15.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 332/28

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru ter Odboru regij o zanesljivosti oskrbe z energijo in mednarodnem sodelovanju: "Energetska politika EU: povezovanje s partnerji zunaj naših meja" (COM(2011)0539),

—

ob upoštevanju predloga Komisije za sklep Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi mehanizma za izmenjavo informacij v zvezi z medvladnimi sporazumi med državami članicami in tretjimi državami na področju energije (COM(2011)0540),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 24. novembra 2011 o zanesljivosti oskrbe z energijo in mednarodnem sodelovanju – "Energetska politika EU: povezovanje s partnerji zunaj naših meja",

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 z naslovom "Na poti k novi energetski strategiji za Evropo 2011–2020" (1),

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj in Odbora za mednarodno trgovino (A7-0168/2012),

A.

ker sedanji skupni globalni energetski izzivi in izvajanje ambicioznih ciljev EU na področju energetike in podnebnih sprememb od EU zahtevajo skupne, učinkovite in pravične ukrepe na mednarodnem prizorišču, zlasti s krepitvijo zunanje razsežnosti energetske politike in skupnim nastopom, da se poveča raznolikost energetskih virov in poti, izboljša zanesljivost oskrbe in podpre trajnostna proizvodnja in poraba;

B.

ker naj bi se število svetovnega prebivalstva pri sedanjih trendih do leta 2050 povečalo na 9 milijard, svetovno povpraševanje po energiji, ki bo večinoma prisotno v državah nečlanicah OECD, se bo do leta 2030 povečalo za 40 %, okrepila pa se bo tudi svetovna konkurenca za vire fosilnih goriv iz gospodarstev v vzponu;

C.

ker se bo v naslednjem desetletju odvisnost EU od uvoza energije zaradi izčrpanosti notranjih virov fosilnih goriv verjetno povečala, kljub vedno večjemu donosu obnovljivih virov energije, energetske učinkovitosti in raziskav na področju energetskih tehnologij;

D.

ker je energetska učinkovitost ključna za zmanjšanje odvisnosti EU od tujih virov energije ter za povečanje njene geopolitične neodvisnosti in zanesljivosti oskrbe z energijo, saj EU porabi več kot 400 milijard EUR na leto za uvoz energije; ker se z 20-odstotnimi energetskimi prihranki ne bi povečala le zanesljivost naše energetske oskrbe, ampak bi se za vsaj 50 milijard na leto zmanjšal prenos bogastva iz gospodarstev EU v države, ki proizvajajo energijo;

E.

ker mora EU dati prednost zagotavljanju in razvoju notranjih virov fosilnih goriv, zlasti znatnih zalog, nedavno odkritih v Sredozemskem morju, ki bi zmanjšali evropsko odvisnost od uvoza energije; ker obstajajo znatne priložnosti za skupni razvoj in skupno izkoriščanje virov fosilnih goriv s sosednjimi državami EU;

F.

ker je današnja EU kot digitalno gospodarstvo in digitalna družba precej bolj odvisna od stalne in zanesljive oskrbe z električno energijo, kot je bila to kdaj koli prej;

G.

ker je EU že večja uvoznica fosilnih goriv in postaja vedno bolj odvisna od uvoza ter izpostavljena zunanjim dobaviteljem in tranzitnim državam; ker na drugi strani EU vloga večjega kupca na globalnih energetskih trgih prinaša znatno moč;

H.

ker se lahko zaradi rasti prebivalstva in vse višjega življenjskega standarda svetovno povpraševanje po energiji poveča za 40 % do leta 2030; ker visoka in vedno večja odvisnost EU od uvoza zahteva politike, ki upoštevajo in obravnavajo ta dejstva;

I.

ker bi skupna zunanja energetska politika, ki temelji na solidarnosti, diverzifikaciji in strateškem sodelovanju, tudi z glavnimi državami potrošnicami energije, ter na spodbujanju domačih obnovljivih virov energije, ustvarila sinergije na področju zagotavljanja zanesljive oskrbe z energijo v Evropski uniji ter okrepila zmožnost ukrepanja EU v zadevah zunanje politike in njeno verodostojnost v svetu, tudi v zvezi s podnebnimi spremembami;

J.

ker odprtje energetskega trga EU koristi podjetjem iz tretjih držav, vendar pa njihovo netransparentno trgovanje in sovražni prevzemi predstavljajo grožnjo, ki zahteva strogo spoštovanje predpisov EU o konkurenci ter druge pomembne zakonodaje, da se zagotovi ustrezno delovanje notranjega trga z raznoliko oskrbo z energijo ter prepreči motnje in krize v oskrbi s surovo nafto in plinom;

K.

ker postajajo države članice medsebojno vedno bolj povezane in so se zato prizadevanja za zagotovitev zanesljivosti oskrbe izključno na nacionalni ravni izkazala za nezadostna in ne zadovoljujejo dolgoročnih interesov vseh držav članic EU;

L.

ker se naložbe, čeprav je EU na široko priznala potrebo po razvoju energetske infrastrukture, še vedno niso bistveno povečale;

M.

ker lahko le v celoti povezan evropski energetski trg, katerega delovanje temelji na solidarnosti, ustrezno obvlada izzive zanesljivosti oskrbe z energijo, ki izhajajo iz razlik v sestavi in deležu uvožene energije v različnih državah članicah;

N.

ker je pri zunanjih odnosih EU na področju energije z glavnimi državami proizvajalkami, tranzitnimi državami in državami potrošnicami bistvenega pomena zagotavljanje skladnosti in doslednosti ter je zato pri pogajanjih z močnimi dobavitelji energije v tretjih državah bistveno strateško in politično usklajevanje med državami članicami;

O.

ker so za odnose na področju energije potrebne predvidljivost, stabilnost in dolgoročne naložbe;

P.

ker je izziv zanesljivosti oskrbe z energijo zmanjšati negotovost, ki povečuje napetosti med državami ter zmanjšuje učinkovito delovanje trga, posledično pa tudi koristi od trgovine, ki jih imajo dobavitelji in potrošniki;

Q.

ker območje Arktike vsebuje približno eno tretjino povprečno ocenjenih neodkritih svetovnih zalog plina in 13 odstotkov neodkritih zalog nafte;

1.

poudarja, da je treba zagotoviti, da je čezmejna energetska infrastruktura znotraj Unije v celoti razvita; prav tako poudarja potrebo po intenzivnem usklajevanju politik držav članic in po skupnih ukrepih in solidarnosti na področju zunanje energetske politike in oskrbe z energijo, pri čemer priznava pomen transparentnosti in celovitega delovanja notranjega energetskega trga, v skladu z dolgoročnimi cilji EU na področju energetike in podnebnih sprememb;

2.

meni, da mora biti energetska politika pomemben sestavni del skupne zunanje politike ter da jo je treba oblikovati in izvajati v sinergiji z ostalimi političnimi področji z zunanjo razsežnostjo;

3.

poudarja da bi morala EU ob upoštevanju sedanjih gospodarskih razmer in cilja v zvezi z uresničitvijo resnično enotnega energetskega trga EU dati prednost naložbam v energetsko infrastrukturo, ki bo omogočila postopno povečanje zmogljivosti na ravni mejnih stroškov naložb, omogočila enotnemu trgu koristi od optimizirane uporabe energetske infrastrukture ob hkratnem zagotavljanju in spodbujanju zanesljivosti oskrbe, konkurenčnosti in trajnosti na stroškovno učinkovit način;

4.

opozarja na poziv Parlamenta k pripravi načrtov za Evropsko energetsko skupnost, ki bi vključevala tesno sodelovanje na področju energetskih omrežij in evropsko financiranje novih energetskih tehnologij, da bi preprečili drobitev evropske energetske politike in zagotovili vidno mednarodno vlogo Unije v odnosih na področju energije;

5.

poziva Komisijo, naj predloži zakonodajni predlog za ustanovitev observatorija za energijo, ki bo izboljšal poznavanje uvoznih energetskih trgov in zagotovil natančno analizo izvoznih trgov;

6.

je prepričan, lahko v celoti delujoč, medsebojno povezan in integriran evropski notranji energetski trg bistveno izboljša zanesljivost oskrbe, celo kratkoročno, in da je pomemben element za uspešno evropsko zunanjo energetsko politiko; meni tudi, da ima evropski regulativni okvir za energetiko ključno vlogo v procesu izgradnje notranjega trga energije in da ga je treba promovirati v partnerskih državah, in sicer s povečanjem ozaveščenosti o njegovem namenu, prednostih in koristih; splošni cilj je zagotoviti, da so zunanja energetska politika EU in dvostranski sporazumi držav članic v celoti usklajeni z zakonodajo EU;

7.

poudarja, da morata Komisija in evropska služba za zunanje delovanje zagotoviti, da bodo vsi več- in dvostranski sporazumi EU, zlasti sporazumi o partnerstvu in sodelovanju, v celoti usklajeni s pravili notranjega trga EU; poudarja, da bi ti argumenti lahko zagotovili vzajemnost, enake konkurenčne pogoje in transparentnost, s tem pa evropskim vlagateljem varno pravno okolje v državah, kjer dobavljajo energijo, in v tranzitnih državah;

8.

poziva EU in države članice, naj zagotovijo povezan notranji energetski trg, ki bo vzdržal zunanje pritiske ter poskuse, da bi oskrbo z energijo in cene energije uporabili za zunanjepolitične pritiske; zato poudarja, da je treba povečati sredstva, namenjena projektom za povezovanje energetskih trgov v EU ter dokončni vzpostavitvi evropskih plinskih in elektroenergetskih infrastrukturnih omrežij do konca leta 2015, zlasti za načrt baltskega medsebojnega povezovanja, kot je določeno v tretjem energetskem svežnju EU;

9.

poudarja, da pravilno delovanje notranjega trga zahteva, da za energijo, uvoženo v Unijo, veljajo v celoti predpisi o notranjem energetskem trgu, ko je energija enkrat na ozemlju EU; zato poudarja, da bi si morala EU prizadevati za regulatorno približevanje s sosednjimi državami, ki bi bile pripravljene sprejeti njene predpise o notranjem energetskem trgu; v zvezi s tem poudarja pomen in vlogo Energetske skupnosti;

10.

poziva Komisijo, naj podpira vzpostavitev obsežnega sistema EU za indeksacijo cen plina na podlagi tržnih cen plina, da bi vsem podjetjem za trgovanje s plinom v EU omogočili trgovanje z zunanjimi dobavitelji plina na pravičnejši in bolj predvidljiv način, neodvisno od cen nafte, ter da bi še naprej spodbujali konkurenco na notranjem trgu EU s plinom.

11.

poudarja, da je treba v celoti izkoristiti moč, ki izhaja iz povezovanja notranjega energetskega trga in infrastrukture, in sicer s kombinacijo sredstev, strokovnega znanja in sposobnosti držav članic in EU; zato poziva k izboljšani preglednosti in večji udeležbi EU v pogajanjih o sporazumih med državami članicami in tretjimi državami, saj bi lahko ti sporazumi vplivali tudi na delovanje notranjega energetskega trga EU; podpira Komisijo pri njenih prizadevanjih za zagotovitev večje preglednosti in izmenjave informacij med državami članicami ter poziva k večji uporabi obstoječih ukrepov za zaščito konkurence, da bi preprečili izogibanje zakonodaji EU;

12.

poudarja dodatne odgovornosti Evropskega parlamenta na področju energije v skladu s členom 194 PDEU in vztraja pri zagotovitvi njegove ustrezne udeležbe v vseh postopkih obveščanja in posvetovanja v zvezi z zunanjo energetsko politiko; s tem v zvezi poudarja, da morajo izmenjave podatkov o kolektivnih ukrepih, programih in projektih, ki jih sprejme EU, njene finančne institucije ali drugi subjekti EU vključevati tudi Parlament;

13.

pozdravlja pristop Republike Moldavije in Ukrajine k Energetski skupnosti ter status opazovalke, ki ga imata v njej Armenija in Gruzija, kar bo prispevalo k izboljšanju regionalnega sodelovanja na področju energije z boljšim regulativnim okvirom za prihodnja partnerstva med EU in zadevnimi partnerskimi državami;

14.

ponovno poudarja poziv Parlamenta, naj mednarodne energetske projekte urejajo pregledni medvladni sporazumi na ravni držav članic ali Unije; poudarja, da opiranje energetskih projektov le na trgovinske sporazume ogroža tako zaščito vlagateljev kot celovito spoštovanje pravil notranjega trga;

15.

v skladu s strateškimi sklepi o sodelovanju pri energetski politiki s partnerji zunaj EU poziva k doseganju večjih sinergij med trgovinsko in energetsko politiko Unije, med drugim v skladu s strategijo "Energija 2020" in poročilom Komisije o zanesljivosti oskrbe z energijo in mednarodnem sodelovanju na področju energije;

16.

poudarja, da je krepitev zunanje razsežnosti energetske politike EU ključna za zagotavljanje zanesljive oskrbe z energijo v EU in izboljšanje trgovinskih odnosov EU s tretjimi državami; poudarja, da je treba ustvariti potrebne trdne okvirne pogoje za sodelovanje na področju energije in virov z našimi strateškimi trgovinskimi partnerji, ki bodo v vseh ozirih ustrezali tudi razmeram na notranjem trgu;

17.

meni, da bi moralo izboljšano usklajevanje med državami članicami ter med državami članicami in Komisijo omogočiti državam članicam, da v celoti izkoristijo politično in gospodarsko težo Unije; v tem okviru pozdravlja predlog sklepa Komisije o vzpostavitvi mehanizma za izmenjavo informacij v zvezi z medvladnimi sporazumi med državami članicami in tretjimi državami na področju energije; poudarja dodano vrednost mnenja Komisije in podpore med pogajalskim procesom, da se zagotovi skladnost medvladnih sporazumov z zakonodajo o notranjem energetskem trgu, v skladu z dolgoročnimi cilji EU na področju energetike in podnebnih sprememb;

18.

poudarja, da bi vzpostavitev mehanizma za izmenjavo informacij za namene medvladnih sporazumov med državami članicami EU in tretjimi državami na področju energetske politike izredno okrepila preglednost, usklajenost in učinkovitost politike v vsej EU;

19.

poziva k tesnejšemu usklajevanju med Svetom, Komisijo in evropsko službo za zunanje delovanje, da bi v zvezi z vprašanji skupne zunanje politike na področju energetike zavzeli enotno stališče in ukrepali skupaj; poudarja, da je treba znotraj evropske službe za zunanje delovanje oblikovati sektor za energetsko politiko in vključiti delegacije EU v izvajanje energetske diplomacije na terenu;

20.

podpira mehanizme, kot je mehanizem zgodnjega opozarjanja, v odnosih z državami dobaviteljicami energije in tranzitnimi državami; je prepričan, da je treba glede na vedno večjo konkurenco glede virov in obstoječe proizvajalske monopole še naprej spodbujati zamisel o skupnih nakupih energetskih surovin s strani držav članic;

21.

poziva države članice in Komisijo, naj opredelijo ovire za trgovino in naložbe na področju energije v odnosih s tretjimi državami ter naj po potrebi sprejmejo ukrepe za njihovo odpravo – na dvostranski ravni in prek Svetovne trgovinske organizacije;

22.

podpira predlog Sveta, da bi se izvedla analiza delovanja Pogodbe o Energetski skupnosti, in oblikovanje načrta, ki bi omogočal pospešeno posodabljanje energetskih sektorjev; poziva k namenitvi večje pozornosti izvajanju reform in uvajanju tehnologij, kot so pametna omrežja, da bi se okrepilo vključevanje obnovljivih virov energije in povečala energetska učinkovitost; zato podpira zamisli, da bi dali nov zagon Pogodbi o energetski listini, in v ta namen predlaga uvedbo strateških partnerstev; poudarja, da je treba razviti socialno razsežnost pogodbe, da bi lahko učinkovito reševali težave, kot sta pomanjkanje energije in korupcija;

23.

poziva Komisijo, naj poudari pomen in potrebnost Konference podpisnic energetske listine, da se bolje izkoristijo možnosti energetske listine, predvsem na osrednjih področjih, kot so trgovina, tranzit, naložbe in reševanje sporov, med drugim s širitvijo Pogodbe o energetski listini na države, ki je niso podpisale in/ali ratificirale;

24.

meni, da mora vsaka država članica objaviti in predložiti uradu Eurostat povprečno dvostransko uvozno ceno za zemeljski plin, vsaj vsako četrtletje, pri čemer časovni zamik ne sme biti daljši od dveh četrtletij;

25.

meni, da je za izvajanje skladne in dosledne zunanje energetske politike EU potrebno redno usklajevanje med državami članicami in Komisijo; poziva Komisijo, naj redno izmenjuje stališča z državami članicami – predvsem v okviru predlagane strateške skupine za mednarodno sodelovanje na področju energije – v zvezi s prednostnimi nalogami in dejavnostmi EU in držav članic na področju zunanje energetske strategije na politični in strokovni ravni; poziva k vključitvi neodvisnih energetskih regulatorjev kot strokovnjakov v strateško skupino za mednarodno sodelovanje na področju energije glede na njihove izkušnje in poglobljeno poznavanje delovanja čezmejnih trgov z električno energijo in plinom;

26.

meni, da bi bili lahko ukrepi, ki jih predlaga Komisija bolj učinkoviti, če bi bili razvrščeni po pomembnosti, če bi bili določeni časovni okviri in akcijski načrti ter način obveščanja o doseženem napredku in rokih;

27.

meni, da je zagotavljanje skladnosti med horizontalnimi cilji, izraženimi v Lizbonski pogodbi, bistveno za zunanjo energetsko politiko EU; poziva, da se Parlament pravočasno obvesti o prednostnih projektih EU;

28.

poziva države članice, naj ne sklepajo pogodb o dobavi energije ali tehnologij, povezanih z energijo, s tretjimi državami, ki kršijo interese druge države članice Unije;

29.

meni, da so potrebne redne razprave o izzivih, s katerimi se sooča zunanja energetska politika EU, in sicer v okviru formalnih in neformalnih srečanj ministrov za energijo v Svetu, ki se jih udeležujejo in jih izrecno podpirajo tudi visoka predstavnica in komisar za energijo ter njune ustrezne službe; takšna srečanja bi morala biti prav tako organizirana za usklajevanje skupnega in skladnega evropskega stališča pred srečanji na visoki ravni v mednarodnih organizacijah, kot so Mednarodna agencija za energijo, Združeni narodi, Mednarodna agencija za obnovljivo energijo, Mednarodno partnerstvo za sodelovanje glede energetske učinkovitosti in Mednarodna agencija za atomsko energijo, kjer je pomembno, da EU prevzame bolj aktivno in vplivno vlogo; o vseh pomembnih vprašanjih bi bilo treba obvestiti Parlament in se z njim posvetovati;

30.

meni, da mora Svet v primeru, ko infrastrukturni projekt strateškega pomena vpliva na zanesljivost oskrbe celotne EU z energijo, razmisliti o tem, da bi Komisiji podelil mandat za izvajanje pogajanj, o takem mandatu pa je treba razmisliti tudi v primeru drugih medvladnih sporazumov, ki bi lahko bistveno vplivali na dolgoročne cilje energetske politike EU, zlasti na njeno energetsko neodvisnost; s tem v zvezi poziva k ustreznemu obveščanju Parlamenta in posvetovanju z njim;

31.

poziva Komisijo, naj razvije orodje za izmenjavo informacij, da bi lahko zbirala in objavljala ustrezne podatke o energetskih programih in projektih v tretjih državah, ki so jih oblikovale upravne in finančne institucije držav članic in EU; poziva države članice, naj v tem okviru predložijo Komisiji ustrezne podatke;

32.

poziva Komisijo, naj spremlja svetovne energetske trge in v zvezi s tem sodeluje z državami članicami in mednarodnimi organizacijami, kot je Mednarodna agencija za energijo (IEA); poziva Komisijo, naj za ta namen predstavi pravni instrument pred koncem leta 2012;

33.

poudarja, da so diverzifikacija virov oskrbe – vključno z novimi viri energije – in tranzitnih poti, pa tudi razvoj virov obnovljive energije za EU, nujen in bistven element, ki bo podpiral zunanjo varnostno politiko, strateško vlogo ter neodvisnost, doslednost, verodostojnost in učinkovitost evropske zunanje politike, saj je EU močno odvisna od uvoza energije;

34.

poziva k oblikovanju usklajene in enotne politične strategije EU za nove dobavitelje energije, pri čemer je treba med drugim nameniti posebno pozornost izboljšanju razmer za konkurenco v EU, da bi novim dobaviteljem omogočili vstop na trg EU;

35.

poziva k doseganju večjih sinergij med trgovinsko in energetsko politiko EU v skladu s strategijo Evropa 2020; poudarja, da je treba spodbuditi globalne strukture upravljanja surovin za zmanjšanje mednarodnih napetosti na tem področju, in želi v zvezi s tem pohvaliti primer Mednarodnega energetskega foruma (IEF); meni, da je sklepanje dolgoročnih pogodb o dobavi energije in surovin po poštenih cenah z našimi strateškimi trgovinskimi partnerji ena od glavnih prednostnih nalog; zato poziva EU, naj sprejme usklajeno strategijo Unije za sklepanje pogodb o dobavi energije s temi partnerji;

36.

poudarja, da Pogodba EU poziva k solidarnosti med državami članicami, ki mora biti prisotna tako pri vsakodnevnem delu kot tudi pri kriznem upravljanju notranje in zunanje energetske politike; poziva Komisijo, naj zagotovi jasno opredelitev energetske solidarnosti, da bi zagotovila njeno spoštovanje s strani vseh držav članic;

37.

poudarja, da lahko vedno večja odvisnost EU od uvoza fosilnih goriv spodkopa njeno politično neodvisnost ter bistveno vpliva na neodvisnost njenega sprejemanja odločitev na drugih področjih politik, ta neugoden pojav pa lahko odpravijo le popoln prehod k okolju prijazni oskrbi z energijo in energetska učinkovitost ter medsebojna povezanost, odvisnost in solidarnost med državami članicami;

38.

poudarja, da mora EU skupno energetsko politiko in strateške cilje ustrezno upoštevati v svojih zunanjih odnosih ter regionalni in evropski sosedski politiki;

39.

poziva Komisijo, naj na področju lastnih virov goriv in kot prispevek k zagotavljanju in raznovrstnosti dobaviteljev ter oskrbovalnih virov in poti za surovine v posamezna območja EU podpre raziskave in razvoj, da bosta za vsako regijo vedno na voljo vsaj dva različna vira oskrbe, v skladu s Sporočilom Komisije o prednostnih nalogah glede energetske infrastrukture za leto 2020 in pozneje – načrt za integrirano evropsko energetsko omrežje (COM(2010)0677));

40.

poudarja, da mora zunanja energetska politika EU prispevati k zagotavljanju varne, zanesljive, trajnostne in cenovno dostopne energije, in sicer v skladu s splošnimi cilji energetske politike EU, tj. konkurenčnostjo, zanesljivostjo oskrbe in trajnostjo, ter z energetskimi in podnebnimi cilji EU 2050;

41.

poudarja, da je treba okrepiti ukrep za večjo raznolikost dobaviteljev, poti in virov oskrbe z energijo v EU, ob upoštevanju prednostnih koridorjev energetske infrastrukture, zlasti tistih, namenjenih vzpostavitvi dejanske konkurence na trgu za plin, vzpostavitvi novih tranzitnih koridorjev (Južni koridor in Sredozemsko območje), okrepitvi obstoječih koridorjev (Vzhodni koridor) in vzpostavitvi dejanske konkurence med dobavitelji plina s povečanjem deleža utekočinjenega zemeljskega plina v EU in z doseganjem novih in oddaljenih dobaviteljev (Avstralija, Kanada, Združene države Amerike, Latinska Amerika, Podsaharska Afrika, Centralna Azija itd.);

42.

prav tako poudarja pomen izboljšanja medsebojne povezanosti energetskih omrežij in sklenitev Evro-sredozemskega in Evro-atlantskega energetskega in plinskega infrastrukturnega obroča ter dokončanje načrta za medsebojno povezanost baltskega energetskega trga, ob hkratni posodobitvi in izgradnji obstoječih elektrarn in plinskih elektrarn ter infrastrukture (medsebojnih povezav, omrežij, plinovodov, prenosnih omrežij, skladišč in terminalov za utekočinjen zemeljski plin); ti ukrepi bi morali zagotoviti, da nobena država članic ne ostane energetski otok in da se lahko energija prenaša po vsej EU; s tem v zvezi pozdravlja predlagan instrument za povezovanje Evrope;

43.

poziva Komisijo, naj podpre vključitev tako imenovane "klavzule o zanesljivosti oskrbe z energijo" v trgovinske in pridružitvene sporazume ter sporazume o partnerstvu in sodelovanju z državami proizvajalkami in tranzitnimi državami, tako da bi bil lahko določen kodeks ravnanja in izrecno navedeni ukrepi, ki bi jih bilo treba sprejeti v primeru enostranske odločitve enega od partnerjev o spremembi pogojev;

44.

pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom "O zanesljivosti oskrbe z energijo in mednarodnem sodelovanju – energetska politika EU: povezovanje s partnerji zunaj naših meja" (COM(2011)0539); meni pa, da so potrebni dodatni instrumenti na podlagi solidarnosti med državami članicami, ki bi EU omogočili, da pri pogajanjih z zunanjimi partnerji zaščiti svoje interese glede zanesljive oskrbe z energijo, zlasti v kriznih razmerah;

45.

poziva Komisijo, naj oblikuje celovit sklop kratko-, srednje- in dolgoročnih prednostnih nalog energetske politike EU v odnosu do sosednjih držav, da bi vzpostavila skupno pravno področje, ki bi temeljilo na načelih in standardih notranjega trga, povezanih s temeljnim pravnim redom; poudarja, da je za obvladanje pomanjkljivega izvajanja pravnega reda pomembno še razširiti evropsko energetsko skupnost in vzpostaviti pravne nadzorne mehanizme;

46.

podpira politični in gospodarski dialog s sosednjimi državami EU o rabi novih virov energije;

47.

poziva k izvajanju obstoječih mehanizmov in ustvarjanju novih v okviru evropske sosedske politike in sinergije Črnega morja, da bi okrepili sodelovanje za večjo preglednost in stabilnost oskrbe in tranzita;

48.

podpira politični dialog z Norveško in Rusijo o izkoriščanju novih virov energije v Barentsovem morju, pri čemer je treba zagotoviti varstvo občutljivega arktičnega okolja, in sodelovanje z Norveško na področju uvoza v hidroelektrarnah proizvedene elektrike prek podmorskih električnih kablov na dolge razdalje; poziva k hitrejšemu oblikovanju strategije EU za Arktiko;

49.

meni, da je zunanjepolitični dialog bistven za ločitev svetovne gospodarske rasti od rabe virov energije in za spodbujanje bolj predvidljivih energetskih trgov ter da ugodno vpliva na politične odnose; poudarja pomen dialoga z gospodarstvi v vzponu, kot so Kitajska, Indija, Brazilija, Indonezija in Južna Afrika, poleg dialoga z drugimi ključnimi državami potrošnicami, kot so ZDA in Japonska;

50.

meni, da mora EU spodbujati razvoj energetske politike in poglabljanje sodelovanja na tem področju s tretjimi državami, ki sledijo istim vrednotam ter želijo izvajati demokratične reforme in spodbujati vrednote, na katerih temelji EU;

51.

pozdravlja priporočila Komisije o okrepljenem političnem sodelovanju z vzhodnimi sosedi in meni, da je ključnega pomena, da se pristop Turčije k Pogodbi o Energetski skupnosti in odprtje poglavja o energiji v pogajanjih o pristopu k EU obravnavata prednostno; poleg tega pozdravlja pobudo za tristranski dialog EU-Ukrajina-Rusija in poudarja potrebo po zagotovitvi poglobljenega političnega in upravnega sodelovanja z obema partnericama;

52.

poudarja, da so ukrepi za povečanje notranje proizvodnje energije iz obnovljivih virov bistveni za zmanjšanje odvisnosti EU od uvoza ogljikovodikov; vztraja, da je treba ponovno oceniti proizvodnjo energije v EU in distribucijsko strukturo v skladu z njenimi dolgoročnimi cilji na področju energetike in podnebja;

53.

opozarja na velik prispevek utekočinjenega zemeljskega plina k oskrbi EU z energijo in poziva h krepitvi sodelovanja z glavnimi državami dobaviteljicami ter s sedanjimi in prihodnjimi potrošnicami;

54.

poudarja, da mora diverzifikacija vključevati nove vire nafte, plina in električne energije, ki ne prihajajo iz Rusije, za države članice, ki so prekomerno odvisne od te edine dobaviteljice; poudarja, da plin, uvožen iz Rusije, predstavlja le 24 % plina, ki se potroši v celotni EU, vendar predstavlja od 48 do 100 % v dvanajstih od 27 držav članic, zato neposredno vpliva na zanesljivost oskrbe z energijo v Uniji;

55.

meni, da se z razvojem novih, nekonvencionalnih energetskih tehnologij (katranski pesek in plin iz skrilavca iz Kanade, ZDA, Avstralije, Katarja, Brazilije in Argentine, energetsko raziskovanje arktičnega območja, nadaljnje izkoriščanje v Iraku, Venezueli in afriških državah) kot morebitni prihodnji dobavitelji kažejo novi udeleženci, partnerji in območja, zato mora EU svoja prizadevanja osredotočiti tudi na celovito izkoriščanje tega novega položaja in razvijanje novih energetskih partnerstev, da bi diverzificirala svoje dobavitelje;

56.

poudarja, da je prehod na energetiko z malo emisijami zelo pomemben; poudarja, da je treba ohraniti konkurenčnost in inovacije, med drugim z ustreznimi instrumenti trgovinske politike; meni, da je treba prehod na energetiko z malo emisijami izvesti na način, ki ustreza razmeram na tem geografskem območju, stanju energetskega sistema in energetski mešanici zadevne države članice ter njeni geološki sestavi; meni, da ta pristop omogoča največjo možno zanesljivost oskrbe z energijo in konkurenčnost gospodarstva ter hkrati tudi spoštovanje neodvisnosti te države članice, ki je določena v Pogodbi, kar zadeva uporabo energentov in izbiro virov energije ter splošno sestavo sistema za oskrbo z energijo;

57.

poudarja pomen neposrednih tujih naložb EU v gradnjo in posodobitev energetske infrastrukture v državah v razvoju; hkrati poudarja, da je treba zanjo vzpostaviti ustrezno pravno varstvo, zaradi česar je potrebna širitev pravne podlage EU glede tretjih držav;

58.

poudarja pomen širokega sodelovanja na območju Arktike, zlasti med državami na evroatlantskem območju;

59.

meni, da svetovno povpraševanje po energiji in visoka koncentracija rezerv fosilnih goriv v večinoma nestabilnih in nedemokratičnih državah povzroča ranljivost EU in resno ogroža razvoj verodostojnih, učinkovitih in skladnih skupnih evropskih politik;

60.

meni, da morajo energetska partnerstva in sodelovanje EU v svetovnih forumih, kot je skupina G-20, spodbujati bolj trajnostne energetske politike v tretjih državah ter hkrati izboljšati preglednost trga, ublažiti nestanovitnost mednarodnega trga ter si prizadevati za svetovni energetski trg, ki bo manj občutljiv za pretrese pri preskrbi in motnje;

61.

poudarja, da je treba razširiti povezave med evropskim energetskim omrežjem in sosednjimi državami (Zahodni Balkan, vzhodne sosede, države ob Kaspijskem morju, Severna Afrika in Bližnji vzhod), in sicer z gradnjo novih povezovalnih daljnovodov ter s spodbujanjem širšega regulativnega območja, čim večjo možno razširitvijo standardov EU na področju okolja in varnosti, da se zagotovi, da vse vrste elektrarn v bližini meja EU izpolnjujejo najvišje standarde v zvezi z jedrsko varnostjo;

62.

poudarja pomen izvajanja infrastrukturnih projektov splošnega interesa, opredeljenih v "predlogu uredbe o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo" in sporočilu "Prednostne naloge glede energetske infrastrukture za leto 2020 in pozneje", ki ju je pripravila Komisija; meni, da je glede na strateški pomen teh projektov bistveno, da se da ustrezno prednost sledečim sporazumom z zunanjimi partnerji ter jih trajnostno zasnovati in hitro skleniti, ob upoštevanju tržnega sistema, ki temelji na pravilih;

63.

poudarja, da je treba v dialogu o energiji med EU in Rusijo, v katerem mora EU nastopati enotno, upoštevati posebni in odvisni položaj srednje- in vzhodnoevropskih držav članic, saj je mogoče njihovo zanesljivo oskrbo z energijo zagotoviti le z vseevropskim povezovanjem infrastrukture in celovitim izvajanjem pravil notranjega energetskega trga; meni, da bi bilo treba v okviru dialoga obravnavati taka pomembna vprašanja, kot so dostop do virov energije, omrežij in izvoznih trgov, zaščita naložb, interoperabilnost, preprečevanje kriz in sodelovanje, enaki konkurenčni pogoji in oblikovanje cen energije; poudarja, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti vprašanju "Druzhba" in na ravni EU uvesti posebne ukrepe za obnovo dobave nafte po zaprtem kraku;

64.

poudarja, da je treba, medtem ko države članice povezujejo in združujejo nacionalne trge z naložbami v infrastrukturo in sprejemanjem skupnih predpisov, okrepiti tudi prizadevanja za sodelovanje z Rusijo, da bi opredelili ustvarjalne in vzajemno sprejemljive ukrepe za zmanjševanje razhajanj med tema dvema energetskima trgoma;

65.

poudarja pomen energetskega dialoga z Rusijo in načrta EU-Rusija, ki ga je predlagal Svet za energijo; poudarja pomen sodelovanja na področjih vzajemnih koristi, kot so skupne raziskave in prenos tehnologije, zlasti v zvezi z energetsko učinkovitostjo in obnovljivimi viri energije;

66.

poziva k razširitvi Pogodbe o energetski listini na več držav in k temu, da udeleženci Konference podpisnic energetske listine delujejo v smeri sporazumne rešitve, na podlagi katere bo Rusija sprejela načela energetske listine in njene protokole v celoti;

67.

poziva k okrepitvi strateškega partnerstva z Rusijo s sklenitvijo novega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju; poudarja, da bi moral biti nov sporazum popolnoma skladen s pravili notranjega trga in uredbami tretjega energetskega svežnja ter temeljiti na vzajemnem spoštovanju in vzajemnosti; poudarja, da se je Rusija že zavezala s Pogodbo o energetski listini v skladu s členom 45 iz te pogodbe; meni, da bi imela ratifikacija omenjene pogodbe s strani Rusije vzajemne koristne učinke na dvostranske odnose na področju energije;

68.

poudarja vlogo parlamentarne skupščine Euronest, ki bo prispevala k doseganju ciljev vzhodnega partnerstva in bo imela pozitiven vpliv na vprašanja, povezana z zanesljivo oskrbo z energijo;

69.

opozarja, da so države Evropskega gospodarskega prostora že del notranjega trga EU, njihovo sodelovanje pa je ključno za doseganje energetskih ciljev za leto 2020; pozdravlja sedanje pobude za krepitev sodelovanja s Švico, ki morajo biti namenjene tudi njenemu vključevanju v notranji energetski trg EU;

70.

meni, da bi morala zunanja energetska politika EU temeljiti na načelih solidarnosti, preglednosti, subsidiarnosti, trajnosti, sodelovanja, vzajemnosti, tržnem pristopu, temelječem na pravilih, ter usklajevanju med EU, državami članicami in partnerskimi državami ter ta načela spodbujati; meni, da je spoštovanje horizontalnih ciljev iz Lizbonske pogodbe bistveno za potrditev vloge Evrope v spreminjajočem se regionalnem političnem kontekstu; poziva Svet, naj pooblasti Komisijo za začetek pogajanj o preoblikovanju obstoječih memorandumov o soglasju o energetskih vprašanjih s sosednjimi državami v pravno zavezujoča besedila;

71.

poudarja pomen nadaljnjega razvoja partnerstva med EU in Afriko na področju energije, ki je bilo vzpostavljeno leta 2010;

72.

je prepričan, da bi učinkovitejše upravljanje na globalni ravni izboljšalo sodelovanje z državami proizvajalkami, tranzitnimi državami in državami potrošnicami; je prepričan, da bi morala zato EU prevzeti vodilno vlogo v mednarodnem upravljanju energetske politike, da bi spodbudila pregledna in nediskriminacijska načela, uresničila cilj trajnosti, znižala transakcijske stroške in oblikovala spodbude za udeležence na trgu, da bi lahko konkurirali pri ceni in kakovosti;

73.

pozdravlja vključitev cilja splošnega dostopa do energije do leta 2030 v sporočilo "Energetska politika EU: povezovanje s partnerji zunaj naših meja" in meni, da se je treba pri tem, kar zadeva države v razvoju, osredotočiti na decentralizirano, trajnostno in cenovno dostopno energijo, zlasti za podeželsko in revno prebivalstvo; spodbuja podporo inovativnim plačilnim shemam z zasebno in javno udeležbo, da bo dostop do energije za končne uporabnike cenovno dosegljiv;

74.

poudarja, da je trajnostna energija ključno gonilo razvoja, ter ponovno poziva k oblikovanju posebnega energetskega in razvojnega programa, katerega poudarek bo zlasti na energetsko učinkovitih in decentraliziranih energetskih rešitvah majhnega obsega, temelječih na obnovljivih virih, ter na spodbujanju razvoja zmogljivosti in prenosa tehnologije, da se zagotovi lokalno lastništvo; ugotavlja, da bodo za trajnostno izpolnitev vse večjega povpraševanja po energiji v mestnih središčih in industriji, zlasti v državah v vzponu, morda potrebne obsežne sheme na osnovi energije iz obnovljivih virov; poziva, naj se pri teh shemah vedno spoštujejo najvišja socialna in okoljska merila;

75.

poziva, naj se pri obravnavi energetskih vprašanj z državami v razvoju upoštevajo glavni razvojni cilji EU ter demokracija in človekove pravice v okviru strateškega pristopa k zanesljivi, trajnostni in konkurenčni oskrbi z energijo, pri čemer morajo biti v središču interesi prebivalcev v državah v razvoju;

76.

poudarja pomen preglednosti, demokratičnega nadzora in udeležbe civilne družbe v odnosih s tretjimi državami na področju energije;

77.

poudarja pomen nadaljnjega vključevanja ključnih načel za trgovino in naložbe, vključno z načeli, ki spodbujajo enake pogoje za naložbe v trajnostno energijo, tako v dvostranske sporazume kot v večstranske pravne okvire, kot sta Pogodba o energetski listini in STO, ter njihovega izvrševanja z učinkovitimi mehanizmi za reševanje sporov;

78.

meni, da je poleg sodelovanja na področju izkoriščanja in trgovanja z energetskimi proizvodi ter njihov prenos v EU, treba tudi okrepiti sodelovanje v zvezi z drugimi pomembnimi vprašanji, povezanimi z energijo; zato poziva k razvoju strateškega partnerstva na področju energije med EU in ključnimi tretjimi državami, kot so Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska ter države, katerih poraba energije hitro narašča, med drugim na naslednjih področjih:

79.

poziva Komisijo, naj v državah, ki mejijo na EU, zahteva in izvršuje najvišje mednarodne varnostne standarde za jedrske elektrarne z vsemi instrumenti in sporazumi, ki so ji na voljo, na primer konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje (konvencije iz Espooja) in konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuške konvencije); poziva sosednje države EU, naj izvedejo obsežne preskuse jedrske varnosti in izjemnih situacij, Komisijo pa, naj jim v te namene ponudi tehnično pomoč EU;

80.

poziva Komisijo, naj pri vseh pomembnih trgovinskih sporazumih, tudi znotraj Svetovne trgovinske organizacije, spodbuja sprejetje načel pobude za preglednost v ekstraktivni industriji in mednarodnih standardov na področju upravljanja energetskih trgov, vključno z odpravo subvencij za fosilna goriva s kvantitativnimi cilji;

81.

se seznanja, da shranjevanje energije in električne energije, pridobljene iz obnovljivih virov ter druge napredne energetske aplikacije zahtevajo množico surovin, vključno z redkimi zemljami, oskrba s katerimi je trenutno kritična; meni, da je potrebno usklajeno ukrepanje EU in drugih tehnološko vodilnih držav, vključno z ZDA in Japonsko, v zvezi z raziskovalnimi dejavnostmi za določitev novih in nadomestnih surovin ali zmanjšanje uporabe surovin, ki prinašajo nove negotovosti v smislu zanesljivosti oskrbe, strupenosti ali obremenitve okolja;

82.

da bi po vsem svetu spodbujali zanesljivo, varno in okoljsko ozaveščeno proizvodnjo energije, podpira krepitev in spodbujanje varstva pred sevanjem, zaščitnih ukrepov, standardov jedrske varnosti, strogih zahtev za dejavnosti naftnih in plinskih obratov na morju, varnosti pomorskega prevoza surove nafte, naftnih derivatov in utekočinjenega zemeljskega plina ter sodelovanja na področju novih tehnologij, raziskav, razvoja in inovacij ter dela na področju mednarodnih standardov;

83.

meni, da svetovnih izzivov na področju podnebnih sprememb ni mogoče ublažiti brez sodelovanja velikih onesnaževalcev, in spodbuja Komisijo, naj vzpostavi skupno strategijo, da bi dosegla skupno rešitev s temi državami; priznava, da bi lahko strokovno znanje EU, ki temelji na izkušnjah na področju oblikovanja in izvajanja sistema za trgovanje z emisijami, koristilo tretjim državam, ter poziva Komisijo, naj zagotavlja pomoč in spodbudo tretjim državam pri določanju in oblikovanju lastnih sistemov za trgovanje z emisijami, da bi povezali take sisteme s sistemom EU;

84.

poudarja, da Evropa potrebuje dolgoročno perspektivo politike, ki predvideva nova globalna partnerstva in instrumente za dvostransko sodelovanje, ki bi Evropski uniji zagotovili ključno vlogo pri določanju globalnega energetskega programa, in sicer s prevzemom vodilnega položaja pri oblikovanju novih tržnih standardov in mednarodnih prizadevanjih za tehnološke raziskave in inovacije na področju energije;

85.

poudarja potrebo po izboljšanju sodelovanja na področju raziskav, razvoja in inovacij s tretjimi državami z namenom reševanja globalnih izzivov; meni, da mora EU tesno sodelovati z glavnimi izvozniki biogoriv iz tretjih držav, da bi zagotovili dejansko trajnost teh nadomestnih, čistih energetskih možnosti, ki lahko prispevajo k diverzifikaciji oskrbe, in preprečili posredne spremembe v rabi zemljišč z negativnimi posledicami; poudarja, da morajo biti zunanji viri biogoriv urejeni z istimi standardi kot viri v EU, zlasti kar zadeva okoljske in podnebne standarde; meni, da bi morala Unija spodbujati sprejetje druge in tretje generacije tehnologij biogoriv, tako interno kot tudi eksterno;

86.

opozarja na zapleteno razmerje med oskrbo z energijo, hrano ter dogajanjem na področju zanesljivosti, zlasti v zvezi z biogorivi, ki imajo lahko negativen socialni in okoljski vpliv na države v razvoju; je prepričan, da mora imeti pravica do hrane prednost pred ciljem EU v zvezi z energijo iz obnovljivih virov za biogoriva;

87.

ugotavlja, da je širjenje proizvodnje biogoriv preveč odvisno od širjenja obsežnih industrijsko obdelanih monokultur in s tem kmetijskih praks, ki škodujejo okolju, biotski raznovrstnosti, rodovitnosti tal in razpoložljivosti vode; je zaskrbljen, da utegne imeti širjenje proizvodnje biogoriv zaradi spodbujanja koncentriranega lastništva zemljišč hude posledice, saj prihaja do kršitev zemljiških pravic, izgublja se dostop do življenjsko pomembnih naravnih virov, krčijo se gozdovi in slabša okolje;

88.

je zaskrbljen, ker direktiva o obnovljivih virih energije ne vsebuje zavezujočih trajnostnih meril za proizvodnjo biomase; v teh okoliščinah meni, da bi lahko imela bioenergija negativno vlogo pri boju proti podnebnim spremembam ter postala pomembno dodatno gonilo za prisvajanje zemlje, negotovo preskrbo s hrano ter krčenje in propadanje gozdov v državah v razvoju; poziva Komisijo, naj zato pripravi pravno zavezujoča merila trajnosti, ki bodo preprečevala negativne podnebne, okoljske in socialne učinke zaradi proizvodnje in uporabe biomase za energijo;

89.

poziva EU, naj uvede politiko za trajnostno proizvodnjo biomase in njeno uporabo za energijo, ki bo izpolnjevala zahteve glede podnebnih sprememb ter bo tudi v skladu s politiko razvojnega sodelovanja EU.

90.

meni, da mora EU zagotoviti, da bo energija postala ključni element programov EU za zunanjo pomoč, saj dostop do energije, ki je bistven za gospodarski razvoj, še vedno pomeni izziv v državah v razvoju;

91.

meni, da mora biti sodelovanje na področju razvoja in uvajanja v prihodnost usmerjenih energetskih tehnologij v središču sodelovanja EU z industrializiranimi partnerskimi državami in gospodarstvi v vzponu;

92.

meni, da mora EU energetska vprašanja umestiti v središče evropskih pobud, kot so vzhodno partnerstvo, Unija za Sredozemlje in evropska sosedska politika;

93.

poziva Komisijo, naj oblikuje skupne načrte za obnovljive vire energije z vsemi ključnimi dobaviteljicami energije in s strateško pomembnimi tranzitnimi državami ter vzpostavi partnerstva z državami, ki se srečujejo s podobnimi energetskimi izzivi ter imajo podobne vrednote, zlasti z namenom spodbujanja tehnološkega, raziskovalnega in industrijskega sodelovanja ter določitve skupnih standardov za tehnologije obnovljivih virov energije, energetsko učinkovitost, električna vozila, nove in nekonvencionalne energetske tehnologije, varnost vrtalnih enot na morju ter jedrsko varnost in neširjenje;

94.

s ciljem zagotavljanja dostopa do energije vsem in v skladu z razvojnimi cilji tisočletja ponovno poudarja, kako pomembno je povečanje evropskih tujih neposrednih naložb v izgradnjo in posodabljanje energetske infrastrukture ter energetske učinkovitosti v državah v razvoju na podlagi zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ter kako pomembna je podpora za oblikovanje ustreznega pravnega okvira, da bi tako prispevali k diverzifikaciji mešanice energetskih virov v teh državah, ter hkrati z ustreznimi pravnimi sredstvi povečali zaščito tamkajšnjih evropskih naložb;

95.

poziva k usklajenim ukrepom z drugimi tehnološko vodilnimi državami (na primer ZDA in Japonsko), da bi skupaj obravnavali na novo nastajajoče izzive, kot so pomanjkanje surovin in redkih zemelj, ki vplivajo na uveljavljanje tehnologij obnovljivih virov energije, shranjevanja energije in naprednih energetskih aplikacij;

96.

poziva k oblikovanju programov EU za sodelovanje z državami v razvoju na področju energije, da bi olajšali vzpostavitev ustrezne tržne strukture in zakonodaje, ki bi domačim potrošnikom zagotovila koriščenje ugodnosti obnovljivih virov energije po ustrezni ceni;

97.

meni, da se morajo stroge določbe o jedrski varnosti, ki veljajo v EU, odražati v strategiji EU do zunanjih držav, zlasti tistih sosednjih držav, v katerih obratujejo ali se načrtujejo jedrske elektrarne, ki lahko pomembno vplivajo na varnost EU;

98.

v tem okviru pozdravlja nedavno zavezo čezatlantskega gospodarskega sveta in energetskega sveta EU-ZDA o spodbujanju sodelovanja na področju zanesljivosti oskrbe z energijo, standardov pametnih omrežij, tehnologije vodika in gorivnih celic, tehnologij obnovljivih virov energije in drugih čistih energij, energetske učinkovitosti in uspešnih politik za olajševanje trgovine ter dajanja tehnologij za čisto energijo na trg; poziva, naj se sklepi energetskega sveta EU-ZDA bolje prenesejo v strukture odločanja;

99.

poudarja, da je treba poglobiti dialog o strateških vprašanjih skupnega interesa na področju energije, spodbujati sodelovanje v zvezi z energetsko politiko in okrepiti raziskovalno sodelovanje z ZDA, zlasti na področju energetsko učinkovitih tehnologij proizvodnje in prevoza; poziva k vzpostavitvi partnerstva za zanesljivost oskrbe z energijo z ZDA na podlagi obstoječega sodelovanja v okviru energetskega sveta ZDA-EU;

100.

poudarja, da mora Čezatlantski gospodarski svet med drugim spodbujati sodelovanje na področju regulativnih ureditev, raziskav energije iz obnovljivih virov in energetske učinkovitosti, raziskav fuzije in jedrske varnosti ter poziva k izvajanju rednih energetskih dialogov z Rusijo in drugimi partnerji, da bi se razvila in bolje izvrševala mednarodna pravila za varno, zanesljivo in učinkovito proizvodnjo, prenos, tranzit, skladiščenje in predelavo energije ter dvostransko trgovino z novimi energetskimi tehnologijami in izdelki, kot so biogoriva;

101.

poziva Komisijo, naj okrepi svoje sodelovanje z Mednarodno agencijo za energijo, ki posreduje pomembne informacije in podatke o energetskem načrtovanju; meni, da morajo EU in vse države članice, ki niso članice Mednarodne agencije za energijo, k njej pristopiti;

102.

pozdravlja sodelovanje EU pri projektu mednarodnega termonuklearnega poskusnega reaktorja (ITER) in v mednarodnem forumu o četrti generaciji reaktorjev (GIF);

103.

poziva EU in države članice, naj še naprej sodelujejo z Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi v zvezi z vprašanji zanesljive oskrbe z energijo in varovanja kritične energetske infrastrukture;

104.

poziva Svet in Komisijo, naj sodelujeta z ZDA in drugimi zavezniki pri varovanju energetske infrastrukture pred kibernetskimi napadi; poudarja, da bo to tveganje, ki ga tradicionalni varnostni ukrepi ne morejo preprečiti, pri prehodu na "pametno" omrežje še bolj oviralo varovanje kritične infrastrukture;

105.

pozdravlja predlagano "energetsko partnerstvo med EU in južnim Sredozemljem"; meni, da se mora to partnerstvo osredotočati na ogromen potencial obnovljive (sončne) energije tega območja ter da mora oblikovati potrebne ukrepe, ki bi prispevali k zadovoljitvi potreb po energiji v državah južnega Sredozemlja s trajnostnimi rešitvami;

106.

ponavlja, da mora sodelovanje na področju energetske politike prispevati k spodbujanju, ne pa upadanju temeljnih vrednot Unije, kot so spoštovanje človekovih pravic, demokracija, dobro upravljanje, pravna država, socialni dialog, vzajemno spoštovanje, odgovorna raba naravnih virov, boj proti podnebnim spremembam in poglobljeno varstvo okolja, ter spodbujati mir in se skladati z zunanjo politiko Unije;

107.

poziva Svet in Komisijo, naj v sodelovanju z evropsko službo za zunanje delovanje do konca leta 2013 izdelata natančen časovni načrt na osnovi sporočila "O zanesljivosti oskrbe z energijo in mednarodnem sodelovanju" (COM(2011)0539), ki bo pripomogel k oblikovanju učinkovite zunanje energetske politike ter v katerem bodo navedeni kratko-, srednje- in dolgoročni cilji in koraki ter natančen časovni okvir za njihovo izvedbo.

108.

poudarja pomen regije ob Črnem morju z vidika diverzifikacije virov in poti, potenciala obnovljivih virov energije in geostrateške lokacije za dostop do območja ob Kaspijskem morju, Bližnjega Vzhoda in osrednje Azije; meni, da bi morale Komisija in države članice zagotoviti podporo za večstransko sodelovanje na področju energije, in sicer v zvezi z integracijo trgov, regulativnimi okviri in infrastrukturo; s tem v zvezi poudarja osrednji pomen južnega koridorja, projekta Nabucco in transkaspijskega plinovoda ter drugih manjših projektov;

109.

priznava prispevek GMES k določanju virov sončne energije na Zemlji iz vesolja; ob upoštevanju dejstva, da je bilo na podlagi GMES ugotovljeno, da puščavska območja v enem dnevu dobijo več sončne energije kot je celotno človeštvo potroši v enem letu, poziva Komisijo, naj sklene partnerstva z državami, v katerih so velika puščavska območja, zlasti afriškimi državami, ter razvije strategije in tehnologije za učinkovito uporabo tega energetskega potenciala, med drugim z uporabo mehanizmov za razvojno sodelovanje, predvidenih v energetsko-podnebnem svežnju;

110.

poziva k nadaljnji razširitvi članstva v Pogodbi o Energetski skupnosti na več sosednjih držav EU, zlasti na države v vzhodnem partnerstvu in srednjeazijske republike; poudarja, da bi morala Komisija zagotoviti in uveljaviti pravočasno in dosledno izvajanje predpisov EU na področju energije s strani držav članic podpisnic pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti, zlasti s pogojevanjem razpoložljivosti sredstev EU z izpolnjevanjem obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe;

111.

meni, da je dostop do trajnostne energije ključno gonilo razvoja, in poziva, naj EU svoje razvojne dejavnosti osredotoči na pomoč državam v razvoju pri spodbujanju trajnostnih energetskih politik, reformnih ukrepov, razvoja infrastrukture, ugodnih naložbenih pogojev in energetske učinkovitosti;

112.

poziva k vzpostavitvi posebnega energetskega dialoga z državami kaspijske regije in pozdravlja delo na projektu Caspian Development Corporation; poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za krepitev odnosov Unije z Azerbajdžanom in Turkmenistanom;

113.

vztraja, da je treba prednostne naloge zunanje energetske politike EU ustrezno upoštevati v zunanjih finančnih instrumentih po letu 2013;

114.

poudarja pomen sodelovanja v okviru platforme za zagotavljanje zanesljive oskrbe z energijo vzhodnega partnerstva pri uveljavljanju evropskih standardov v energetski politiki in pravilih, podpiranju razvoja infrastrukture ter pri povezovanju, energetski učinkovitosti in uporabi obnovljivih virov energije; pozdravlja pobudo o partnerstvu za spodbujanje energetske učinkovitosti in varstva okolja v vzhodni Evropi (E5P) in upa, da bodo pri tej pobudi poleg Ukrajine kmalu sodelovale tudi druge države vzhodnega partnerstva;

115.

opozarja na nedavna trenja v vzhodnem Sredozemlju v zvezi z obstojem ogljikovodikov; poudarja, da je treba energijo uporabljati kot gibalo miru, sodelovanja in stabilnosti na tem območju;

116.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.