15.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 332/99

—

ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter dodatnega protokola, katerih podpisnica je država Filipini,

—

ob upoštevanju nacionalnega strateškega dokumenta Komisije za obdobje 2007–2013 za Filipine,

—

ob upoštevanju finančnega sporazuma za podporni program za pravosodje EU–Filipini, podpisanega oktobra 2009, ki naj bi pospešil sodne postopke proti storilcem izvensodnih ubojev, in novega programa "Pravica za vse",

—

ob upoštevanju dejstva, da je država Filipini nedavno ratificirala Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča in Opcijskega protokola h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju (MOPPM),

—

ob upoštevanju poročila delovne skupine OZN za splošni redni pregled o Filipinih z dne 31. maja 2012,

—

ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Catherine Ashton z dne 24. aprila 2012,

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Filipinih, zlasti resolucije z dne 21. januarja 2010 (1),

—

ob upoštevanju členov 122(5) in 110(4) Poslovnika,

A.

ker je Esmail Amil Enog, uslužbenec družine Ampatuan iz Maguindanaa, marca 2012 izginil, potem ko je pred sodiščem pričal, da je pripadnike oborožene milice vozil do mesta, na katerem je bilo leta 2009 umorjenih 57 žrtev; ker so 31. maja 2012 našli ostanke njegovega trupla, na katerih so bile sledi mučenja;

B.

ker so bili vodilni člani družine Ampatuan, obtoženi organiziranja poboja v Maguindanau, po dogodkih 23. novembra 2009 aretirani, premoženje in bančni računi 28 pripadnikov klana pa zamrznjeni, kar je poteza brez primere;

C.

ker se je 8. septembra 2010 v Manili začelo sojenje osebam, obtoženim poboja v Maguindanau; ker proti Andalu Ampatuanu in nekaterim njegovim sinovom poteka sodni postopek zaradi poboja, vendar je približno 100 osumljencev še vedno na prostosti;

D.

ker je Esmail Enog tretja žrtev, ki je bila ubita od začetka sojenja leta 2010, in ker so sorodniki drugih žrtev poročali, da so tarča napadov, groženj, podkupovanja in nadlegovanja;

E.

ker brutalna smrt Esmaila Enoga jasno kaže, da je v državi še vedno živ duh nekaznovanja, ki je spodbudil poboj v Maguindanau;

F.

ker mednarodni tisk poroča, da so bili v letu 2012 ubiti štirje novinarji in da so Filipini po mnenju organizacij, ki spremljajo razmere na področju človekovih pravic, za medije nevarna država;

G.

ker je število izvensodnih ubojev in prisilnih izginotij precej znižalo, odkar je oblast prevzel predsednik Benigno Aquino III; ker pa je zmožnost vlade, da bi se učinkovito borila proti splošno razširjenemu nekaznovanju storilcev takih dejanj in da bi uspešno obravnavala politično motivirano nasilje v državi, še vedno nezadostna;

H.

ker se je po podatkih organizacij za človekove pravice od več sto primerov izvensodnih pobojev v zadnjem desetletju uspešno sodilo zgolj v sedmih primerih z 11 obtoženci, po nastopu predsednika Aquina pa niti enemu;

I.

ker je po poboju v Maguindanau vlada ustanovila neodvisno komisijo proti zasebnim vojskam, ki naj bi razpustila zasebne milice, vendar komisija še ni dosegla konkretnih rezultatov;

J.

ker je v skladu s poročilom neodvisne komisije proti zasebnim vojskam iz maja 2011 v državi vsaj 72 dejavnih zasebnih oboroženih skupin;

K.

ker so v najnovejšem splošnem rednem pregledu o Filipinih ponovno poudarjena priporočila iz leta 2008: nekaznovanost za izvensodne poboje, prisilna izginotja in mučenje se morajo končati, odgovornim pa je treba soditi; prizadevanja za popolno prepoved primerov mučenja, izvensodnih pobojev in prisilnih izginotij se morajo okrepiti; nekaznovanost je treba končati, storilcem pa soditi; novinarjem ter zagovornikom človekovih pravic je treba zagotoviti ustrezno zaščito;

L.

ker je senat Filipinov junija 2011 sprejel akt o prisilnih ali neprostovoljnih izginotjih, predstavniški dom pa maja 2012;

1.

ostro obsoja umor tretje priče poboja v Maguindanau in štirih novinarjev ter izraža solidarnost z družinami umrlih;

2.

izraža resno zaskrbljenost glede sodne neodvisnosti in počasnih obsodb za kršitve človekovih pravic v državi in poziva k takojšnji neodvisni preiskavi nedavnih primerov umorov;

3.

poziva vlado Filipinov, naj sprejme dodatne ukrepe, da bi se odpravila praksa nekaznovanja za izvensodne poboje, prisilna izginotja in mučenje, odgovornim, tudi storilcem poboja v Maguindanau, ki so še vedno na prostosti, pa bi se sodilo; nadalje poziva k izpustitvi vseh izginulih, ki so še vedno v ujetništvu, ter k pojasnitvi vseh drugih nerešenih primerov;

4.

pozdravlja obtožnico proti 196 osebam v zvezi s pobojem v Maguindanau in obžaluje, da sojenje še ni resno napredovalo;

5.

poziva vlado Filipinov, naj ratificira Mednarodno konvencijo o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem in naj uzakoni akt o prisilnih ali neprostovoljnih izginotjih;

6.

poziva vlado Filipinov, naj zagotovi ustrezno zaščito zagovornikov človekovih pravic, sindikalistov in novinarjev, naj učinkovito preišče in sodno preganja napade na novinarje ter naj v nacionalno zakonodajo uvede učinkovit zakon, ki bo prepovedoval taka dejanja in nalagal kazenske sankcije;

7.

poziva državne organe, naj v okviru komisije za človekove pravice ustanovijo poseben program za žrtve in njihovo zaščito, v katerega bodo v primerih hudih kršitev človekovih pravic vključene tudi družine žrtev, zlasti kadar so domnevni storilci vojaki, policisti ali državni uslužbenci;

8.

izraža zaskrbljenost, ker se priprti osumljenci mučijo in se z njimi slabo ravna, tovrstno ravnanje pa je splošno razširjeno; poziva organe Filipinov, naj okrepijo prizadevanja za strog boj proti kršitvam nacionalnega akta proti terorizmu iz leta 2009;

9.

poziva vlado, naj nemudoma prepove in razpusti paravojaške sile (tudi kadar tovrstne dejavnosti nadzoruje vojaško poveljstvo) in lokalne milice ter naj vzpostavi popoln vojaški in policijski nadzor nad oboroženimi civilnimi enotami, zlasti nad geografskimi enotami civilnih oboroženih sil in organizacijami civilnih prostovoljcev;

10.

poziva vlado, naj sprejme konkretne ukrepe za uresničevanje priporočil Filipinom iz nedavnega splošnega rednega pregleda; poziva vlado, naj nemudoma umakne odlok št. 546, da bi se prepovedale zasebne vojske;

11.

pozdravlja dejstvo, da je država Filipini dne 30. avgusta 2011 ratificirala Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča in dne 17. aprila 2012 izbirni protokol Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju,

12.

pozdravlja pomembne korake filipinske vlade pri prizadevanjih za preprečitev ubojev in privedbo storilcev pred sodišče ter vzpostavitev projektne skupine zavzetih tožilcev, ki se ukvarja z izvensodnimi poboji in prisilnimi izginotji;

13.

pozdravlja uspešno izvajanje programa EPJUST in nov program EU-Filipini za podporo pravosodja "Pravica za vse", ki se bo kmalu začel izvajati in bo v obdobju 2012–2015 namenil 10 milijonov EUR za spodbujanje pravičnega dostopa do sodišča in učinkovito uveljavljanje pravic za vse državljane, zlasti za ženske, otroke, manjšine in avtohtono prebivalstvo ter zagovornike človekovih pravic in socialne aktiviste;

14.

poziva vlado Filipinov, naj posebnemu poročevalcu Združenih narodov omogoči obisk, da bi preučil razmere na področju človekovih pravic v državi;

15.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiki, predsedniku in vladi Filipinov, visokemu komisarju ZN za človekove pravice in vladam držav članic ASEAN.