniki tretjih držav, predstavniki mednarodnih organizacij ali gospodarski subjekti, v nekatere dejavnosti. Z ustanovitvijo Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS) pod okriljem podpredsednika visokega predstavnika (HRVP) bo morda lažje koordinirati in usklajevati politiko na področju, ki je pomembna komponenta zunanjih strategij in ukrepov EU, tako na dvostranski kot na večstranski podlagi.

(4)       Pri ciljih programa se upoštevajo težave in izzivi, ki so bili ugotovljeni na področju carine za naslednje desetletje. Program mora ostati vključen na bistvenih področjih, kot je skladno izvajanje carinske zakonodaje Unije in podobnih zakonov. Poleg tega bo program osredotočen na zaščito finančnih in gospodarskih interesov Unije, ohranjanje varnosti in varstva, olajševanje trgovanja, med drugim s sodelovanjem na področju boja proti goljufijam ter povečevanjem upravne zmogljivosti carinskih organov.

(5)       Programska orodja, ki so se uporabljala pred letom 2014, so se izkazala za ustrezna in so se zato ohranila. Zaradi potrebe po bolj strukturiranem operativnem sodelovanju so bila dodana dodatna orodja, kot so skupine strokovnjakov, sestavljene iz strokovnjakov Unije in nacionalnih strokovnjakov, za skupno izvajanje nalog na posebnih področjih kot tudi ukrepi za krepitev zmogljivosti javne uprave, katerih namen je zagotavljati specializirano pomoč sodelujočim državam, ki potrebujejo učinkovitejšo upravo.

(6)       Evropski informacijski sistemi imajo ključno vlogo pri krepitvi carinskih sistemov v Uniji ter jih je treba zato še naprej financirati v okviru programa. Poleg tega bi bilo treba omogočiti, da se v program vključijo novi informacijski sistemi, povezani s carino, ki so vzpostavljeni v skladu z zakonodajo Unije. Evropski informacijski sistemi bi morali po potrebi temeljiti na skupnih modelih razvoja in skupni arhitekturi IT.

(7)       V okviru programa bi bilo treba tudi izboljševati kompetence ljudi prek skupnega usposabljanja. Carinski uradniki morajo nadgraditi in posodobiti svoje znanje in sposobnosti, ki jih potrebujejo pri izpolnjevanju potreb Unije. Program bi moral imeti bistveno vlogo pri krepitvi človeških kompetenc prek izboljšane podpore usposabljanju, ki je usmerjena tako na carinske uradnike kot na gospodarske subjekte. V ta namen je treba sedanji pristop Unije k skupnemu usposabljanju, ki je temeljil predvsem na razvoju osrednjega e-učenja, razviti v večplasten podporni program za usposabljanje za Unijo.

(8)       Program bi moral zajemati obdobje sedmih let, da se njegovo trajanje uskladi s trajanjem večletnega finančnega okvira iz Uredbe Sveta (EU) št. xxx z dne xxx o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020[24].

(9)       Za celotno obdobje trajanja programa bi bilo treba določiti proračun, ki bi bil med letnim proračunskim postopkom prva referenca za proračunske organe v smislu točke [17] Medinstitucionalnega sporazuma št. XX/YY/201Z med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju.

(10)     V skladu z zavezo Komisije iz njenega sporočila o pregledu proračuna za leto 2010[25], da bo uskladila in poenostavila programe financiranja, je treba sredstva deliti z drugimi instrumenti financiranja Unije, če predvidene dejavnosti programa sledijo ciljem, ki so skupni različnim instrumentom financiranja, pri čemer je treba izključiti dvojno financiranje. Ukrepi v okviru tega programa morajo zagotavljati skladnost pri uporabi sredstev Unije, ki podpirajo delovanje carinske unije.

(11)     Ukrepe, ki so potrebni za finančno izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. xxx/20xx z dne xxx o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, ter Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. xxx/20xx z dne xxx o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. xxx/20xx z dne xxx (dodati je treba sklica na novo finančno uredbo in izvedbeni akt).

(12)     Finančni interesi Unije morajo biti v celotnem ciklu odhodkov zaščiteni z ustreznimi ukrepi, med katerimi so preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, izterjava izgubljenih, napačno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi finančne kazni.

(13)     Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe, se Komisiji podelijo izvedbena pooblastila za vzpostavitev letnih delovnih programov. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[26].

(14)     Ker ciljev ukrepa, ki ga je treba sprejeti, in sicer vzpostavitev večletnega programa za izboljšanje delovanja carinske unije, ne morejo ustrezno uresničiti države članice, ki ne morejo učinkovito izvajati sodelovanja in usklajevanja, ki sta potrebna za izvajanje programa, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(15)     Komisiji bi moral pri izvajanju programa pomagati odbor za program Carina 2020.

(16)     Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ureja obdelavo osebnih podatkov, ki se izvaja v državah članicah v okviru te uredbe in pod nadzorom pristojnih organov držav članic, zlasti javnih neodvisnih organov, ki jih imenujejo države članice. Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih EU ter o prostem pretoku takih podatkov ureja obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvaja Komisija v okviru te uredbe in pod nadzorom evropskega nadzornika za varstvo podatkov. Vsaka izmenjava ali prenos informacij pristojnih organov bi moral biti v skladu s predpisi o prenosu osebnih podatkov iz Direktive 95/46/ES, vsaka izmenjava ali prenos informacij Komisije pa bi moral biti v skladu s predpisi o prenosu osebnih podatkov iz Uredbe (ES) št. 45/2001.

(17)     Ta uredba bi morala nadomestiti Odločbo št. 624/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o vzpostavitvi akcijskega programa za carino v Skupnosti (Carina 2013)[27]. Navedeno odločbo je zato treba razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I Splošne določbe

Člen 1 Vsebina

1.           Določi se večletni akcijski program „Carina 2020“ (v nadaljnjem besedilu: program) za podporo delovanju carinske unije.

2.           Program bo zajemal obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

Člen 2 Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) „carinski organi“ pomenijo organe, ki so odgovorni za izvajanje carinskih predpisov;

(2) „zunanji strokovnjaki“ pomenijo:

(a) predstavnike vladnih organov, tudi iz držav, ki ne sodelujejo v programu v skladu s členom 3(2)1 in 3(2)2;

(b) gospodarske subjekte in njihove organizacije;

(c) predstavnike mednarodnih in drugih ustreznih organizacij.

Člen 3 Sodelovanje pri programu

1.           Sodelujoče države so države članice in države iz odstavka 2, če so izpolnjeni pogoji iz navedenega odstavka.

2.           Program je odprt za sodelovanje katere koli od naslednjih držav:

(1) države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke, ki uživajo ugodnosti iz predpristopne strategije, v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenih v njihovih okvirnih sporazumih, sklepih pridružitvenega sveta ali podobnih sporazumih;

(2) partnerske države evropske sosedske politike, če so dosegle zadostno raven prilagoditve ustrezne zakonodaje in upravnih metod tistim, ki jih izvaja Unija. Zadevne partnerske države sodelujejo pri programu v skladu z določbami, ki jih je treba opredeliti skupaj z navedenimi državami po vzpostavitvi okvirnih sporazumov o njihovem sodelovanju pri programih Unije.

Člen 4 Sodelovanje pri dejavnostih programa

Zunanji strokovnjaki se lahko povabijo k sodelovanju pri izbranih dejavnostih, organiziranih v okviru programa, če je to koristno za uresničevanje ciljev iz člena 5. Komisija izbere te strokovnjake na podlagi njihovih sposobnosti, izkušenj in znanja, ki so pomembni za specifične dejavnosti.

Člen 5 Splošni cilj in posebni cilj

1.           Splošni cilj programa je okrepiti notranji trg z učinkovito in uspešno carinsko unijo.

2.           Specifični cilj programa je podpirati delovanje carinske unije, zlasti prek sodelovanja med sodelujočimi državami, njihovimi davčnimi organi, drugimi pristojnimi organi, njihovimi uradniki in zunanjimi strokovnjaki.

3.           Uresničitev tega cilja se meri z naslednjimi kazalniki:

(1) razpoložljivost skupnega komunikacijskega omrežja za evropske informacijske sisteme;

(2) povratne informacije udeležencev pri ukrepih programa in uporabnikov programa.

Člen 6 Prednostne naloge

Prednostne naloge programa so naslednje:

(1) podpirati pripravo, skladno uporabo in učinkovito izvajanje zakonodaje Unije za okrepitev carinske unije na področju učinkovitosti, uspešnosti in enotnosti,

(2) krepiti konkurenčnost evropskih podjetij z olajševanjem zakonitega trgovanja, zmanjševanjem stroškov za doseganje skladnosti in upravne obremenitve ter zaščito pred nepošteno konkurenco,

(3) podpirati carino v smislu zaščite državljanov, varnosti in varstva ter okolja;

(4) zagotoviti zaščito finančnih in gospodarskih interesov Evropske unije in držav članic,

(5) prispevati k učinkovitemu delovanju carinskih organov z izboljšanjem njihove upravne zmogljivosti;

(6) boriti se proti goljufijam in izboljšati konkurenčnost, varnost in zaščito s spodbujanjem sodelovanja z mednarodnimi organizacijami, tretjimi državami, drugimi vladnimi organi, gospodarskimi subjekti in njihovimi organizacijami.

Poglavje II Upravičeni ukrepi

Člen 7 Upravičeni ukrepi

Program pod pogoji iz letnega delovnega programa iz člena 14 zagotavlja finančno podporo za naslednje vrste ukrepov:

(1) skupni ukrepi:

(a) seminarji in delavnice;

(b) projektne skupine, ki so običajno sestavljene iz omejenega števila držav in delujejo v omejenem obdobju, da bi uresničevale predhodno določen cilja z natančno opredeljenim rezultatom;

(c) delovni obiski, ki jih organizirajo sodelujoče države ali tretje držav, da bi lahko uradniki pridobili ali okrepili strokovno znanje ali znanje na področju carine; za delovne obiske, ki jih organiziranih v tretjih državah, so v okviru programa upravičeni le potni stroški in dnevnice (nastanitev in dnevnica);

(d) dejavnosti spremljanja, ki jih izvajajo skupne ekipe, ki jih sestavljajo uradniki Komisije in uradniki sodelujočih držav, da bi analizirale carinske prakse, opredelile težave pri izvajanju pravil ter, kadar je ustrezno, oblikovale predloge za prilagoditev predpisov in delovnih metod Unije,

(e) skupine strokovnjakov, ki so strukturirane oblike stalnega ali nestalnega sodelovanja in združujejo strokovno znanje in izkušnje za opravljanje nalog na posebnih področjih ali operativnih dejavnosti, po možnosti s podporo spletnih sodelovalnih storitev, upravne pomoči ter infrastrukture in opreme;

(f) krepitev zmogljivosti javne uprave in podporni ukrepi;

(g) študije;

(h) komunikacijski projekti;

(i) vse druge dejavnosti ki podpirajo specifične cilje in prednostne naloge iz členov 5 in 6;

(2) krepitev zmogljivosti na področju IT: razvoj, vzdrževanje, izvajanje in nadzor kakovosti komponent Unije evropskih informacijskih sistemov iz točke 1 Priloge in novih evropskih informacijskih sistemov, ki so bili vzpostavljeni na podlagi zakonodaje Unije;

(3) izboljševanje usposobljenosti ljudi: ukrepi skupnega usposabljanja za krepitev potrebnih strokovnih znanj in veščin, povezanih s carino.

Člen 8 Posebne izvedbene določbe za skupne ukrepe

1.           Sodelujoče države zagotovijo, da so uradniki z ustreznim profilom in kvalifikacijami imenovani za sodelovanje pri skupnih ukrepih.

2.           Sodelujoče države sprejmejo potrebne ukrepe za izvajanje skupnih ukrepov, zlasti z ozaveščanjem o teh ukrepih in zagotavljanjem optimalne uporabe njihovih rezultatov.

Člen 9 Posebne izvedbene določbe za evropske informacijske sisteme

1.           Komisija in sodelujoče države zagotovijo razvoj, izvajanje in ustrezno vzdrževanje evropskih informacijskih sistemov iz točke 1 Priloge.

2.           Komisija v sodelovanju s sodelujočimi državami uskladi tiste vidike oblikovanja in delovanja unijskih in neunijskih komponent sistemov in infrastrukture, ki so opredeljeni v točkah 1 in 2 Priloge ter so potrebni za zagotovitev njihovega delovanja, medsebojne povezljivosti in stalnega izboljševanja.

Člen 10 Posebne izvedbene določbe za skupno usposabljanje

3.           Sodelujoče države v nacionalne programe usposabljanja po potrebi vključijo skupno razvite vsebine usposabljanja, vključno z moduli e-učenja, programi usposabljanja in skupno dogovorjenimi standardi usposabljanja.

1.           Sodelujoče države zagotovijo, da je njihovim uradnikom zagotovljeno začetno in nadaljnje usposabljanje, ki je potrebno za pridobitev skupnih strokovnih znanj in veščin v skladu s programi usposabljanja.

2.           Sodelujoče države zagotovijo jezikovno usposabljanje, ki ga uradniki potrebujejo za pridobitev zadostnega jezikovnega znanja, da lahko sodelujejo pri programu.

Poglavje III Finančni okvir

Člen 11 Finančni okvir

1.           Finančni okvir za izvajanje programa je 548 080 000 EUR (po trenutnih cenah).

2.           Finančna sredstva, dodeljena programu, lahko krijejo tudi stroške, ki so nastali zaradi dejavnosti priprave, spremljanja, nadzora, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne za upravljanje programa in doseganje njegovih ciljev; zlasti stroške študij, srečanj strokovnjakov, informacijskih in komunikacijskih ukrepov, vključno z obveščanjem o političnih prednostnih nalogah Evropske unije znotraj institucije, če so povezane s cilji te uredbe; stroške, povezane z omrežji IT, ki se osredotočajo na obdelavo in izmenjavo informacij, ter vse ostale stroške tehnične in upravne pomoči, ki jih je imela Komisija v okviru upravljanja programa.

Člen 12 Vrste posredovanja

1.           Komisija izvaja program v skladu s finančno uredbo.

2.           Finančna podpora Unije za dejavnosti iz člena 7 se zagotovi v obliki:

(1) nepovratnih sredstev,

(2) pogodb o izvedbi javnega naročila,

(3) povračila stroškov zunanjih strokovnjakov iz člena 4.

3.           Delež sofinanciranja za nepovratna sredstva znaša do 100 % upravičenih stroškov, če gre za potne stroške in stroške bivanja, stroške, povezane z organizacijo dogodkov, in dnevnice. Ta delež velja za vse upravičene ukrepe, razen skupin strokovnjakov. Za to kategorijo upravičenih ukrepov bo v letnih delovnih programih določen veljaven delež sofinanciranja, če so za te ukrepe potrebna nepovratna sredstva.

Člen 13 Zaščita finančnih interesov Unije

1.           Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi te uredbe, finančni interesi Unije zaščiteni s preventivnimi ukrepi proti goljufijam, korupciji in drugim oblikam protipravnega ravnanja ter z učinkovitim preverjanjem, ob odkritju nepravilnosti pa tudi z izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi in finančnimi kaznimi.

2.           Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče so pooblaščeni za izvajanje revizij na podlagi dokumentacije in na kraju samem pri vseh prejemnikih nepovratnih sredstev ter izvajalcih in podizvajalcih, ki so v okviru tega programa prejeli sredstva Unije.

3.           Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko izvaja preiskave, vključno s pregledi na kraju samem in inšpekcijami v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 ter Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/1996 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi[28], da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali katere koli druge oblike protipravnega ravnanja, ki vpliva na finančne interese Evropske unije, v povezavi s sporazumom ali sklepom o dodelitvi nepovratnih sredstev ali pogodbo v zvezi s finančnimi sredstvi Unije.

Poglavje IV Izvedbena pooblastila

Člen 14 Delovni program

1.           Komisija za izvajanje programa sprejme letne delovne programe, v katerih so določeni cilji, pričakovani rezultati, metoda izvajanja in skupni znesek. Vsebujejo tudi opis ukrepov, za katere je predvideno financiranje, zneske, dodeljene za posamezno vrsto ukrepa, in okviren časovni razpored izvajanja. Delovni programi za nepovratna sredstva vključujejo prednostne naloge, bistvena merila za ocenjevanje in najvišjo stopnjo sofinanciranja. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 14(2).

2.           Pri pripravi letnega delovnega programa Komisija upošteva skupni pristop v zvezi s carinsko politiko. Ta pristop se redno pregleduje in se vzpostavi v partnerstvu med Komisijo in državami članicami v skupini za carinsko politiko, v kateri so vodilni iz carinskih uprav držav članic ali njihovi predstavniki in Komisija.

Komisija redno obvešča skupino za carinsko politiko o ukrepih, ki se nanašajo na izvajanje programa.

Člen 15 Postopek v odboru

1.           Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.           Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Poglavje V Spremljanje in ocenjevanje

Člen 16 Spremljanje ukrepov programa

Komisija v sodelovanju s sodelujočimi državami spremlja program in ukrepe, ki se izvajajo v njegovem okviru, da bi nadzorovala izvajanje ukrepov.

Člen 17 Ocena

1.           Komisija zagotovi vmesno in končno oceno programa v zvezi z vidiki iz odstavkov 2 in 3. Rezultati se upoštevajo pri odločitvah o morebitni obnovi, spremembi ali opustitvi poznejših programov. Te ocene opravi neodvisni zunanji ocenjevalec.

2.           Komisija najpozneje do sredine leta 2018 pripravi poročilo o vmesni oceni doseganja ciljev ukrepov programa, učinkovitosti uporabe sredstev in evropske dodane vrednosti programa. V tem poročilu so obravnavani tudi poenostavitev, nadaljnja ustreznost ciljev ter prispevek programa k prednostnim nalogam Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast.

3.           Komisija najpozneje do konca leta 2021 pripravi poročilo o končni oceni v zvezi z vidiki iz odstavka 2 ter dolgoročnim učinkom in trajnostjo učinkov programa.

4.           Sodelujoče države na zahtevo Komisije predložijo vse podatke in informacije, ki prispevajo k poročilu Komisije o vmesni in končni oceni.

Poglavje VI Končne določbe

Člen 18 Razveljavitev

Odločba št. 624/2007/ES se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2014.

Vendar navedena odločba še naprej ureja finančne obveznosti v zvezi z ukrepi, ki se izvajajo na njeni podlagi.

Člen 19 Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2014.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

PRILOGA

Evropski informacijski sistemi in njihove komponente Unije

1.           Evropski informacijski sistemi so naslednji:

(1) skupno komunikacijsko omrežje/skupni sistemski vmesnik (CCN/CSI – CCN2), CCN mail3, CSI bridge, http bridge, CCN LDAP in povezana orodja, spletni portal CCN, spremljanje CCN;

(2) podporni sistemi, zlasti orodje za konfiguracijo aplikacij za CCN, orodje za poročanje o dejavnosti (ART2), elektronsko upravljanje projekta prek spleta Taxud (TEMPO), orodje za upravljanje storitev (SMT), sistem za upravljanje uporabnikov (UM), sistem BPM, nadzorna plošča, ki prikazuje razpoložljivost, in AvDB, portal za upravljanje storitev IT, upravljanje imenika in dostopa uporabnikov;

(3) informacijski in komunikacijski prostor programa (PICS);

(4) sistemi carine za spremljanje premikanja, zlasti (novi) računalniško podprt tranzitni sistem ((N)CTS), NCTS TIR za Rusijo, sistem kontrole izvoza (ECS) in sistem kontrole uvoza (ICS). Te sisteme podpirajo naslednje aplikacije/komponente: sistem za izmenjavo podatkov s tretjimi državami (SPEED bridge), vozlišče za pretvorbo Edifact SPEED (SPEED-ECN), standardna testna aplikacija SPEED (SSTA), standardna prehodna testna aplikacija (STTA), prehodna testna aplikacija (TTA), osrednje službe/referenčni podatki (CSRD2), osrednje službe/informacijski sistem za upravljanje (CS/MIS);

(5) sistem Skupnosti za obvladovanje tveganja (CRMS), ki vključuje obrazce za informacije o tveganju (RIF) in funkcionalne domene skupnih profilov CPCA;

(6) sistem gospodarskih subjektov (EOS), ki zajema Sistem registracije in identifikacije gospodarskih subjektov (EORI), pooblaščene gospodarske subjekte (AEO), redne odpremne storitve (RSS) in vzajemno priznavanje funkcionalnih domen partnerskih držav. Generična spletna storitev je podporna komponenta tega sistema;

(7) tarifni sistem (TARIC3), ki je referenčni podatkovni sistem za druge aplikacije, kot so sistem upravljanja kvot (QUOTA2), sistem upravljanja nadzora in spremljanja (SURV2), sistem evropskih zavezujočih tarifnih informacij (EBTI3) in Evropski carinski seznam kemičnih snovi (ECICS2). Kombinirana nomenklatura (KN) in aplikacije za opustitve (Opustitve) upravljajo pravne informacije z neposredno povezavo na tarifni sistem;

(8) aplikacije za namene nadzora, zlasti sistem upravljanja z vzorci (SMS) in informacijski sistem za postopke obdelave (ISPP);

(9) sistem proti ponarejanju in piratstvu (COPIS);

(10) sistem razširjanja podatkov (DDS2), ki upravlja vse informacije, ki so na voljo javnosti prek interneta;

(11) informacijski sistem za boj proti goljufijam (AFIS).

2.           Komponente Unije evropskih informacijskih sistemov so:

(1) sredstva IT, kot so strojna oprema, programska oprema in omrežne povezave sistemov, vključno s povezano podatkovno infrastrukturo;

(2) storitve IT, potrebne za podporo razvoju, vzdrževanju, izboljševanju in delovanju sistemov;

(3) in vsi drugi elementi, ki jih je Komisija za namene učinkovitosti, varnosti in poenostavitve opredelila kot skupne za sodelujoče države.

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

              1.1.    Naslov predloga/pobude

              1.2.    Zadevna področja ABM/ABB

              1.3.    Vrsta predloga/pobude

              1.4.    Cilji

              1.5.    Utemeljitev predloga/pobude

              1.6.    Trajanje ukrepa in finančnih posledic

              1.7.    Načrtovani načini upravljanja

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

              2.1.    Določbe glede spremljanja in poročanja

              2.2.    Sistem upravljanja in nadzora

              2.3.    Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

              3.1.    Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

              3.2.    Ocenjeni učinek na odhodke

              3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

              3.2.2. Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

              3.2.3. Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave

              3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

              3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

              3.3.    Ocenjeni učinek na prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.        Naslov predloga/pobude

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi akcijskega programa za carino v Evropski uniji za obdobje 2014–2020 (Carina 2020) in razveljavitvi Odločbe št. 624/2007/ES.

1.2.        Zadevna področja ABM/ABB[29]

1404 Carinska politika

1.3.        Vrsta predloga/pobude

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa[30].

X Predlog/pobuda je namenjena podaljšanju obstoječega ukrepa.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nadaljevanje obstoječega ukrepa z novo usmeritvijo.

1.4.        Cilji

1.4.1.     Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Predlagani program bo prispeval k strategiji Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast[31], in sicer (1) s krepitvijo delovanja enotnega trga, (2) zagotavljanjem okvira za podporo dejavnostim, ki izboljšujejo storilnost javnega sektorja, in (3) spodbujanjem tehničnega napredka in inovacij v nacionalnih in evropskih carinskih upravah.

Carinska unija je temeljnega pomena za notranji trg. Notranji trg za blago brez mej zahteva, da blago iz tretjih držav ob vstopu v državo članico ali sprostitvi v prosti promet izpolnjuje formalnosti in druge zahteve; po tem se lahko prosto giblje znotraj zunanjih meja EU. Carina podpira razvoj pravičnih in konkurenčnih pogojev na notranjem trgu z enotno uporabo skupnih pravil in predpisov. Podpira rast in inovativnost na notranjem trgu, na primer z uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine (IPR) na meji (glej tudi evropski načrt za preprečevanje ponarejanja in piratstva[32] ter novo strategijo za IPR na notranjem trgu, ki jo je nedavno sprejela Komisija). Odzivi na nedavno javno posvetovanje[33] o prihodnosti notranjega trga kažejo visoka pričakovanja industrijskih združenj glede nadaljnjih ukrepov EU v boju proti ponarejanju in piratstvu. Carina ima temeljno vlogo pri učinkovitem uveljavljanju pravic intelektualne lastnine, kot potrjujejo statistični podatki o dejavnostih carine na področju pravic intelektualne lastnine[34]. Poleg tega bo program podpiral velik razpon ukrepov politike v okviru carinske unije. Na primer zaščito finančnih interesov EU in držav članic s pobiranjem carin ter različnih dajatev in davkov na trgovino ter skupna prizadevanja za boj proti goljufijam. Leta 2010 je približno 12,3 % (15,7 milijarde EUR) sredstev v proračunu EU izhajalo iz tradicionalnih lastnih virov[35]. Carinska unija je operativna veja trgovinske politike EU, ki izvaja dvostranske in večstranske trgovinske sporazume, pobira carine, izvaja trgovinske ukrepe (kot so pravila o poreklu), embarge in druge omejitve. Dokument za razpravo Trgovina, rast in svetovne zadeve: Trgovinska politika kot osrednja komponenta strategije Evropa 2020[36], objavljen novembra 2010, poudarja program za mednarodno carinsko sodelovanje v okviru dvostranskih sporazumov ter Svetovne carinske organizacije. Poudarja, da učinkoviti carinski postopki zmanjšujejo stroške usklajevanja za trgovce, olajšujejo zakonito trgovanje in pomagajo obravnavati vse večja tveganja v zvezi z zaščito, varnostjo in pravicami intelektualne lastnine.

Vloga carinske unije pri prispevanju k notranji varnosti EU je postaja vse bolj pomembna in se bo še naprej povečevala, kar se odraža v akcijskem načrtu za strategijo notranje varnosti[37] in akcijskem načrtu stockholmskega programa[38]. Poleg tega carinski ukrepi in sodelovanje med carino, policijo in drugimi organi kazenskega pregona prispevajo k splošnim ciljem varnosti, kot je boj proti pranju denarja, organiziranemu čezmejnemu kriminalu in terorizmu.

1.4.2.     Specifični cilji in zadevne dejavnosti ABM/ABB

Specifični cilji in zadevne dejavnosti ABM/ABB

Zadevna dejavnost ABB je carinska politika (1404). Specifični cilji programa bodo:

podpirati delovanje carinske unije, zlasti prek sodelovanja med sodelujočimi državami, njihovimi carinskimi organi, drugimi pristojnimi organi, njihovimi uradniki in zunanjimi strokovnjaki.

1.4.3.     Pričakovani izid in učinki

Navedite, kakšne posledice naj bi imel predlog/pobuda na upravičence / ciljne skupine.

Z vidika carine so se države članice s prenosom pooblastil na EU, pri čemer je carinska unija v izključni pristojnosti EU, strinjale, da se bodo ukrepi na področju carine bolje izvajali na ravni EU. Vendar obstoječi pravni okvir EU ne zagotavlja ustreznega delovanja carinske unije. Spremljajoči podporni ukrepi, določeni v programu Carina, so potrebni za zagotovitev, da se carinska zakonodaja EU izvaja na konvergenten in usklajen način, tako da se obravnava trgovcev, preprečevanje goljufij in pravne obveznosti ne razlikujejo.

Poleg tega so številne dejavnosti na področju carine čezmejne narave ter vključujejo in zadevajo vseh 27 držav članic, zato jih posamezne države članice ne morejo učinkovito in uspešno izvajati. Ukrepi na ravni EU so potrebni za podporo evropski razsežnosti dela carine, s čimer bi tudi preprečili izkrivljanja na notranjem trgu in podprli učinkovito varovanje mej EU.

Solidarnost in delitev odgovornosti sta načeli, na katerih temelji carinska unija. Razmere, v katerih potreba po učinkovitih ukrepih presega sposobnost posameznih držav članic za njihovo izvedbo, škodujejo Uniji kot celoti. Posredovanje EU je potrebno, da se ohrani javno dobro EU, kadar potreb EU (npr. po varnosti) posamezne države članice same ne morejo ustrezno izpolniti. V takih primerih EU ukrepa s skupnim financiranjem vzpostavljanja tehničnih zmogljivosti, da bi zadostila potrebi po učinkovitem nadzoru kljub omejenim zmogljivostim posameznih držav članic.

1.4.4.     Kazalniki izida in učinkov

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

Dejavnosti programa se bodo spremljale, da se zagotovi ustrezno izvajanje pravil in postopkov za izvajanje programa in da se preveri, ali program uspešno uresničuje svoje cilje. Vzpostavljen bo okvir za spremljanje, vključno z: intervencijsko logiko, obsežno serijo kazalnikov, merilnimi metodami, načrtom za zbiranje podatkov, jasnim in strukturiranim postopkom poročanja in spremljanja ter vmesnimi in končnimi ocenami.

Uspešnost programa se bo merila s serijo usklajenih kazalnikov uspešnosti, učinka, rezultatov in realizacij, ki so povezani s splošnimi in specifičnimi cilji ter prednostnimi nalogami programa ter ustvarjajo povezavo z načrtom Komisije za upravljanje. Podroben seznam kazalnikov učinka, rezultatov in realizacij je na voljo v oceni učinka. GD TAXUD je opredelil cilje za nekatere realizacije programa. Za nekatere druge to trenutno še ni izvedljivo. Cilje teh realizacij bo GD TAXUD opredelil pred začetkom programa Carina 2020 ter jih bo predložil odboru programa v potrditev v okviru postopka letnega delovnega programa.

Splošni in specifični cilji se bodo merili med drugim glede razpoložljivosti skupnega komunikacijskega omrežja za evropske informacijske sisteme ter bodo imeli za cilj 97 % razpoložljivost.

1.5.        Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.     Potrebe, ki jih je treba kratkoročno ali dolgoročno zadovoljiti

Predlog prispeva k strategiji Evropa 2020 in izvajanju različnih drugih vrst zakonodaje Unije, kot je opisano v poglavju 1.4.1.

1.5.2.     Dodana vrednost ukrepanja Evropske unije

Izvajanje ukrepov na ravni Unije je bolj koristno kot na ravni 27 držav članic, kot je natančno opisano v poglavju 3.2 obrazložitvenega memoranduma.

1.5.3.     Glavna spoznanja iz podobnih izkušenj

Z ekonomskega vidika so ukrepi na ravni EU veliko bolj učinkoviti. Hrbtenica sodelovanja na področju carine je visoko zavarovano namensko komunikacijsko omrežje, ki deluje od časov prvih programov carinskega sodelovanja v zgodnjih 90. letih prejšnjega stoletja. Povezuje nacionalne carinske uprave na približno 5 000[39] stičnih točkah. To skupno omrežje IT omogoča, da se vsaka nacionalna uprava le enkrat poveže v to skupno infrastrukturo, da lahko izmenjuje vsakovrstne informacije. Brez takšne infrastrukture bi se morale carinske uprave v državah članicah 26-krat povezati s posameznimi nacionalnimi sistemi ostalih držav članic.

Drugi gradniki programa so dejavnosti, ki združujejo carinske uradnike z namenom izmenjave najboljših praks, da bi se učili drug od drugega, analizirali težave ali na primer oblikovali smernice. Če bi se morale države članice učiti druga od druge z razvojem lastnih dejavnosti zunaj okrilja programa, bi razvile lastna orodja in načine dela. Sinergije med dejavnostmi bi se izgubile, skupne dejavnosti pa se na ravni 27 držav članic ne bi izvajale sistematično. Veliko učinkoviteje je, da Komisija s podporo programa deluje kot posrednica med dejavnostmi med sodelujočimi državami.

Druga pomembna dodana vrednost je neopredmetene narave. Program pomembno prispeva k ustvarjanju občutka skupnega interesa, spodbuja vzajemno zaupanje in ustvarja duh sodelovanja med državami članicami ter med njimi in Komisijo na področju carine.

1.5.4.     Skladnost in možnosti dopolnjevanja z drugimi relevantnimi instrumenti

Upravljanje programov Fiscalis 2020 in Carina 2020 bo usklajeno, kjer bo to mogoče. Programa si delita skupno omrežje za izvajanje evropskih sistemov IT, skupno platformo za spletno sodelovanje (PICS) in skupno orodje za poročanje o dejavnostih (ART2). Prav tako si programa delita metodologije za izboljševanje človeških zmogljivosti.

Eden od scenarijev politike, ki je bil pripravljen za področje carine, predvideva finančno podporo carinskih organov držav članic za nakup opreme in nadgradnjo njihovih tehničnih zmogljivosti. Namesto priprave finančnega načrta za ta namen lahko države članice v okviru programa Carina 2020 za financiranje te potrebe zaprosijo za sredstva iz drugih programov, vključno z regionalnimi strukturnimi skladi.

V vmesni oceni programov GD HOME za preprečevanje kriminala in boj proti njemu (ISEC) ter preprečevanje, pripravljenost in obvladovanje posledic terorizma ter drugih varnostnih tveganj (CIPS)[40] se ugotavlja, da model upravljanja programov Carina in Fiscalis 2013 „zagotavlja najbolj obetavne možnosti za izboljšanje upravljanja ISEC/CIPS, saj omogoča takojšen in prožen odziv na operativne potrebe“.

Hrbtenica vseevropskih sistemov IT je omrežje CCN/CSI, ki ga uporablja tudi OLAF, in sicer za izmenjavo (in shranjevanje) informacij o nepravilnostih in goljufijah. Tako lahko oba generalna direktorata koristita ekonomije obsega.

1.6.        Trajanje ukrepa in finančne posledice

X Časovno omejen predlog/pobuda

– ¨  trajanje predloga/pobude od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2020

– X  finančne posledice med letoma 2014 in 2023 (med letoma 2021 in 2023 le za odobritve za plačila)

¨ Časovno neomejen predlog/pobuda:

– izvedba z začetnim obdobjem postopne krepitve med letoma LLLL in LLLL,

– ki mu sledi polno delovanje.

1.7.        Predvideni načini upravljanja[41]

X Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija

¨ Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvrševanja na:

¨         izvajalske agencije,

¨         organe, ki jih ustanovijo Skupnosti[42],

¨         nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve,

¨         osebe, ki se jim zaupa izvedba specifičnih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v zadevnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.

¨ Deljeno upravljanje z državami članicami.

¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami.

¨ Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (navedite).

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje razložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

/

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.        Določbe glede spremljanja in poročanja

Navedite pogostost in pogoje.

Spremljanje dejavnosti programa se bo izvajalo, da bi se zagotovila ustrezna uporaba pravil in postopkov za izvajanje programa (funkcija revizije). Predlogi za dejavnosti skupnega ukrepa se stalno spremljajo s spletno podatkovno zbirko, tj. orodjem za poročanje o dejavnostih (ART2), ki vsebuje predloge in z njimi povezane dejavnosti. Isto orodje omogoča upravičencem nepovratnih sredstev, izplačanih v okviru programa, in sicer carinskim upravam držav članic, da prek spleta poročajo o odhodkih, ki so jih financirale iz nepovratnih sredstev za sodelovanje v dejavnostih skupnega ukrepa. Države članice morajo vsako leto poslati Komisiji finančno poročilo prek orodja za poročanje o dejavnostih.

Za dejavnosti v zvezi z IT in dejavnosti krepitve zmogljivosti za usposabljanje, ki se financirajo prek postopkov javnih naročil, veljajo standardna pravila poročanja in spremljanja.

Program bo ocenjen dvakrat. Rezultati vmesne ocene bodo na voljo do sredine leta 2018, rezultati končne ocene programa pa proti koncu leta 2021. Države članice bodo kot glavne upravičenke programa opravile velik del zbiranja podatkov, bodisi z zagotavljanjem informacij na ravni posameznih orodij (večinoma prek ART2) ali informacij o širšem učinku programa (bodisi s sodelovanjem pri dejavnostih merjenja zaznavanja ali z izdajanjem poročil).

Doslej so dejavnosti ocenjevanja obstoječih programov obravnavale predvsem primarne zainteresirane strani programa, in sicer carinske organe in njihove strokovnjake, ki so ciljno občinstvo programa. Ob upoštevanju pomena posvetovanja tudi z zainteresiranimi stranmi zunaj programa (tj. gospodarski subjekti) o učinkih programa nanje in o tem, v kolikšni meri jim koristi, na primer, boljše sodelovanje med carinskimi upravami, se bo ta razsežnost neposrednih učinkov vključila v prihodnje ocene programa.

2.2.        Sistem upravljanja in nadzora

2.2.1.     Ugotovljena tveganja

Potencialna tveganja v zvezi z nepovratnimi sredstvi so povezana z:

– nepravilnim izvajanjem sporazuma o nepovratnih sredstvih, podpisanega s konzorcijem držav članic in držav kandidatk. Stopnja tveganja se šteje za nizko, saj so upravičenke javne uprave sodelujočih držav;

– države članice prijavijo stroške za dejavnost, ki ni odobrena v okviru programa,

– države članice dvakrat prijavijo iste stroške,

Možna tveganja za izvajanje javnih naročil, sklenjenih pod okriljem programa, so povezana z:

– nespoštovanjem pravil javnega naročanja,

– plačilom računa za neobstoječ produkt.

2.2.2.     Načrtovani načini nadzora

Glavni elementi uporabljene strategije nadzora so:

1. Skupne finančne kontrole za vsa področja odhodkov:

Predhodno preverjanje prevzetih obveznosti:

Vse prevzete obveznosti v GD TAXUD preveri in potrdi vodja enote za človeške vire in finance. Zato se vsa odobrena proračunska sredstva predhodno preverijo. Ta postopek zagotavlja visoko stopnjo jamstva glede zakonitosti in pravilnosti transakcij.

Predhodno preverjanje plačil:

Vsa plačila se predhodno preverijo v skladu s finančnimi predpisi in po uveljavljenih postopkih. To poglobljeno kontrolo opravita finančni preverjevalec in odredbodajalec.

Poleg tega se vsaj eno plačilo (iz vseh kategorij odhodkov) na teden naključno izbere za predhodno poglobljeno preverjanje, ki ga opravi vodja enote za človeške vire in finance. Določen ni noben cilj glede obsega preverjanja, saj je njegov namen „naključno“ preverjanje plačil, da bi se ugotovilo, ali so bila vsa plačila pripravljena v skladu z zahtevami. Preostala plačila se vsakodnevno obdelujejo po veljavnih pravilih.

Izjave AOSD:

Vsi odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa (AOSD) podpišejo izjave, ki podpirajo letno poročilo o dejavnostih za zadevno leto. Te izjave pokrivajo dejavnosti v okviru programa. AOSD izjavijo, da so bile dejavnosti, povezane z izvajanjem proračuna, opravljene v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, da so uporabljeni sistemi upravljanja in nadzora zagotovili ustrezno jamstvo zakonitosti in pravilnosti transakcij ter da so bila tveganja, povezana s temi dejavnostmi, ustrezno ugotovljena, se je o njih poročalo ter so bili izvedeni blažilni ukrepi.

2. Dodatne kontrole za javna naročila:

Uporabljajo se nadzorni postopki za javna naročila, opredeljeni v finančni uredbi. Vsako javno naročilo se podeli po uveljavljenem postopku preverjanja s strani služb Komisije za plačilo, pri čemer se upoštevajo pogodbene obveznosti ter trdno finančno in splošno poslovodenje. Ukrepi proti goljufijam (kontrole, poročila itd.) so predvideni v vseh pogodbah, sklenjenih med Komisijo in upravičenci. Pripravijo se natančni razpisni pogoji, ki tvorijo podlago za vsako posamezno pogodbo. Pri postopku sprejemanja se strogo upošteva metodologija TAXUD TEMPO: produkti se pregledajo, po potrebi spremenijo in dokončno sprejmejo (ali zavrnejo). Računa ni mogoče plačati brez „pisma o sprejemu“.

Postopek naročanja in sprejemanja produktov vključuje tudi upravljanje sredstev. Vsako sredstvo se naroči in nato sprejme ter vkodira v institucionalno orodje IT Evropske komisije (sredstva ABAC) po svoji nakupni vrednosti. Amortizacija se obračuna avtomatično po računovodskih pravilih Komisije.

Tehnično potrjevanje za javna naročila

GD TAXUD izvaja kontrole nad produkti ter nadzira dejavnosti in storitve, ki jih opravljajo izvajalci. Prav tako redno izvaja presoje kakovosti in varnosti izvajalcev. Presoje kakovosti preverjajo skladnost dejanskih procesov izvajalca s pravili in postopki, ki so opredeljeni v njihovem načrtu kakovosti. Presoje varnosti se osredotočajo na specifične procese, postopke in ureditve.

Naknadne upravne kontrole na operativni in finančni ravni

Ob koncu vsake pogodbe celotno dokumentacijo preveri tako operativna kot finančna enota, preden se uradno zaključi.

3. Dodatne kontrole za nepovratna sredstva

Sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstvih, ki ga podpišejo upravičenci programa (carinske uprave v državah članicah in državah kandidatkah), določa pogoje, ki veljajo za financiranje dejavnosti z nepovratnimi sredstvi ter vključuje poglavje o nadzornih metodah. Vse sodelujoče uprave so se zavezale spoštovanju finančnih in upravnih pravil Komisije o odhodkih.

Dejavnosti, pri katerih lahko upravičenci do nepovratnih sredstev udeležbo financirajo iz teh sredstev, so določene v spletni podatkovni zbirki (ART2 – orodje za poročanje o dejavnostih). Države članice prijavljajo svoje stroške v isti podatkovni zbirki, ki ima številne vgrajene kontrole za zmanjševanje napak. Države članice lahko na primer poročajo le o stroških za dejavnosti, h katerim so bile povabljene in lahko to storijo le enkrat.

Poleg kontrol, ki so vgrajene v sistem poročanja, GD TAXUD izvaja kontrole dokumentacije in preverjanja na kraju samem na podlagi vzorcev. Te kontrole se izvajajo naknadno in temeljijo na vzorčenju glede na tveganje.

Ta strategija nadzora omogoča, da je upravno breme za upravičence do nepovratnih sredstev čim bolj omejeno in sorazmerno z dodeljenimi proračunskimi sredstvi in ugotovljenimi tveganji.

Učinek poenostavitvenih ukrepov, kot je nadomestitev realnih stroškov s pavšalnimi zneski, je verjetno majhen v smislu proračunskih koristi. Njegova glava korist sta boljša učinkovitost in manjša upravna obremenitev za države članice in Komisijo.

4. Stroški in koristi nadzora

Vzpostavljene kontrole zagotavljajo GD TAXUD zadostno jamstvo o kakovosti in pravilnosti odhodkov ter zmanjšujejo tveganje neskladnosti. Globina ocene dosega tretjo raven[43] za skupne ukrepe in četrto raven[44] za javna naročila. Korist zgornjih ukrepov strategije nadzora je zmanjšanje potencialnih tveganja pod 2 % celotnega proračuna ter zajema vse upravičence. Dodatni ukrepi za nadaljnje zmanjšanje tveganja bi povzročili nesorazmerno visoke stroške in zato se ne načrtujejo. GD TAXUD meni, da med sedanjim in tekočim programom ni razlik s stališča nadzora, zato bo uporabljal enako strategijo nadzora pri programu 2020. Stroški, povezani z izvajanjem zgornje strategije nadzora, so omejeni na 2,60 %[45] proračuna in naj bi ostali enaki.

Strategija nadzora programa se šteje za učinkovito pri omejevanju tveganja neskladnosti na pod 2 % in je sorazmerna s povezanimi tveganji.

2.3.        Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

Poleg uporabe vseh regulativnih nadzornih mehanizmov bo GD zasnoval strategijo proti goljufijam, ki bo v skladu z novo strategijo Komisije za boj proti goljufijam (CAFS), sprejeto 24. junija 2011, da bi med drugim zagotovil, da so njegove notranje kontrole proti goljufijam popolnoma v skladu z CAFS ter da je njegov pristop k obvladovanju tveganja za goljufije osredotočen na prepoznavanje področij s tveganjem za goljufije in ustrezno odzivanje. Po potrebi se bodo oblikovale omrežne skupine in ustrezna namenska orodja IT za analiziranje primerov goljufij, povezanih s programom Carina 2020.

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.        Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

· Obstoječe odhodkovne proračunske vrstice

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

Število [poimenovanje……………………...……….] || dif./ nedif. ([46]) || držav Efte[47] || držav kandidatk[48] || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

|| || || || || ||

· Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

Število [poimenovanje…………………………..….] || dif./ nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

1 || 14.04.03 – Carina 2020 || Dif. || NE || ٱDA || NE || NE

|| || || || || ||

1 || 14.01.04.05 Carina 2020 – odhodki za upravno poslovodenje || nedif. || NE || NE || NE || NE

3.2.        Ocenjeni učinek na odhodke[49]

3.2.1.     Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira: || 1 || Pametna in vključujoča rast

GD: TAXUD || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Leto 2021-2023 || SKUPAJ

Ÿ Odobritve za poslovanje || ||

14.0403 – Carina 2020 || prevzete obveznosti || (1) || 71,740 || 73,860 || 75,970 || 78,080 || 80,300 || 82,610 || 84,820 || || 547,380

plačila || (2) || 14,348 || 47,055 || 62,779 || 68,162 || 70,083 || 72,072 || 74,103 || 138,778 || 547,380

Odobritve upravne narave, ki se financirajo  iz sredstev nekaterih specifičnih programov[50] || ||

14.010405 || || (3) || 0,100 || 0,100 || 0,100 || 0,100 || 0,100 || 0,100 || 0,100 || || 0,700

Odobritve za GD TAXUD SKUPAJ || prevzete obveznosti || =1+1(a)+3 || 71,840 || 73,960 || 76,070 || 78,180 || 80,400 || 82,710 || 84,920 || || 548,080

plačila || =2+2(a)+3 || 14,448 || 47,155 || 62,879 || 68,262 || 70,183 || 72,172 || 74,203 || 138,778 || 548,080

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || prevzete obveznosti || (4) || 71,740 || 73,860 || 75,970 || 78,080 || 80,300 || 82,610 || 84,820 || || 547,380

plačila || (5) || 14,348 || 47,055 || 62,779 || 68,162 || 70,083 || 72,072 || 74,103 || 138,778 || 547,380

Ÿ Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih specifičnih programov, SKUPAJ || (6) || 0,100 || 0,100 || 0,100 || 0,100 || 0,100 || 0,100 || 0,100 || ||

Odobritve za RAZDELEK 1 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || prevzete obveznosti || =4+ 6 || 71,840 || 73,960 || 76,070 || 78,180 || 80,400 || 82,710 || 84,920 || || 548,080

plačila || =5+ 6 || 14,448 || 47,155 || 62,879 || 68,262 || 70,183 || 72,172 || 74,203 || 138,778 || 548,080

Razdelek večletnega finančnega okvira: || 5 || „Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

GD: TAXUD ||

Ÿ Človeški viri || 10,096 || 10,096 || 10,096 || 10,096 || 10,096 || 10,096 || 10,096 || 70,672

Ÿ Drugi upravni odhodki || 0,390 || 0,390 || 0,390 || 0,390 || 0,390 || 0,390 || 0,390 || 2 730

GD TAXUD SKUPAJ || || 10,486 || 10,486 || 10,486 || 10,486 || 10,486 || 10,486 || 10,486 || 73,402

Odobritve za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || || 10,486 || 10,486 || 10,486 || 10,486 || 10,486 || 10,486 || 10,486 || 73,402

|| || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Leto 2021–2023 || SKUPAJ

Odobritve za RAZDELKE od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || prevzete obveznosti || 82,326 || 84,446 || 86,556 || 88,666 || 90,886 || 93,196 || 95,406 || || 621,482

plačila || 24,934 || 57,641 || 73,365 || 78,748 || 80,669 || 82,658 || 84,689 || 138,778 || 621,482

Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

– Predlog zahteva porabo odobritev za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Navedba ciljev in realizacij ò || || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 ||  2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

REALIZACIJE

Vrsta realizacije[51] || Povprečni stroški realizacije || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Skupno število realizacij || Skupaj stroški

Specifični cilj: podpirati delovanje carinske unije, zlasti prek sodelovanja med sodelujočimi državami, njihovimi carinskimi upravami, njihovimi uradniki in zunanjimi strokovnjaki.

|| || || || || || || || || || || || || || || ||

Krepitev zmogljivosti na področju IT || Število pogodb na področju IT || || približno 30 ||  57,360 || || 59,470 || || 61,580 || || 63,700 || || 65,910 || || 68,220 || || 70,440 || ||  446,680

Skupni ukrepi || Število organiziranih dogodkov || || približno 450 ||  11,570 || || 11,570 || || 11,570 || || 11,570 || || 11,570 || || 11,570 || || 11,570 || ||  80,990

Krepitev človeških zmogljivosti || Število izobraževanj || || potrjeno naknadno || 2,810 || ||  2,820 || ||  2,820 || ||  2,810 || ||  2,820 || ||  2,820 || ||  2,810 || ||  19,710

|| || || || || || || || || || || || || || || ||

STROŠKI SKUPAJ || || || ||  71,740 104,400 || || 73,860 || || 75,970 || || 78,080 || || 80,300 || || 82,610 || || 84,820 || || 547,380

3.2.2.     Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave

3.2.2.1.  Povzetek

– Predlog zahteva porabo odobritev za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || 10,096 || 10,096 || 10,096 || 10,096 || 10,096 || 10,096 || 10,096 || 70,672

Drugi upravni odhodki || 0,390 || 0,390 || 0,390 || 0,390 || 0,390 || 0,390 || 0,390 || 2 730

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 10,486 || 10,486 || 10,486 || 10,486 || 10,486 || 10,486 || 10,486 || 73,402

Odobritve zunaj RAZDELKA 5[52] večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || p. m. || p. m. || p. m. || p. m. || p. m. || p. m. || p. m. || p. m.

Drugi odhodki upravne narave || p. m. || p. m. || p. m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m.

Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || p. m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m.

SKUPAJ || 10,486 || 10,486 || 10,486 || 10,486 || 10,486 || 10,486 || 10,486 || 73,402

3.2.2.2.  Ocenjene potrebe po človeških virih

– Predlog zahteva porabo človeških virov, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

|| Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020

Ÿ Načrt delovnih mest (za uradnike in začasne uslužbence)

14 01 01 01 (sedež ali predstavništva Komisije) || 65 || 65 || 65 || 65 || 65 || 65 || 65

14 01 01 02 (delegacije) || p. m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m.

14 01 05 01 (posredne raziskave) || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m.

10 01 05 01 (neposredne raziskave) || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m.

Ÿ Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa:)[53]

14 01 02 01 (PU, ZU, ZU, NNS iz „splošnih sredstev“) || 17 || 17 || 17 || 17 || 17 || 17 || 17

14 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || p. m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m.

14 01 04 05 [54] || - na sedežu[55] || p. m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m.

- v delegaciji || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m.

14 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || p. m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m.

10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m.

Druge proračunske vrstice (navedite) || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m.

SKUPAJ || 82 || 82 || 82 || 82 || 82 || 82 || 82

14 je zadevno področje politike ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci || Dejavnosti upravljanja programa v ožjem pomenu[56] in dejavnosti izvajanja programa, kot so študije, razvoj, vzdrževanje in delovanje evropskih informacijskih sistemov.

Zunanje osebje || Pomoč za dejavnosti izvajanja programa, kot so študije, razvoj, vzdrževanje in delovanje evropskih informacijskih sistemov.

3.2.3.     Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– Predlog je skladen z večletnim finančnim okvirom 2020.

3.2.4.     Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

3.2.5.     Ocenjeni učinek na prihodke

– Predlog nima finančnih učinkov na prihodke.

· Program ima lahko neposreden učinek na prihodke EU, ker se pričakuje, da bodo izboljšane in učinkovitejše carinske storitve med drugim zagotovile več pobranih dajatev. Vendar takšnega učinka ni mogoče izmeriti.

· Če se izvajajo kazni (omenjene v členu 13), se te vključijo kot splošni prihodek v proračun EU.

[1]               COM(2011) 500 final z dne 29. junija 2011: Proračun za strategijo Evropa 2020.

[2]               COM(2010) 2020 final z dne 3. marca 2010: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast.

[3]               V letu 2010 je približno 12,3 % (15,7 milijard EUR) proračuna EU izhajalo iz tradicionalnih lastnih sredstev. Generalni direktorat za proračun, Tematsko poročilo o strategiji carinskega nadzora v državah članicah – nadzor tradicionalnih lastnih sredstev, str. 3.

[4]               Vmesna ocena Carina 2013: http://ec.europa.eu/taxation_customs/resources/documents/common/publications/studies/customs2013_mid_term_report_en.pdf.

[5]               DELOITTE, The future business architecture for the Customs Union and Cooperative Model in the Taxation Area in Europe (Prihodnja poslovna arhitektura za carinsko unijo in kooperativni model na področju obdavčitve v Evropi).

[6]               Zapisnik 9. seje carinskega odbora z dne 11. aprila 2011.

[7]               Predlog uredbe o carinskem zakoniku Unije, COM(2012) 64 z dne 20. februarja 2012.

[8]               Carinske in davčne stične točke skupaj.

[9]               COM(2012) 388 final.

[10]             Prej imenovani vseevropski sistemi IT.

[11]             UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

[12]             COM(2011), 398 final z dne 29. junija 2011.

[13]             COM(2011), 706 final z dne 9. novembra 2011.

[14]             COM(2010) 245 final./2, Evropska digitalna agenda.

[15]             COM(2010) 682 z dne 23. novembra 2010, Program za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta.

[16]             COM(2011) 0206 final.

[17]             COM(2011) 287, Enotni trg na področju varstva pravic intelektualne lastnine – Spodbujanje ustvarjalnosti in inovacij za zagotavljanje ekonomske rasti, kakovostnih delovnih mest in vrhunskih proizvodov in storitev v Evropi.

[18]             Ta program bo dopolnil program Komisije Herkul III (2014–2020), (COM 2011) 914 final, program, ki je posebej namenjen boju proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim, ki vplivajo na finančne interese Unije.

[19]             COM(2010) 612. Trgovina, rast in svetovne zadeve: trgovinska politika je temeljna sestavina strategije EU 2020.

[20]             COM(2010) 673 final., Bruselj, 22.11.2010, sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu — Izvajanje strategije notranje varnosti EU: pet korakov k varnejši Evropi.

[21]             COM(2010) 171 final, Bruselj, 20.4.2010, sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Zagotavljanje območja svobode, varnosti in pravice za državljane Evrope – Akcijski načrt izvajanja stockholmskega programa.

[22]             COM(2010) 2020

[23]             COM(2004) 373

[24]             Je treba še dopolniti.

[25]             COM(2010) 700.

[26]             UL 28.2.2011 L 55–13.

[27]             UL L 154, 14.6.2007, str. 25.

[28]             UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

[29]             ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[30]             Kot je navedeno v členu 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe.

[31]             COM(2010) 2020 final. z dne 3. marca 2010: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast.

[32]             Sprejel Svet leta 2008 (2008/C 253/01).

[33]             SEC(2011) 467 final, 13.4.2011. Pregled odzivov na javno posvetovanje o sporočilu „K aktu za enotni trg“.

[34]             http://ec.europa.eu/taxation_customs/resources/documents/customs/customs_controls/counterfeit_piracy/ statistics/statistics_2010.pdf.

[35]             Generalni direktorat za proračun, tematsko poročilo o strategiji carinskega nadzora v državah članicah – nadzor tradicionalnih lastnih sredstev, str. 3.

[36]             COM(2010) 612, Trgovina, rast in svetovne zadeve, str. 12.

[37]             COM(2010) 673 final., Bruselj, 22.11.2010, sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Izvajanje strategije notranje varnosti EU: pet korakov k varnejši Evropi.

[38]             COM(2010) 171 final, Bruselj, 20.4.2010, Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Zagotavljanje območja svobode, varnosti in pravice za državljane Evrope – akcijski načrt izvajanja stockholmskega programa.

[39]             Carinske in davčne stične točke skupaj.

[40]             COM(2005) 124 z dne 6. aprila 2005 določa proračun v višini 745 milijonov EUR v finančnem okviru 2007–2013.

[41]             Pojasnitve načinov upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html

[42]             Kot je navedeno v členu 185 finančne uredbe.

[43]             Globina kontrol – tretja raven: kontrola v zvezi s povsem neodvisnimi potrdilnimi informacijami.

[44]             Globina kontrol – četrta raven: kontrola v zvezi z in vključno z dostopom do pomembne dokumentacije, ki je na voljo na ravni zadevnega procesa.

[45]             Stroški vključujejo števile FTE, ki izvajajo kontrole, pomnoženo s povprečnimi stroški za osebje; odhodki v zvezi z zunanjimi revizijami, odhodki v zvezi z vzdrževanjem sistema ART.

[46]             Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

[47]             EFTA: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[48]             Države kandidatke in, če je ustrezno, potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

[49]             Odhodki so izraženi v trenutnih cenah.

[50]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podpiranje izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[51]             Realizacije so proizvodi in storitve, ki bodo dobavljeni in opravljene (npr.: število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novo zgrajenih cest itd.).

[52]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podpiranje izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[53]             PU= pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec (Intérimaire); MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji (Jeune Expert en Délégation); LA= lokalni uslužbenec; SNE= napoteni nacionalni strokovnjak.

[54]             Pod zgornjo mejo za zunanje osebje iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[55]             Predvsem strukturni skladi, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

[56]             Število delovnih mest, povezanih z dejavnostmi upravljanja programa v ožjem smislu, je omejeno na 18.