15.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 332/69

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Kitajski in Tibetu, zlasti resolucij z dne 27. oktobra 2011 (1) in 25. novembra 2010 (2),

—

ob upoštevanju svoje prejšnje resolucije z dne 7. aprila 2011 o prepovedi organizacije volitev za tibetansko vlado v izgnanstvu v Nepalu (3),

—

ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

—

ob upoštevanju 36. člena ustave Ljudske republike Kitajske, ki vsem prebivalcem zagotavlja pravico do svobode veroizpovedi,

—

ob upoštevanju člena 110(2) in 110(4) Poslovnika,

A.

ker so spoštovanje človekovih pravic, svoboda identitete, kulture, veroizpovedi in združevanja temeljna načela Evropske unije in njene zunanje politike;

B.

ker je EU postavila vprašanje pravic tibetanske manjšine med 31. krogom dialoga med EU in Kitajsko o človekovih pravicah v Bruslju 29. maja 2012; ker dialog med EU in Kitajsko o človekovih pravicah ni pripomogel k občutnemu izboljšanju razmer na področju človekovih pravic Tibetancev;

C.

ker so odposlanci njegove svetosti dalajlame stopili v stik z vlado Ljudske republike Kitajske, da bi poiskali mirno rešitev tibetanskega vprašanja, ki bi bila v obojestransko korist; ker pogovori med stranema, ki so trenutno zamrznjeni, niso privedli do oprijemljivih rezultatov;

D.

ker so oblasti Ljudske republike Kitajske uporabile nesorazmerno silo, ko so se leta 2008 odzvale na proteste v Tibetu, odtlej pa uveljavljajo restriktivne varnostne ukrepe, ki omejujejo svobodo izražanja, združevanja in prepričanja;

E.

ker utegne biti število žrtev protestov leta 2008 višje od 200, število pridržanih se giblje med 4 434 in več kot 6 500, ob koncu leta 2010 pa je bilo v Tibetu znanih 831 političnih zapornikov, med katerimi je bilo 360 obsojenih, 12 pa je prestajalo dosmrtno zaporno kazen;

F.

ker poročila navajajo, da oblasti Ljudske republike Kitajske v zaporih v Tibetu za izsiljevanje priznanj uporabljajo mučenje, med drugim s pretepanjem, uporabo naprav za zadajanje elektrošokov, dolgotrajno osamitvijo, stradanjem in drugimi podobnimi ukrepi;

G.

ker je po poročilih leta 2009 samosežig izvedlo 38 Tibetancev, predvsem menihov in nun, kot protest proti omejevalni politiki Kitajske v Tibetu ter v podporo vrnitvi dalajlame in spoštovanju verske svobode v okrožju Aba/Ngava v provinci Sečuan, pa tudi v drugih delih tibetanske planote;

H.

ker se trenutno še vedno ne ve ali ni jasno, kje je več žrtev samosežigov in kakšno je njihovo zdravstveno stanje, gre pa za Čimeja Paldena, Tenpe Dardžeja, Džamjanga Paldena, Lobsanga Gjatsa, Sonama Rabjanga, Dave Ceringa, Kelsanga Vankčuka, Lobsanga Kelsanga, Lobsanga Kančoka in Tapeja;

I.

ker so oblasti Ljudske republike Kitajske pridržale 11. pančenlamo Gedhuna Čoekjija Njimo in ga po 14. maju 1995 ni videl nihče;

J.

ker so tibetanska identiteta, jezik, kultura in vera, ki pričajo o zgodovinsko bogati civilizaciji, ogroženi zaradi preseljevanja pripadnikov ljudstva Han na ozemlja, ki so zgodovinsko tibetanska, in zaradi uničevanja tradicionalnega nomadskega načina življenja Tibetancev;

K.

ker v EU poteka postopek imenovanja posebnega predstavnika EU za človekove pravice in določanja njegovega mandata;

L.

ker poprejšnji pozivi Evropskega parlamenta podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko EU, naj s svojimi kitajskimi sogovorniki razpravlja o položaju v Tibetu, niso privedli do pričakovanih rezultatov;

1.

ponavlja, da bi moralo strateško partnerstvo med EU in Ljudsko republiko Kitajsko temeljiti na skupnih načelih in vrednotah;

2.

poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko EU, naj okrepi in poglobi prizadevanja, da bi se v okviru dialoga med EU in Kitajsko o človekovih pravicah obravnaval položaj človekovih pravic Tibetancev;

3.

v zvezi s tem obžaluje nepripravljenost kitajskih oblasti, da bi dialog potekal dvakrat letno, in njihovo stališče glede načina in pogostosti srečanj, zlasti kar zadeva del o krepiti civilne družbe in vključitev civilne družbe v ta dialog; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije, naj si po svojih najboljših močeh prizadeva, da bi dialog o človekovih pravicah postal učinkovitejši in bolj usmerjen v rezultate;

4.

izreka pohvalo zelo pomembnemu in uspešnemu procesu demokratizacije upravljanja za Tibetance v izgnanstvu, ki ga je izpeljal njegova svetost dalajlama, ter nedavnemu prenosu njegovih političnih pristojnosti in odgovornosti na demokratično izvoljenega premiera (kalon tripa) osrednje tibetanske uprave, ki zastopa prizadevanja tibetanskega ljudstva;

5.

izreka pohvalo za odločitev demokratično izvoljenega novega tibetanskega vodstva, da še naprej vztraja pri politiki srednje poti, ki jo je opredelil njegova svetost dalajlama in v skladu s katero si prizadeva za pristno avtonomijo Tibetancev v Ljudski republiki Kitajski in v okviru njene ustave;

6.

podpira načela, opredeljena v memorandumu o dejanski avtonomiji tibetanskega naroda, ki so ga odposlanci njegove svetosti dalajlame predložili svojim kitajskim sogovornikom leta 2008, v njem pa je opredeljena podlaga za realistično in trajno politično rešitev tibetanskega vprašanja;

7.

zavrača stališče vlade Ljudske republike Kitajske, po katerem so stiki vlad z njegovo svetostjo dalajlamo in člani izvoljenega tibetanskega vodstva ter izrazi podpore vlad mirni rešitvi tibetanskega vprašanja prek dialoga in pogajanj v nasprotju s politiko ene Kitajske;

8.

poziva oblasti Ljudske republike Kitajske, naj zgodovinskemu ozemlju Tibeta zagotovijo dejansko avtonomijo;

9.

izraža razočaranje, ker vlada Ljudske republike Kitajske od januarja 2010 ni pripravljena nadaljevati dialoga z odposlanci njegove svetosti dalajlame, in spodbuja kitajske oblasti, naj s predstavniki osrednje tibetanske uprave začnejo vsebinsko razpravo o prihodnosti Tibeta;

10.

vztraja, da bi morale oblasti Ljudske republike Kitajske spoštovati svobodo izražanja, svobodo združevanja in svobodo prepričanja Tibetancev;

11.

poziva oblasti Ljudske republike Kitajske, naj dovolijo izvedbo neodvisne mednarodne preiskave protestov leta 2008 in dogodkov po teh protestih, ter poziva k izpustitvi političnih zapornikov;

12.

obsoja vse oblike mučenja priprtih oseb ter poziva in prosi oblasti Ljudske republike Kitajske, naj dovolijo neodvisen mednarodni pregled zaporov in centrov za pridržanje v Tibetu;

13.

ponovno obsoja represijo, ki jo kitajske oblasti izvajajo nad tibetanskimi samostani, in poziva kitajsko vlado, naj Tibetancem, pa tudi vsem drugim kitajskim državljanom, zagotovi svobodo veroizpovedi;

14.

vztraja, naj kitajske oblasti razkrijejo, kje so vse žrtve samosežigov v Tibetu in kaj se z njimi dogaja;

15.

ponavlja svoj poziv kitajskim oblastem, naj razkrijejo, kje je 11. pančenlama Gedhun Čoekji Njima in kaj se z njim dogaja;

16.

poziva kitajske oblasti, naj uveljavljajo jezikovne, kulturne, verske in druge temeljne svoboščine Tibetancev ter se vzdržijo politik naseljevanja v prid pripadnikov ljudstva Han in v škodo Tibetancev na ozemljih, ki so zgodovinsko tibetanska, tibetanskim nomadom pa naj ne vsiljujejo opuščanja njihovega tradicionalnega načina življenja;

17.

poziva kitajske oblasti, naj umaknejo vse omejitve ter po vsem Tibetu dovolijo neoviran dostop in prosto gibanje neodvisnim medijem, novinarjem in opazovalcem na področju človekovih pravic;

18.

poziva posebnega predstavnika EU za človekove pravice, naj potem, ko bo imenovan, redno poroča o razmerah na področju človekovih pravic v Ljudski republiki Kitajski, zlasti kar zadeva Tibet;

19.

poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko EU, naj imenuje posebnega koordinatorja s pooblastilom, da redno poroča o Tibetu, da bi se spodbudilo spoštovanje človekovih pravic Tibetancev, vključno z njihovo pravico do ohranjanja in razvijanja svoje ločene identitete ter njenih verskih, kulturnih in jezikovnih izrazov, podpira konstruktiven dialog ter pogajanja med vlado Ljudske republike Kitajske in odposlanci njegove svetosti dalajlame ter zagotovi pomoč tibetanskim beguncem, zlasti v Nepalu in Indiji,

20.

poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko EU, naj se na vsakem srečanju s predstavniki Ljudske republike Kitajske dotakne vprašanja položaja človekovih pravic v Tibetu;

21.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko EU, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Ljudske republike Kitajske, generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov, tibetanski vladi v izgnanstvu, tibetanskemu parlamentu v izgnanstvu in njegovi svetosti dalajlami.