11.3.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 72/43

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2011 o položaju žensk v Afganistanu in Pakistanu (1),

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o človekovih pravicah in demokraciji v Pakistanu, zlasti tistih z dne 20. januarja 2011 (2) in 20. maja 2010 (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. aprila 2012 o letnem poročilu o človekovih pravicah v svetu in politiki Evropske unije na tem področju, vključno s posledicami za strateško politiko EU o človekovih pravicah (4),

—

ob upoštevanju izjave osebe za stike z javnostjo visoke predstavnice z dne 10. oktobra 2012 o streljanju na mlado zagovornico človekovih pravic v Pakistanu,

—

ob upoštevanju izjave izvršne direktorice organa ZN za ženske z dne 10. oktobra 2012 v kateri obsoja napad na Malalo Jusafzaj,

—

ob upoštevanju sklepov o nestrpnosti, diskriminaciji in nasilju na podlagi veroizpovedi ali prepričanja, ki jih je Svet sprejel 21. februarja 2011,

—

ob upoštevanju petletnega načrta sodelovanja med EU in Pakistanom iz marca 2012, ki vključuje prednostne naloge, kot so dobro upravljanje, sodelovanje na področju krepitve vloge žensk in dialog o človekovih pravicah,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta o Pakistanu z dne 25. junija 2012, v katerih ta ponovno poudarja pričakovanja EU glede podpore človekovim pravicam in njihovega spoštovanja,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Otroci na posebnem mestu v zunanjepolitičnih dejavnostih EU“ (COM(2008)0055),

—

ob upoštevanju člena 26 Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

—

ob upoštevanju konvencije Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW) z dne 18. decembra 1979 in deklaracije Združenih narodov o odpravi nasilja nad ženskami z dne 20. decembra 1993,

—

ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta OZN št. 1325 (2000) in št. 1820 (2008) o ženskah, miru in varnosti ter njegove resolucije št. 1888 (2009) o spolnem nasilju nad ženskami in otroki v oboroženih spopadih, v katerih je poudarjena odgovornost vseh držav, da končajo nekaznovanje in kazensko preganjajo povzročitelje zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov, vključno s tistimi, ki so povezani s spolnim ali drugim nasiljem nad ženskami in dekleti,

—

ob upoštevanju člena 122(5)in 110(4) Poslovnika,

A.

ker so 9. oktobra 2012 Malala Jusafzaj, 14-letno deklico iz doline Svat, na poti domov na šolskem avtobusu ločili od drugih potnikov ter ustrelili v glavo in vrat in težko ranili, v napadu pa sta bili ranjeni tudi dve drugi dekleti;

B.

ker je Malala Jusafzaj s spletnimi dnevniki, ki jih je pisala od svojega 11. leta, postala nacionalni simbol upora proti prizadevanjem talibanov, da bi deklicam preprečili izobraževanje, ter je decembra 2011 prejela državno mirovno nagrado za mlade, ki je bila v njeno čast preimenovana v državno mirovno nagrado Malala;

C.

ker je odgovornost za napad prevzelo Pakistansko študentsko gibanje (Tehrik-i-Taliban Pakistan – TTP), ki je po napadu objavilo izjavo, v kateri pravi, da je treba ubiti vsakogar, ki vodi kampanjo proti islamskim zakonom, in napoveduje, da bo Malalo Jusafzaj ponovno poskušalo ubiti, če bo okrevala;

D.

ker je prišlo v Pakistanu in številnih drugih muslimanskih državah do protestov, ki so izražali občudovanje Malale Jusafzaj in solidarnost z njo ter obsojali brutalni napad talibanov;

E.

ker so se varnostne sile odzvale tako, da so priprle številne osumljence za ta zločin, in ker je pakistanski parlament razpravljal o predlogu, s katerim bi obsodil ta zločin, a je temu nasprotovala največja opozicijska stranka, Pakistanska muslimanska liga;

F.

ker sta bili v zadnjih dvanajstih mesecih pred napadom na Malalo Jusafzaj ubiti zagovornici človekovih pravic Farida Afridi in Zartef Afridi, domnevno zaradi svojih prizadevanj za blaginjo in izobraževanje žensk;

G.

ker je v zadnjih mesecih v Pakistanu še naprej prihajalo do napadov oboroženih skupin, ki uporabljajo taktiko terorja ter so pod vplivom talibanov ali Al Kajde oziroma povezane z njimi, vključno s Pakistanskim študentskim gibanjem, ti napadi pa so bili pogosto usmerjeni proti vladnim poslopjem, šolam in civilistom, tudi otrokom, v pokrajini Hajber Pahtunhva, na območjih plemen, ki so pod zvezno upravo, in v mestnih središčih;

H.

ker je bilo leta 2011 zabeleženih 11 primerov, v katerih so oborožene skupine kot samomorilske napadalce uporabile otroke, in so otroki še naprej žrtve neselektivnih napadov, tudi z improviziranimi eksplozivnimi napravami in v samomorilskih bombni napadih, v tem obdobju je bilo zaradi kopenskih min, eksplozivnih ostankov vojne in improviziranih eksplozivnih naprav, bombnih eksplozij, obstreljevanja in usmerjenih napadov skupaj ubitih 57 otrok, 13. septembra 2011 pa je Pakistansko študentsko gibanje domnevno napadlo šolski avtobus v Hajber Pahtunhvi in pri tem ubilo štiri otroke;

I.

ker je bilo po podatkih vlade v tej pokrajini zaradi konflikta s talibani v letu 2012 v uničenih 246 šol (59 šol za deklice in 187 za dečke) in poškodovanih 763 šol (244 šol za deklice in 519 za dečke), zaradi česar je bil več tisoč otrokom onemogočeno izobraževanje;

J.

ker so od leta 2009 šole za deklice nenehno neposredna tarča napadov oboroženih skupin, in sicer z bombnimi napadi in z napadi z improviziranimi eksplozivnimi sredstvi, kar se je v letu 2011 v 152 primerih končalo z delnim ali popolnim uničenjem šolskih poslopij v pokrajini Hajber Pahtunhva in na območjih plemen, ki so pod zvezno upravo; ker poročila navajajo, da je bil namen napadov maščevanje za vojaške operacije v tej regiji ter nasprotovanje sekularnemu izobraževanju in izobraževanju deklic; ker je nazadnje prišlo do napada na šolo za deklice 25. septembra 2012 v okrožju Čarsada;

K.

ker razmere za številne ženske in deklice v Pakistanu ostajajo skrajno resne in ker je po kazalniku razlik med spoloma po svetu (Global Gender Gap Index) Pakistan tretji najnevarnejši kraj na svetu za ženske;

L.

ker Unesco v svojem globalnem spremljevalnem poročilu Izobraževanje za vse z dne 16. oktobra 2012 razkriva, da je Pakistan zmanjšal znesek, ki ga porabi za izobraževanje, na manj kot 2,3 % bruto domačega proizvoda, čeprav je država druga na svetu po številu deklic, ki ne obiskujejo šole;

M.

ker so deklice še naprej pogoste žrtve nasilja v družini, trgovine z ljudmi in prisilnih porok ali se z njimi trguje pri reševanju sporov;

N.

ker se v večini primerov storilcev nasilja nad ženskami in deklicami kazensko ne preganja;

O.

ker je pakistanska vlada, kljub številnim zakonom, ki diskriminirajo ženske v tej državi, v letih 2011 in 2012 sprejela novo zakonodajo za učinkovitejši boj proti diskriminaciji žensk in nasilju nad njimi, vključno z zakonom proti prisilnim porokam, proti nadlegovanju žensk na delovnem mestu in doma ter proti napadom s kislino; ker se ti zakoni še vedno ne izvajajo in ne uveljavljajo;

P.

ker ima krepitev talibanskega nadzora nad nekaterimi ozemlji negativne posledice za ženske in deklice ter jih ovira pri uveljavljanju njihovih pravic;

Q.

ker je EU v svojem petletnem načrtu sodelovanja iz marca 2012 ponovno potrdila zavezanost, da bo s Pakistanom gradila trdno in dolgotrajno partnerstvo na podlagi vzajemnih interesov in skupnih vrednot, pri tem pa podpirala pakistanske demokratične institucije in civilno vlado, pa tudi civilno družbo;

R.

ker si je EU pripravljena prizadevati za sodelovanje, vendar pričakuje, da bo Pakistan spoštoval svoje mednarodne zaveze, zlasti na področju varnosti in človekovih pravic, vključno s pravicami žensk;

S.

ker sta 5. junija 2012 EU in Pakistan napovedala ustanovitev usmerjevalnega odbora za boj proti terorizmu z namenom tesnejšega sodelovanja v boju proti terorizmu;

T.

ker člen 3(5) Pogodbe o Evropski uniji določa, da sta spodbujanje demokracije in spoštovanje človekovih pravic in civilnih svoboščin temeljni načeli in cilja Evropske unije ter pomenita skupno podlago za njene odnose s tretjimi državami; ker je spoštovanje človekovih pravic in pravic manjšin pogoj za pomoč EU pri trgovini in razvoju;

1.

odločno obsoja nasilni napad na Malalo Jusafzaj in resno poškodovanje njenih dveh sošolk, pri čemer ugotavlja, da je ta napad resna kršitev pravic otroka, pa tudi napad na osnovne človeške vrednote in na vse zagovornike človekovih pravic v Pakistanu;

2.

izraža občudovanje Malale Jusafzaj in ji izreka priznanje za njen pogum in njeno odločnost, s katerima se od zelo mladih let bojuje za pravico deklic do izobraževanja, postala pa je tudi vzor za številna dekleta njene starosti; pozdravlja hitro zdravniško posredovanje pakistanskih vojaških zdravnikov in zdravnikov v Združenem kraljestvu in iskreno upa, da bo lahko popolnoma okrevala po resnih poškodbah;

3.

pozdravlja široko obsojanje napadov v velikem delu pakistanske družbe, med islamskimi izobraženci in v večini večjih političnih strank; poziva vse politične stranke, naj jasno obsodijo Pakistansko študentsko gibanje, saj je to prevzelo odgovornost za napad;

4.

izraža podporo vsem pakistanskim družinam, ki spodbujajo izobraževanje svojih hčera;

5.

poziva pakistansko vlado, naj zagotovi varnost Malale Jusafzaj in njene družine ter naj sodi odgovornim za napad; poziva pakistansko vlado, naj zagotovi varnost drugih aktivistov, ki zagovarjajo človekove pravice – zlasti žensk in deklic, ki postajajo dejavne v družbi in politiki – in katerim so grozili talibani in druge skupine skrajnežev; izraža svojo zaskrbljenost glede prijavljenih groženj 17-letni Hinni Khan in njeni družini;

6.

je zelo zaskrbljen zaradi položaja žensk in deklic ter nenehnih poročil o kršitvah pravic otrok in žensk v Pakistanu, vključno s poročili o otrocih, ki jih oborožene skupine uporabljajo za izvajanje samomorilskih napadov; poudarja, da je treba na mednarodni ravni nujno nameniti več pozornosti položaju žensk in deklic v Pakistanu;

7.

je globoko zaskrbljen zaradi trenda zaostrovanja nasilnega ekstremizma, ki predstavlja resno grožnjo za ženske in deklice, ter zaradi uporabe ustrahovanja in nasilja, kar je že privedlo do razstreljevanja šol za deklice in bičanja žensk na območjih plemen, ki so pod zvezno upravo, in v pokrajini Hajber Pahtunhva;

8.

poziva pakistanske oblasti, naj kazensko preganjajo posameznike in skupine, ki podžigajo nasilje, predvsem tiste, ki pozivajo k umorom posameznikov in skupin, s katerimi se ne strinjajo;

9.

zahteva, naj pakistanska vlada stori več, da bi izsledila več sto, če ne več tisoč žrtev prisilnih izginotij v Pakistanu, tudi otrok, med katerimi so bile tudi deklice v starosti devet in deset let; poziva k objavi rezultatov interne vladne preiskave o obsežnosti tega problema;

10.

pozdravlja politiko varovanja otrok na območjih plemen pod upravo zveznih oblasti, ki se je začela 10. januarja 2012 in s katero se poskuša izvajati načrt za storitve varovanja in za enote za varovanje otrok v vseh agencijah na območjih plemen pod upravo zveznih oblasti;

11.

pozdravlja, da naj bi bil zakon o zaščiti otrok iz leta 2010, ki že velja v pokrajini Hajber Pahtunhva, razširjen na območja plemen pod regionalno upravo, vključno z dolino Svat, ter začel veljati takoj; upa, da bo učinkovita uporaba tega zakona pripomogla k uveljavitvi pravnega reda na območjih plemen, ki so pod regionalno upravo;

12.

poziva pakistansko vlado, naj izkoristi sedanji zagon za resnično izboljšanje položaja pravic žensk in deklic, naj revidira in reformira dele hududskih odlokov in zakon o dokazovanju, zakon o omejevanju porok otrok ter dele druge zakonodaje, ki kršijo status in pravice žensk in zaradi katerih so te po pravu v podrejenem položaju;

13.

pozdravlja, da je pakistanska vlada v letih 2011 in 2012 uvedla novo zakonodajo za učinkovitejše odpravljanje diskriminacije žensk in nasilja nad njimi, in poziva vlado, naj zagotovi dejansko izvajanje in uveljavljanje teh novih zakonov;

14.

poziva pakistansko vlado, naj tesno sodeluje z ZN in EU pri uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja, zlasti cilja 2, ki pravi, da bodo do leta 2015 otroci ne glede na spol lahko zaključili celoten ciklus osnovnega izobraževanja; poziva pakistansko vlado, naj si postavi za prednostno nalogo povečanje števila deklic, ki se izobražujejo v šolah, in naj jim med izobraževanjem zagotovi varnost;

15.

poziva pakistansko vlado, naj poveča financiranje javnih šol in sprejme učinkovite ukrepe za uveljavitev obveznega standardnega učnega načrta za osnovno izobraževanje in režima pregledov na vseh zasebnih ali javnih verskih šolah, ki so pogosto edini vir izobraževanja, zlasti na podeželju;

16.

poziva Komisijo, naj kot del svoje politike razvojne pomoči skupaj s pakistansko vlado razvije izobraževalne programe, usmerjene v izboljšanje pismenosti in izobraženosti žensk v Pakistanu;

17.

poziva Komisijo in Svet, pa tudi mednarodno skupnost, naj občutno povečajo sredstva, namenjena prizadevanjem za zaščito žensk in deklic pred posilstvi, zlorabami in nasiljem v družini, ter naj podpirajo ukrepe za okrepitev gibanj civilne družbe, ki se borijo proti diskriminaciji žensk in deklic;

18.

poziva Komisijo, naj ukrepa na podlagi svojih zavez glede otrok iz sporočila „Otroci na posebnem mestu v zunanjepolitičnih dejavnostih EU“ ter naj zagotovi, da EU stori vse, kar je v njeni moči, za spodbujanje in zaščito pravic otrok;

19.

vztraja, da je treba v vseh dialogih o človekovih pravicah izrecno obravnavati pravice žensk in otrok, predvsem vprašanje boja za odpravo vseh oblik diskriminacije žensk in deklic ter nasilja nad njimi, zlasti prisilnih porok, nasilja v družini in umorov žensk; vztraja tudi, da je treba zavrniti vsako sklicevanje na običaje, tradicijo ali vero kot utemeljitev za izogibanje dolžnosti za odpravo teh brutalnosti; je prepričan, da je preprečevanje običaja porok otrok bistveno za zagotavljanje spoštovanja temeljnih pravic mladostnic v Pakistanu;

20.

poziva pristojne institucije EU, naj v svojem političnem dialogu s Pakistanom še naprej poudarjajo vprašanje verske strpnosti v družbi, saj je to vprašanje osrednjega pomena za dolgoročen boj proti islamskemu ekstremizmu;

21.

poziva pristojne institucije EU, naj vztrajajo, da mora pakistanska vlada spoštovati klavzulo o demokraciji in človekovih pravicah, ki je zapisana v sporazumu o sodelovanju med Evropsko unijo in Islamsko republiko Pakistan; ponavlja svoj poziv Evropski službi za zunanje delovanje in še posebej posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, naj redno poročata o izvajanju sporazuma o sodelovanju ter klavzule o demokraciji in človekovih pravicah, vključno z izvajanjem pravic žensk in otrok;

22.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Evropski službi za zunanje delovanje, podpredsednici Evropske komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, organu ZN za ženske, svetu OZN za človekove pravice ter pakistanski vladi in parlamentu.