52012PC0245

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

(1) Evropska unija sklepa dvostranske sporazume o sodelovanju, da bi strukturirala in olajšala sodelovanje med Komisijo in tujimi organi za konkurenco. Do zdaj so bili sklenjeni štirje takšni sporazumi, in sicer z ZDA[1] (1991), Kanado[2] (1999), Japonsko[3] (2003) in Južno Korejo[4] (2009). Vsi ti sporazumi so tako imenovani sporazumi „prve generacije“. Vsebujejo različne instrumente sodelovanja na področju politike konkurence, ne pa tudi izmenjave dokazov. Lahko trdimo, da so ti sporazumi uspešni. Njihova glavna prednost je, da sodelovanje v posameznih primerih in politični dialog umeščajo v strukturiran okvir ter s tem prispevajo k učinkovitejšemu izvrševanju konkurenčnega prava.

(2) Vendar ti veljavni sporazumi o sodelovanju izrecno izključujejo izmenjave varovanih ali zaupnih informacij. To v praksi pomeni, da se informacije, pridobljene v uradnem preiskovalnem postopku, ne smejo posredovati drugim organom brez izrecnega soglasja („odrek zaupnosti“) družbe, ki je informacije zagotovila. Glavna pomanjkljivost sporazumov o sodelovanju „prve generacije“ je, da ni mogoče izmenjevati zaupnih ali varovanih informacij. To je še posebej pomembno pri preiskavah kartelov[5].

(3) EU in Švica sta zelo pomembni gospodarski partnerici z močno povezanima gospodarstvoma. Zato ima veliko protikonkurenčnih praks čezmejne učinke na trgovino med EU in Švico. V številnih primerih, ki jih obravnava Komisija, gre za dejavnosti, ki zajemajo švicarske družbe in/ali vplivajo na švicarski trg. Poleg tega obstajajo jasni dokazi, da nekatere protikonkurenčne prakse v Švici, zlasti karteli, vplivajo tudi na trge EU. Švicarska komisija za konkurenco in Komisija sta v nekaj primerih že sodelovali izven okvira formalnega sporazuma. Kakor pri sporazumih „prve generacije“, je to sodelovanje precej omejeno s prepovedjo izmenjave zaupnih informacij.

(4) Sporazum med EU in Švicarsko konfederacijo o sodelovanju pri uporabi njunega konkurenčnega prava to omejitev odpravlja, saj omogoča izmenjavo zaupnih informacij med Komisijo in švicarsko komisijo za konkurenco. Ta sporazum bo na podoben način kot že sklenjeni sporazumi „prve generacije“ pomagal strukturirati sodelovanje in politični dialog o zadevah v zvezi s konkurenco s švicarskimi organi. Komisiji bo sporazum z vključitvijo možnosti izmenjave zaupnih informacij med pristojnima organoma za konkurenco obeh pogodbenic, ki naj bi potekala pod posebnimi pogoji, omogočil dostop do informacij, ki jih zbere švicarska komisija za konkurenco.

(5) Izvajanje tega sporazuma bo lažje zaradi že obstoječe sorodnosti med obema sistemoma izvrševanja konkurenčnega prava. Materialna pravila Švice in EU so zelo podobna, kar pomeni, da je verjetneje, da bosta Komisija in švicarski organ preiskovala iste prakse in imela informacije, ki so pomembne za preiskavo druge pogodbenice. Imajo tudi podobna preiskovalna pooblastila. Zato sta morebitni vrsta in količina informacij, ki jih lahko zberejo in posredujejo, enakovredni na obeh straneh. Oba sistema izvrševanja konkurenčnega prava določata primerljive sankcije: upravne sankcije se naložijo le podjetjem, posamezniki pa se ne smejo niti kazensko preganjati niti se jim ne smejo naložiti globe. Poleg tega oba sistema priznavata podobne procesne pravice strank ter pravico do varovanja zaupnosti in pravico odpovedi pričanju.

(6) Svet je 26. novembra 2011 Komisijo pooblastil za pogajanja o tem sporazumu s Švicarsko konfederacijo. Pogajanja so bila po desetih krogih zaključena 7. decembra 2011. Sporazum obravnava vse elemente pogajalskih smernic Sveta.

(7) Prvič, ta sporazum vsebuje določbe iz sporazumov o sodelovanju, ki so že bili sklenjeni z ZDA, Kanado, Japonsko in Korejo. Vsebuje določbe o obveščanju v zvezi z dejavnostmi izvrševanja, ki bistveno vplivajo na pomembne interese druge pogodbenice, določbe o organizaciji praktičnega sodelovanja med Komisijo in švicarsko komisijo za konkurenco ter določbe o pasivni in aktivni kurtoaziji.

(8) Drugič, sporazum ureja obravnavo informacij Komisije in švicarske komisije za konkurenco ter prenos informacij med njima. S sporazumom sta Komisija in švicarska komisija za konkurenco pooblaščeni, da obravnavata informacije, pridobljene s preiskovalnim postopkom. Poleg tega lahko oba organa pod določenimi pogoji drug drugemu pošljeta informacije, ki jih že imata v lasti in so bili pridobljeni v preiskovalnem postopku. To lahko storijo le, kadar preiskujejo bodisi isto ravnanje ali transakcijo bodisi ravnanje ali transakcijo, ki je s prvim povezana. Sporazum določa, da organa ne smeta obravnavati ali pošiljati informacij, ki sta jih prejela v okviru postopkov prizanesljivosti ali poravnave, brez vnaprejšnjega izrecnega soglasja vira. Prav tako ne moreta izmenjati informacij, če bi bila uporaba takšnih informacij prepovedana s procesnimi pravicami in privilegiji, zagotovljenimi na podlagi njune zakonodaje. O pošiljanju informacij vedno odloča organ pošiljatelj, ki k temu na noben način ni zavezan.

(9) Sporazum v skladu s pogajalskimi smernicami določa pravila v zvezi z uporabo informacij, ki so bile obravnavane ali poslane na zgoraj opisani način. Informacije, ki so pridobljene v preiskovalnem postopku in se obravnavajo ali pošljejo v okviru sporazuma, lahko uporablja le organ, ki informacije prejme, za izvrševanje pravil konkurence bodisi pri istem ravnanju ali transakciji bodisi pri ravnanju ali transakciji, ki je s prvim povezana, za namen ustrezne zahteve, kadar je to primerno. Poleg tega se informacij, ki so obravnavane ali poslane, ne sme uporabiti za nobene sankcije (tako v primeru zapornih kazni kot v drugih primerih), ki bi bile naložene fizičnim osebam.

(10) Sporazum vsebuje tudi določbe o varovanju obravnavanih ali poslanih informacij: Komisija in švicarska komisija za konkurenco morata te informacije obravnavati kot zaupne v skladu s svojimi pravili. Komisija z zadovoljstvom ugotavlja, da so švicarska pravila o zaupnosti primerljiva s pravili EU in da bo torej za poslovne skrivnosti in druge zaupne informacije, ki jih lahko pošlje švicarski komisiji za konkurenco, zagotovljena zadostna raven zaščite. Pri izvajanju tega sporazuma oba organa zagotovita tudi varstvo osebnih podatkov v skladu s svojo zakonodajo o osebnih podatkih. Švicarska pravila se lahko štejejo za enakovredna pravilom EU. Komisija je sprejela odločbo, v kateri ugotavlja, da Švica na splošno zagotavlja zadostno raven varstva osebnih podatkov, ki jih prejme iz EU.[6]

(11) Sporazum dovoljuje razkrivanje informacij, ki se pošljejo v okviru sporazuma v nekaterih določenih okoliščinah, na primer za postopek za dostop do spisa, za sodne postopke ter za nacionalne organe za konkurenco, in Nadzorni organ Efte, kadar je razkritje pomembnih dokumentov tem organom potrebno za sprejetje sklepa Komisije.

2012/0127 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o sodelovanju pri uporabi njunega konkurenčnega prava

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti prvih pododstavkov člena 207(3) in (4) v povezavi s členom 218(6)(a)(v) in členom 218(7) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta[7],

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       V skladu s Sklepom Sveta 2011/XXX z dne […][8] je bil Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o uporabi njunega konkurenčnega prava podpisan dne […] s pridržkom njegove sklenitve.

(2)       Sporazum bi bilo treba skleniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sklene se Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o uporabi njunega konkurenčnega prava.

Besedilo Sporazuma je priloženo temu Sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja.

Člen 3

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

PRILOGA

Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o sodelovanju pri uporabi njunega konkurenčnega prava

Švicarska konfederacija (v nadaljnjem besedilu: Švica) na eni strani in Evropska unija (v nadaljnjem besedilu: Unija) na drugi strani, v nadaljnjem besedilu navedeni kot „pogodbenica“ oziroma „pogodbenici“ –

ob upoštevanju tesnih odnosov med Švico in Unijo ter priznavanju, da bo sodelovanje pri obravnavanju protikonkurenčnih dejavnosti prispevalo k izboljšanju in krepitvi njunega odnosa;

ob ugotovitvi, da je dobro in učinkovito izvrševanje konkurenčnega prava pomembno za učinkovito delovanje njunih trgov, ekonomsko blaginjo potrošnikov obeh pogodbenic in trgovino med njima;

ob upoštevanju, da sistema izvrševanja konkurenčnega prava v Švici in Uniji temeljita na istih načelih in uporabljata podobna pravila;

ob upoštevanju revidiranega priporočila Sveta Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj o sodelovanju med državami članicami v zvezi s protikonkurenčnimi ravnanji, ki vplivajo na mednarodno trgovino, sprejetega 27. in 28. julija 1995;

ob spoznanju, da bosta sodelovanje in usklajevanje, vključno z izmenjavo informacij in zlasti s pošiljanjem informacij, ki so jih pogodbenice pridobile v svojih preiskovalnih postopkih, prispevala k učinkovitejšemu izvrševanju konkurenčnega prava obeh pogodbenic –

sta se sporazumeli o naslednjem:

Člen I – Namen

Namen tega sporazuma je prispevati k učinkovitemu izvrševanju konkurenčnega prava obeh pogodbenic s sodelovanjem in usklajevanjem med pristojnima organoma za konkurenco obeh pogodbenic, vključno z izmenjavo informacij, in izogibati se sporom med pogodbenicama v vseh zadevah, ki se nanašajo na uporabo konkurenčnega prava vsake pogodbenice, oziroma zmanjšati možnosti, da bi taki spori nastali.

Člen II – Opredelitev pojmov

V tem sporazumu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) izraza „organ za konkurenco“ in „organa za konkurenco“ pomenita:

(a) v Uniji Evropsko komisijo v skladu z njenimi pooblastili po konkurenčnem pravu Unije ter

(b) v Švici Komisijo za konkurenco in njen sekretariat;

(2) izraz „pristojni organ države članice“ pomeni organ vsake države članice Unije, ki je pristojen za uporabo konkurenčnega prava. Ob podpisu tega sporazuma bo Unija Švico uradno obvestila o seznamu takih organov. Evropska komisija bo Komisijo za konkurenco ob vsaki spremembi uradno obvestila o posodobljenem seznamu;

(3) izraz „konkurenčno pravo“ pomeni:

(a) za Unijo člene 101, 102 in 105 Pogodbe o delovanju Evropske unije, Uredbo Sveta (ES) št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij, člena 53 in 54 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, kadar se uporabljata v povezavi s členoma 101 in 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ter njihove izvedbene predpise, kakor tudi vse spremembe navedenih aktov, ter

(b) za Švico Zvezni zakon o kartelih in drugih omejitvah konkurence z dne 6. oktobra 1995 (v nadaljnjem besedilu: Zvezni zakon o kartelih) in njegove izvedbene predpise, kakor tudi vse spremembe navedenih aktov;

(4) izraz „protikonkurenčne dejavnosti“ pomeni katero koli dejavnost, ki je lahko predmet prepovedi, sankcij ali drugih korektivnih ukrepov s strani organov za konkurenco v skladu s konkurenčnim pravom ene ali obeh pogodbenic;

(5) izraz „ukrepi izvrševanja“ pomeni vsako uveljavitev konkurenčnega prava s preiskavo ali postopki, ki jih vodi pristojni organ za konkurenco pogodbenice;

(6) „informacije, pridobljene v preiskovalnem postopku,“ pomenijo vse informacije, ki jih pogodbenica pridobi z uveljavljanjem uradnih preiskovalnih pravic ali jih prejme na podlagi pravne obveznosti, in sicer:

(a) za Unijo to pomeni informacije, pridobljene z zahtevami po informacijah v skladu s členom 18 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003, z razgovori v skladu s členom 19 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 in s pregledi, ki jih izvaja Komisija ali kdo drug v njenem imenu, v skladu s členi 20, 21 ali 22 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003, ali informacije, pridobljene pri uporabi Uredbe Sveta št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij;

(b) za Švico to pomeni informacije, pridobljene z zahtevami po informacijah v skladu s členom 40 Zveznega zakona o kartelih, z razgovori v skladu s členom 42(1) Zveznega zakona o kartelih in s pregledi, ki jih izvajajo organi za konkurenco v skladu s členom 42(2) Zveznega zakona o kartelih, ali informacije, pridobljene na podlagi uporabe Uredbe o nadzoru koncentracij podjetij;

(7) izraz „informacije, pridobljene v postopku prizanesljivosti,“ pomeni:

(a) za Unijo informacije, pridobljene na podlagi Obvestila Komisije o imuniteti pred globami in znižanju glob v kartelnih zadevah;

(b) za Švico informacije, pridobljene v skladu s členom 49a(2) Zveznega zakona o kartelih ter členi 8 do 14 Uredbe o sankcijah za nezakonito omejevanje konkurence;

(8) izraz „informacije, pridobljene v postopku poravnave,“ pomeni:

(a) za Unijo informacije, pridobljene v skladu s členom 10a Uredbe Komisije (ES) št. 773/2004;

(b) za Švico informacije, pridobljene v skladu s členom 29 Zveznega zakona o kartelih.

Člen III – Uradna obvestila

(1) Organ za konkurenco pogodbenice v pisni obliki uradno obvesti organ za konkurenco druge pogodbenice o vseh ukrepih izvrševanja, za katere organ za konkurenco, ki uradno obvešča, meni, da bi lahko vplivali na pomembne interese druge pogodbenice. Uradna obvestila v skladu s tem členom se lahko pošljejo v elektronski obliki.

(2) Ukrepi izvrševanja, ki bi lahko vplivali na pomembne interese druge pogodbenice, zlasti vključujejo:

(a) ukrepe izvrševanja v zvezi s protikonkurenčnimi dejavnostmi razen koncentracij proti podjetjem, ustanovljenim ali organiziranim v skladu z zakoni in predpisi, ki se uporabljajo na ozemlju druge pogodbenice;

(b) ukrepe izvrševanja, ki vključujejo ravnanje, ki ga je domnevno spodbudila, zahtevala ali odobrila druga pogodbenica;

(c) ukrepe izvrševanja, ki vključujejo koncentracijo, v kateri je ena ali več strani v transakciji podjetje, ustanovljeno ali organizirano v skladu z zakoni in predpisi, ki se uporabljajo na ozemlju druge pogodbenice;

(d) ukrepe izvrševanja, ki vključujejo koncentracijo, v kateri je podjetje, ki nadzoruje eno ali več strani v transakciji, ustanovljeno ali organizirano v skladu z zakoni in predpisi, ki se uporabljajo na ozemlju druge pogodbenice;

(e) ukrepe izvrševanja proti protikonkurenčnim dejavnostim razen koncentracij, ki se izvajajo ali so se izvajale tudi v velikem delu na ozemlju druge pogodbenice, ter

(f) ukrepe izvrševanja, ki vključujejo pravna sredstva, ki izrecno zahtevajo ali prepovedujejo ravnanje na ozemlju druge pogodbenice, ali vsebujejo zavezujoče obveznosti za podjetja na navedenem ozemlju.

(3) Uradna obvestila iz odstavka 1 glede koncentracij se pošljejo:

(a) kar zadeva Unijo, kadar se sprožijo postopki v skladu s členom 6(1)(c) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004;

(b) kar zadeva Švico, kadar se sprožijo postopki v skladu s členom 33 Zveznega zakona o kartelih.

(4) Uradna obvestila iz odstavka 1 za zadeve razen koncentracij se pošljejo:

(a) kar zadeva Unijo, kadar se sprožijo postopki v skladu s členom 2 Uredbe Komisije (ES) št. 773/2004;

(b) kar zadeva Švico, kadar se sprožijo postopki v skladu s členom 27 Zveznega zakona o kartelih.

(5) Uradna obvestila vključujejo zlasti nazive strank v preiskavi, dejavnosti, ki se preiskujejo, in upoštevne trge ter ustrezne pravne določbe in datum ukrepov izvrševanja.

Člen IV – Usklajevanje ukrepov izvrševanja

(1) Kadar pristojna organa za konkurenco obeh pogodbenic izvajata ukrepe izvrševanja glede povezanih zadev, lahko svoje ukrepe izvrševanja usklajujeta. Zlasti lahko časovno uskladita izvajanje pregledov.

(2) Pri odločanju, ali je usklajevanje določenih ukrepov izvrševanja primerno, pristojna organa za konkurenco pogodbenic upoštevata zlasti naslednje dejavnike:

(a) vpliv takšne uskladitve na zmožnost organov za konkurenco obeh pogodbenic, da dosežeta cilje svojih ukrepov izvrševanja;

(b) zmožnost obeh pristojnih organov za konkurenco pogodbenic, da pridobita potrebne informacije za izvajanje ukrepov izvrševanja;

(c) možnost izogibanja nasprotujočim si obveznostim in nepotrebnim oviram za podjetja, ki so predmet ukrepov izvrševanja;

(d) priložnost za učinkovitejšo uporabo virov.

(3) Na podlagi ustreznega obvestila organu za konkurenco druge pogodbenice lahko organ za konkurenco katere koli pogodbenice kadar koli omeji usklajevanje ukrepov izvrševanja in samostojno nadaljuje izvajanje določenega ukrepa izvrševanja.

Člen V – Izogibanje sporom (pasivna kurtoazija)

(1) Pristojna organa za konkurenco obeh pogodbenic morata skrbno upoštevati pomembne interese druge pogodbenice v vseh fazah izvajanja ukrepov izvrševanja, med drugim pri odločanju o začetku izvajanja ukrepov izvrševanja, o njihovem obsegu ter o vrsti sankcij ali drugih korektivnih ukrepov.

(2) Če predvideni posebni ukrepi izvrševanja organa za konkurenco ene pogodbenice vplivajo na pomembne interese druge pogodbenice, si lahko prva ne glede na svoje pristojnosti po svojih najboljših močeh prizadeva:

(a) da zagotovi pristojnemu organu za konkurenco druge pogodbenice pravočasno obvestilo o pomembnem razvoju v zvezi z interesi slednje;

(b) da pristojnemu organu za konkurenco druge pogodbenice da možnost dajanja pripomb ter

(c) da upošteva pripombe pristojnega organa za konkurenco druge pogodbenice ter v celoti upošteva pravico pristojnih organov za konkurenco obeh pogodbenic, da samostojno in neodvisno odločata.

Uporaba tega odstavka ne posega v obveznosti pristojnih organov za konkurenco pogodbenic iz odstavkov 3 in 4 člena III.

(3) Kadar pristojni organ za konkurenco katere koli od pogodbenic meni, da lahko njegovi ukrepi izvrševanja negativno vplivajo na pomembne interese druge pogodbenice, si po svojih najboljših močeh prizadeva najti primerno rešitev za zadovoljitev interesov obeh pogodbenic. Pri iskanju primerne rešitve mora organ zadevne pogodbenice, pristojen za konkurenco, poleg vseh drugih dejavnikov, ki so lahko relevantni v danih okoliščinah, upoštevati naslednje dejavnike:

(a) relativno pomembnost dejanskih ali potencialnih učinkov protikonkurenčnih dejavnosti na pomembne interese pogodbenice, ki izvaja ukrepe, v primerjavi z učinki na pomembne interese druge pogodbenice;

(b) relativno pomembnost ravnanj ali transakcij, ki se izvajajo na območju ene pogodbenice v primerjavi z ravnanji ali transakcijami, ki se izvajajo na območju druge pogodbenice, za protikonkurenčne dejavnosti;

(c) vpliv na ukrepe izvrševanja, ki jih sprejme druga pogodbenica, v zvezi z istimi podjetji;

(d) nasprotujoče si zahteve, ki jih bosta pogodbenici postavljali istim podjetjem.

Člen VI – Aktivna kurtoazija

(1) Če organ za konkurenco pogodbenice meni, da lahko protikonkurenčne dejavnosti, ki se izvajajo na ozemlju druge pogodbenice, negativno vplivajo na pomembne interese prve, lahko ta organ za konkurenco ob upoštevanju pomembnosti izogibanja sporom glede pristojnosti in ob upoštevanju dejstva, da bi lahko organ za konkurenco druge pogodbenice učinkoviteje izvedel ukrepe izvrševanja za take protikonkurenčne dejavnosti, zaprosi organ za konkurenco druge pogodbenice, da začne izvajati ustrezne ukrepe izvrševanja ali njihov obseg še razširi.

(2) To zaprosilo je kolikor mogoče natančno opredeljeno, kar zadeva naravo protikonkurenčnih dejavnosti in njihove dejanske ali morebitne učinke na pomembne interese pogodbenice pristojnega organa za konkurenco, ki zaproša za pomoč, ter vsebuje ponudbo o nadaljnjih informacijah in nadaljnjem sodelovanju, ki jih ta organ lahko zagotovi.

(3) Zaprošeni organ za konkurenco skrbno preuči, ali naj sprejme nove ukrepe izvrševanja ali razširi obseg že obstoječih ukrepov izvrševanja v zvezi s protikonkurenčnimi dejavnostmi, opredeljenimi v zaprosilu. Zaprošeni organ za konkurenco obvesti organ za konkurenco, ki zaproša za pomoč, o svoji odločitvi takoj, ko je to mogoče. Če zaprošeni organ za konkurenco sprejme nove ukrepe izvrševanja ali razširi obseg že obstoječih ukrepov, obvesti organ za konkurenco, ki zaproša za pomoč, o izidu takšnih ukrepov in kolikor je mogoče o vseh pomembnih dogodkih, ki se med tem časom zgodijo.

(4) Ta člen v ničemer ne omejuje diskrecijske pravice organa za konkurenco zaprošene pogodbenice, da na podlagi njenega konkurenčnega prava in politik izvrševanja na tem področju sprejme ukrepe izvrševanja v zvezi s protikonkurenčnimi dejavnostmi, opredeljenimi v zaprosilu, ali teh ukrepov ne sprejme, niti ne preprečuje organu za konkurenco pogodbenice, ki zaproša za pomoč, da umakne svoje zaprosilo.

Člen VII – Izmenjava informacij

(1) Da bi se izpolnil namen tega sporazuma iz člena I, lahko organa pogodbenic za konkurenco izmenjujeta mnenja in informacije v zvezi z uporabo njunih konkurenčnih zakonodaj, kakor je določeno v tem členu ter v členih VIII, IX in X.

(2) Organa pogodbenic za konkurenco lahko razpravljata o vseh informacijah, vključno z informacijami, pridobljenimi v preiskovalnem postopku, glede na potrebe sodelovanja in usklajevanja, določenih s tem sporazumom.

(3) Organa pogodbenic za konkurenco lahko drug drugemu posredujeta informacije, ki jih imata, ko podjetje, ki je informacije zagotovilo, da izrecno soglasje v pisni obliki. Kadar te informacije vsebujejo osebne podatke, se lahko ti osebni podatki posredujejo samo, kadar organa pogodbenic za konkurenco preiskujeta isto ali povezano ravnanje ali transakcijo. V nasprotnem primeru se uporablja odstavek 3 člena IX.

(4) Kadar organ za konkurenco nima soglasja iz odstavka 3, lahko na zahtevo informacije, ki so pridobljene v preiskavi in so že v njegovi lasti, posreduje drugemu organu za konkurenco za namene dokaznega materiala pod naslednjimi pogoji:

(a) informacije, pridobljene v preiskovalnem postopku, se lahko posredujejo samo, kadar oba organa pogodbenic za konkurenco preiskujeta isto ali povezano ravnanje ali transakcijo;

(b) zahtevek po informacijah se pošlje v pisni obliki in vsebuje splošen opis vsebine in narave preiskave ali postopkov, na katere se zaprosilo nanaša, ter zadevne posebne pravne predpise. V njem se navedejo tudi podjetja, ki so predmet preiskave ali postopka in katerih identiteta je znana v času zaprosila, ter

(c) organ za konkurenco, na katerega je zaprosilo naslovljeno, v posvetovanju z organom za konkurenco, ki zaproša za informacije, določi, katere od informacij, ki jih ima, so pomembne in se lahko posredujejo.

(5) Noben organ za konkurenco ni zavezan, da obravnava ali drugemu organu za konkurenco posreduje informacije, pridobljene v preiskovalnem postopku, zlasti če bi bilo to nezdružljivo z njegovimi pomembnimi interesi ali pretirano obremenilno.

(6) Organa pogodbenic za konkurenco informacije, pridobljene v okviru svojih postopkov prizanesljivosti ali poravnave, ne obravnavata in si jih ne izmenjujeta, razen če podjetje, ki je informacije zagotovilo, da izrecno soglasje v pisni obliki.

(7) Organa pogodbenic za konkurenco ne obravnavata informacij, pridobljenih v preiskovalnem postopku, niti zanje ne vložita zahtevka in jih ne posredujeta, če bi bila uporaba takih informacij prepovedana s procesnimi pravicami in privilegiji, zagotovljenimi na podlagi njune zakonodaje v zvezi z ukrepi izvrševanja, vključno s pravico odpovedi pričanju in pravico do varovanja zaupnosti.

(8) Če organ za konkurenco ene od pogodbenic ugotovi, da kateri koli dokument, posredovan po tem členu, vsebuje nepravilne informacije, o tem nemudoma obvesti organ za konkurenco druge pogodbenice, ki jih popravi ali izbriše.

Člen VIII – Uporaba obravnavanih ali posredovanih informacij

(1) Informacije, ki jih organ pogodbenice za konkurenco obravnava skupaj z organom druge pogodbenice za konkurenco ali jih njemu posreduje v skladu s tem sporazumom, se uporabljajo samo za izvrševanje konkurenčnega prava te pogodbenice s strani njenega organa za konkurenco.

(2) Informacije, ki so bile pridobljene v preiskovalnem postopku ter sta jih skupaj obravnavala organa za konkurenco obeh pogodbenic ali jih je organ za konkurenco ene pogodbenice posredoval organu za konkurenco druge pogodbenice v skladu s tem sporazumom, uporablja organ za konkurenco, ki je informacije prejel, samo za izvrševanje svojega konkurenčnega prava v zvezi z istimi ali povezanimi ravnanji ali transakcijami.

(3) Informacije, posredovane v skladu s členom 7(4), uporablja organ za konkurenco, ki je informacije prejel, samo za namen, ki je določen v zahtevku.

(4) Informacije, ki se obravnavajo ali prenesejo v skladu s tem sporazumom, se ne uporabljajo za naložitev sankcij za fizične osebe.

(5) Organ za konkurenco lahko zahteva, da se informacije, posredovane na podlagi tega sporazuma, uporabljajo v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu. Organ za konkurenco, ki prejme informacije, teh ne sme uporabljati v nasprotju s takšnimi pogoji, ne da bi drug organ za konkurenco v to predhodno privolil.

Člen IX – Varstvo in zaupnost podatkov

(1) Organa za konkurenco obeh pogodbenic obravnavata dejstvo, da je bil zahtevek vložen ali prejet, kot zaupno. Informacije, pridobljene v skladu s tem sporazumom, organ za konkurenco, ki jih prejme, obravnava kot zaupne v skladu s svojo zadevno zakonodajo. Organa za konkurenco obeh pogodbenic zlasti zavrneta vsako prošnjo tretje osebe ali drugih organov za razkritje prejetih informacij. To ne preprečuje razkritja teh informacij za naslednje namene:

(a) pridobitev odločbe sodišča v zvezi z javnim izvrševanjem konkurenčnega prava pogodbenice;

(b) razkritje podjetjem, ki so predmet preiskave ali postopka na podlagi konkurenčnega prava pogodbenic in proti katerim se lahko informacije uporabijo, če takšno razkritje zahteva zakonodaja pogodbenice, ki informacije prejme, ter

(c) razkritja sodiščem v pritožbenih postopkih;

(d) razkritje, če in kolikor je to nujno potrebno za izvajanje pravice dostopa do dokumentov po pravu pogodbenice.

V takih primerih organ za konkurenco, ki informacije prejme, zagotovi, da je varovanje poslovnih skrivnosti še vedno v celoti zagotovljeno.

(2) Pogodbenici se strinjata, da če organ pogodbenice za konkurenco ugotovi, da so bile informacije kljub temu, da si je pogodbenica po najboljših močeh prizadevala, da do tega ne bi prišlo, nenamerno uporabljene ali razkrite v nasprotju z določbami tega člena, o tem nemudoma obvesti organ za konkurenco druge pogodbenice. Pogodbenici se nemudoma posvetujeta o sprejetju ukrepov za kar največje zmanjšanje morebitne škode, nastale s tako uporabo ali razkritjem, in za zagotovitev, da se te razmere ne bi ponovile.

(3) Pogodbenici zagotovita varstvo osebnih podatkov v skladu s svojima zakonodajama.

Člen X – Obveščanje organov za konkurenco držav članic in Nadzornega organa Efte

(1) Evropska komisija lahko na podlagi konkurenčnega prava Unije ali drugih mednarodnih določb, ki se nanašajo na konkurenco:

(a) pristojne organe države članice, katerih pomembni interesi so prizadeti, obvesti o uradnih obvestilih, ki jih pošlje švicarski organ za konkurenco v skladu s členom 3;

(b) obvesti pristojne organe države članice o sodelovanju in usklajevanju ukrepov izvrševanja;

(c) pristojnim organom države članice informacije, ki jih posreduje švicarski organ za konkurenco v skladu s členom VII Sporazuma, razkrije samo, da bi izpolnila svojo obveznost obveščanja v skladu s členoma 11 in 14 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 in členom 19 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004;

(d) Nadzornemu organu Efte informacije, ki jih posreduje švicarski organ za konkurenco v skladu s členom VII Sporazuma, razkrije le, da bi izpolnila svojo obveznost obveščanja v skladu s členoma 6 in 7 Protokola 23 k Sporazumu EGP o sodelovanju med nadzornimi organi.

(2) Informacije, ki niso javno dostopne informacije ter so poslane pristojnim organom države članice in Nadzornemu organu Efte v skladu z zgornjimi pododstavki (a), (b), (c) in (d), se ne uporabljajo za noben drug namen kot za izvrševanje konkurenčnega prava Unije s strani Evropske komisije ter se ne razkrivajo.

Člen XI – Posvetovanje

(1) Pogodbenici se na zahtevo katere koli izmed njiju med seboj posvetujeta o vseh vprašanjih, ki se lahko pojavijo pri izvajanju tega sporazuma. Pogodbenici se lahko na zahtevo katere koli izmed njiju odločita pregledati izvajanje tega sporazuma in preučita možnost nadaljnjega razvoja njunega sodelovanja.

(2) Pogodbenici druga drugo čim prej obvestita o vseh spremembah svojega konkurenčnega prava, o vseh spremembah drugih zakonov in predpisov ter o vseh spremembah v praksi izvrševanja svojih organov za konkurenco, ki bi lahko vplivale na izvajanje tega sporazuma. Pogodbenici na zahtevo katere koli izmed njiju organizirata posvetovanja, da bi ocenili, kakšne so konkretne posledice takšnih sprememb za ta sporazum, in zlasti preučili, ali je treba ta sporazum spremeniti v skladu s členom XIV(2).

(3) Organa pogodbenic za konkurenco se sestaneta na ustrezni ravni na zahtevo katere koli izmed njiju. Na teh sestankih lahko:

(a) druga drugo obveščata o svojih tekočih prizadevanjih in prednostnih nalogah, ki se nanašajo na izvrševanje, v zvezi z njunim konkurenčnim pravom;

(b) izmenjata stališča o gospodarskih sektorjih skupnega interesa;

(c) razpravljata o političnih vprašanjih skupnega interesa ter

(d) obravnavata druge zadeve v skupnem interesu, ki se nanašajo na uporabo konkurenčnega prava obeh pogodbenic.

Člen XII – Komunikacija

(1) Razen če ni drugače dogovorjeno med pogodbenicama ali njunima organoma za konkurenco, komunikacija v okviru tega sporazuma poteka v angleškem jeziku.

(2) Vsak organ za konkurenco imenuje kontaktno točko, da bi se olajšala komunikacija med pogodbenicama o kateri koli zadevi v zvezi z izvajanjem Sporazuma.

Člen XIII – Veljavna zakonodaja

Ta sporazum v ničemer ne posega v oblikovanje ali izvrševanje konkurenčnega prava katere koli od pogodbenic.

Člen XIV – Začetek veljavnosti, spremembe in odpoved

(1) Ta sporazum pogodbenici odobrita v skladu s svojimi notranjimi postopki. Pogodbenici se med seboj uradno obvestita o dokončanju zadevnih postopkov. Ta sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca, ki sledi datumu zadnjega obvestila o odobritvi.

(2) Pogodbenici se lahko dogovorita o kateri koli spremembi tega sporazuma. Razen če ni dogovorjeno drugače, takšne spremembe začnejo veljati v skladu s postopki iz odstavka 1.

(3) Vsaka pogodbenica lahko ta sporazum kadar koli odpove s pisnim uradnim obvestilom po diplomatski poti. V takem primeru ta sporazum preneha veljati šest (6) mesecev od datuma prejetja takšnega uradnega obvestila.

V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani, ki sta jih v ta namen ustrezno pooblastili pogodbenici, podpisali ta sporazum.

V Bruslju, dne ?, sestavljeno v dveh izvodih v bolgarskem, češkem, danskem, nizozemskem, angleškem, estonskem, finskem, francoskem, nemškem, grškem, madžarskem, italijanskem, latvijskem, litovskem, malteškem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku.

ZA ŠVICARSKO KONFEDERACIJO

ZA EVROPSKO UNIJO

[1]               Sporazum med Evropsko skupnostjo in vlado Združenih držav Amerike o uporabi njunega prava konkurence (UL L 95, 27.4.1995, str. 47–52), kakor je bil popravljen z UL L 131, 15.6.1995, str. 38–39.

[2]               Sporazum med Evropskimi skupnostmi in vlado Kanade o uporabi njihovega prava konkurence (UL L 175, 10.7.1999).

[3]               Sporazum med Evropsko skupnostjo in vlado Japonske o sodelovanju na področju protikonkurenčnih dejavnosti (UL L 183, 22.7.2003, str. 12–17).

[4]               Sporazum med Evropsko skupnostjo in vlado Republike Koreje o sodelovanju pri protikonkurenčnih dejavnostih, (UL L 202, 4.8.2009, str. 36–41).

[5]               Cooperation between Competition Agencies in Cartel Investigations (Sodelovanje med agencijami za konkurenco pri preiskavah kartelov), poročilo na letni konferenci mreže ICN v Moskvi, maj 2007, str. 5.

[6]               Komisija je sprejela odločbo, v kateri ugotavlja, da so švicarska pravila o varstvu osebnih podatkov enakovredna pravilom EU: Odločba Komisije z dne 26. julija 2000 o primernosti zaščite osebnih podatkov v Švici (UL L 215, 2000, str. 1).

[7]               UL C […], […], str. […].

[8]               UL L [...], […], str. […].