Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o vlogi civilne družbe v odnosih EU-Čile

2012/C 143/29

Poročevalec: Filip HAMRO-DROTZ

Soporočevalec: Francisco SILVA

Evropski parlament je v pismu z dne 1. avgusta 2011 v skladu s členom 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosil za pripravo raziskovalnega mnenja o naslednji temi:

Vloga civilne družbe v odnosih EU-Čile.

Strokovna skupina za zunanje odnose, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je septembra 2011 pripravila študijski obisk v Čilu in mnenje sprejela 24. januarja 2012.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 478. plenarnem zasedanju 22. in 23. februarja 2012 (seja z dne 22. februarja) s 138 glasovi za in 7 vzdržanimi glasovi.

1.   Priporočila

1.1   Mnenje je nastalo na pobudo Evropskega parlamenta, ki je EESO zaprosil za analizo vloge čilske civilne družbe v okviru odnosov EU-Čile in stanja v zvezi s členom 10 pridružitvenega sporazuma iz leta 2002. Navedeni člen namreč predvideva ustanovitev skupnega posvetovalnega odbora civilne družbe EESO-Čile, ki nikoli ni zaživel, saj v Čilu za to ni primerljive ustanove.

1.2   EESO izraža zadovoljstvo ob dobrih političnih odnosih med EU in Čilom, h katerim je nedvomno pripomogel tudi pridružitveni sporazum. Odbor podpira revizijo sporazuma, s katero bi vanj vključili poglavje o trajnostnem razvoju, ukrepe v podporo priznavanju in izvajanju temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela ter preusmeritev sodelovanja v podporo krepitvi civilne družbe in projektov skupnega interesa, denimo na področju inovacij, trajnostnega razvoja, varstva potrošnikov in izobraževanja.

1.3   EESO pogodbenici pridružitvenega sporazuma in pristojne mednarodne organizacije s sedežem v Čilu poziva, naj zagotovijo vso potrebno institucionalno, politično, operativno in ekonomsko podporo za okrepitev in usposobitev organizacij čilske civilne družbe, da bi lahko postale verodostojen sogovornik tako v socialnem in civilnem dialogu na državni ravni ter sogovornik evropske civilne družbe na dvostranski ravni.

1.4   EESO znova poudarja ključni pomen socialnega dialoga med delodajalci in sindikati kot temelja ekonomsko-socialnega konsenza, ki je nujen za razvoj na podlagi socialne kohezije, in izhodišča za širši civilni dialog med politično oblastjo ter gospodarskimi in družbenimi akterji. Vse to mora voditi v boljšo porazdelitev bogastva, bolj odprto politiko ter pomembnejšo vlogo socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe.

1.5   EESO poudarja pomen oblikovanja ekonomsko-socialnega sveta ali primerljivega organa v Čilu, kar bi okrepilo možnosti za utrditev dialoga med različnimi akterji civilne družbe ter med njimi in pristojnimi organi, hkrati pa ustvarilo možnosti za čimprejšnji začetek izvajanja člena 10 pridružitvenega sporazuma. EESO je pripravljen prispevati k tem prizadevanjem na podlagi svojih izkušenj s podobnimi dejavnostmi z drugimi državami.

1.6   Kakor je bilo dogovorjeno s čilskimi organizacijami med raziskovalnim obiskom v Čilu septembra 2011, bo EESO v povezavi s sedmim srečanjem organizirane civilne družbe EU-Latinska Amerika in Karibi (Santiago de Chile, 2012) ter ob podpori čilske vlade in EU pripravil seminar, ki se ga bodo udeležili najbolj reprezentativni akterji čilske civilne družbe. Na njem bodo obravnavali koristnost in sredstva za oblikovanje posvetovalnega organa čilske civilne družbe, ki bi bil lahko na podlagi določb člena 10 sporazuma sogovornik EESO.

1.7   Govorili naj bi tudi o drugih zadevah skupnega interesa za akterje civilne družbe, denimo o možnostih za krepitev zmogljivosti, potrebi po nadaljnji in boljši izmenjavi informacij ter možnosti organizacije drugih rednih skupnih dejavnosti v prihodnje. Za tovrstno sodelovanje je potrebna finančna podpora pogodbenic pridružitvenega sporazuma.

2.   Politične, gospodarske in socialne razmere v Čilu

2.1   Politične razmere

2.2   Gospodarske razmere

2.3   Socialne razmere

2.4   Čile v današnjem mednarodnem okolju

3.   Odnosi EU-Čile

3.1   Odnosi med EU in Čilom, ki temeljijo na pridružitvenem sporazumu iz leta 2002, so na splošno odlični in vključujejo širok nabor stikov in usklajevanj na političnem in trgovinskem področju ter na področju sodelovanja. Trenutno sektorski dialogi med EU in Čilom zajemajo naslednje teme: regionalno politiko, pripravljenost za primer naravnih nesreč, prihodnje dvostransko sodelovanje, politika zaposlovanja ter človekove pravice.

3.2   EU je ena glavnih čilskih trgovinskih partneric in glavni vir neposrednih tujih naložb. Sporazum o prosti trgovini med EU in Čilom, ki je zaslužen za precejšnjo rast dvostranske trgovinske menjave v zadnjem desetletju, zajema trgovino z blagom in storitvami, naložbe, javna naročila in konkurenco. EU je glavni čilski izvozni trg, pri čemer se trgovinska bilanca nagiba na stran Čila, saj ima za 45 milijard EUR zunanjetrgovinskega presežka. Vendar pa pridružitveni sporazum ni izpolnil pričakovanj glede zaposlovanja, sodelovanja in trajnostnega razvoja.

3.3   Na evropski trg se med drugim stekajo precejšnje količine izvoznih izdelkov iz kmetijsko-živilskega sektorja, vin in tobaka, lesne industrije ter bakra. Evropa je pomembna dobaviteljica polizdelkov in naložbenih sredstev za čilsko gospodarstvo. Sporazum določa, da bosta obe pogodbeni stranki še dodatno sprostili trgovino s kmetijskimi proizvodi in storitvami.

3.4   V obdobju 2007–2013 bo EU za sodelovanje s Čilom namenila skupaj 41 milijonov EUR. Vmesni pregled, opravljen leta 2010, je potrdil pomen ohranitve glavnih prednostnih sektorjev, in sicer socialne kohezije, inovativnosti in konkurenčnosti, visokega šolstva in okolja. Vendar pa bi bilo treba razvojno sodelovanje s Čilom zaradi dobre gospodarske ravni države preusmeriti v druge cilje. Sam Čile tako poziva k prizadevanjem za vzpostavitev strateškega odnosa, utemeljenega na povezovanju ter usmerjenega na področja skupnega interesa. Tudi EU preučuje možnost, da bi v revidirani sporazum leta 2012 vključili prvine, ki bi bile bolj usmerjene v skupne vrednote.

3.5   Čilska civilna družba rezultatov pridružitvenega sporazuma ne ocenjuje preveč ugodno. Sindikati, mala in srednje velika podjetja, nevladne organizacije in organizacije terciarnega sektorja ter tudi potrošniške organizacije na pridružitveni sporazum gledajo kot na sporazum o prosti trgovini. Obžalujejo, da od njega niso imeli nobenih koristi, niti v okviru projektov sodelovanja, za kar krivijo neposredne intervencije vlade brez poprejšnjega posvetovanja z domnevnimi organizacijami upravičenkami. Zato pozivajo, da bi bilo treba več pozornosti nameniti projektom za dolgoročno krepitev civilne družbe, boju proti neenakosti, socialni koheziji in potrošnikom ter oblikovanju združenj znotraj posameznih sektorjev (12 000 sindikatov znotraj podjetij; 39 000 delodajalcev zgolj v prometnem sektorju). Zaželeno bi bilo tudi, da bi bila evropska sredstva namenjena ne zgolj nevladnim organizacijam, temveč tudi organizacijam v terciarnem sektorju, na primer potrošniškim organizacijam in združenjem malih podjetnikov. Poleg člena 10 pridružitvenega sporazuma sodelovanje obravnavajo še nekateri drugi, denimo člena 41 in 48, k vsebini katerih lahko akterji civilne družbe ponudijo konstruktiven prispevek.

3.6   Na podlagi člena 11 se je EU s čilsko civilno družbo posvetovala o izvajanju sporazuma, na primer ob prvem Socialnem forumu leta 2006 in drugem Socialnem forumu septembra 2011. Čilski akterji so pokazali precejšnje zanimanje za večjo izmenjavo informacij z evropskimi akterji ter za uveljavitev člena 10 sporazuma. Evropska komisija in Evropska služba za zunanje delovanje pa si odločno prizadevata za nadaljevanje posvetovanj in večjo vlogo civilne družbe.

4.   Civilna družba v Čilu: trenutni položaj in možnosti za sodelovanje

4.1   Čilske organizacije civilne družbe nimajo preveč visokega mnenja o dialogu in participaciji. Po njihovem prepričanju v Čilu primanjkuje politične volje za vzpostavitev posvetovalnega organa civilne družbe, deloma zaradi politično-ideoloških razlogov in deloma zaradi bojazni, da se bo izrodil v tretji dom zakonodajnega organa, ki bo konkurenčen obstoječima. Čeprav obstajajo med pripravo novih zakonodajnih aktov različne stopnje in vrste stikov z akterji civilne družbe, ti stiki očitno niso strukturirani. Na splošno manjkajo mehanizmi za vključevanje državljanov na državni ravni, prek katerih bi se lahko kanalizirali socialni konflikti in preprečili socialni izbruhi, kakršnim smo priča zdaj. Na regionalni in lokalni ravni velja opozoriti na premajhno reprezentativnost regionalnih in občinskih oblasti, ki jih neposredno imenuje osrednja vlada.

4.2   Čile ima tri velika sindikalna združenja. Največje je enotno združenje delojemalcev Central Unitaria de Trabajadores (CUT), iz katerega sta izšli tudi Central Autónoma de Trabajadores (CAT) in Unión Nacional de Trabajadores (UNT). Zaradi notranjih nesoglasij skupni dialog med njimi ni mogoč, prav tako ne med vsemi tremi in delodajalci. Vendar pa vsa tri prepoznavajo velik primanjkljaj na področju socialnega dialoga v državi, podpirajo oblikovanje učinkovitih mehanizmov za socialni dialog ter ekonomsko-socialnega sveta v Čilu ter priznavajo potrebo po mehanizmu za dialog z evropsko civilno družbo v okviru pridružitvenega sporazuma.

4.3   Članstvo v sindikatih v Čilu dosega 12–13 %, s precej večjim deležem v rudarstvu, bančništvu in trgovini, in izredno velikim številom sindikalnih organizacij (približno 12 000 sindikatov), večinoma na ravni podjetja. Socialni dialog v državi je zato zelo razdrobljen. Sindikati se niso sposobni pogajati, zlasti v okviru panoge, neenotnost sindikalnih združenj pa onemogoča usklajevanje, ki je nujen pogoj za dialog. V dialogu CUT z združenjem delodajalcev CPC na pobudo Mednarodne organizacije dela se žal ni izoblikovalo zadostno zaupanje, da bi ta prerasel v stalnico.

4.4   Osrednje združenje čilskih delodajalcev je Confederación de la Producción y el Comercio (CPC), ki zajema vse velike gospodarske panoge v državi. CPC sodeluje s sindikati v enkratnih dialogih, z Mednarodno organizacijo dela pa v tristranskem telesu o dostojnem delu. Vendar pa s sindikati nikoli niso govorili o morebitni vzpostavitvi ekonomsko-socialnega sveta ali o strukturiranem dialogu o delovnopravnih odnosih. Čilska mala in srednje velika podjetja zastopa organizacija Conupia.

4.5   Malo podjetništvo v Čilu je premalo razvito in neorganizirano, nekonkurenčno in negotovo, z nizkimi plačami ter nima nobenega deleža v izvozu. Vendar pa predstavlja 80 % zaposlitev v formalnem in neformalnem sektorju. Po drugi strani je za Čile značilna velika koncentracija peščice gospodarskih subjektov velikega pomena in družbenega vpliva, vendar s pomanjkljivo ureditvijo, kot je bančništvo.

4.6   Glavni organizaciji potrošnikov sta Conadecus in Odecu, vendar sta njuna vloga in družbeni vpliv zelo omejena. Obe zahtevata večjo udeležbo v projektih sodelovanja EU v okviru pridružitvenega sporazuma.

5.   Sklepi

5.1   Čeprav z izvajanjem pridružitvenega sporazuma ni večjih težav, EESO meni, da ga je treba posodobiti ter v trgovinski del sporazuma v skladu z najnovejšimi trgovinskimi pogodbami med drugim dodati poglavje o trajnostnem razvoju. Vključenost civilne družbe je nujen del pri vzdrževanju odnosov, ki temeljijo na spoštovanju ekonomskih, socialnih, delovnopravnih, okoljskih in potrošniških pravic. Poglavje o sodelovanju pa bi moralo olajšati krepitev in vključevanje družbenih in gospodarskih akterjev ter svoje cilje preusmeriti s klasičnega razvojnega sodelovanja na druge cilje skupnega interesa, kot so izobraževanje, inovacije ali razvoj proizvodne baze. Po mnenju EESO je nujno čilske organizacije civilne družbe vključiti v oceno pridružitvenega sporazuma.

5.2   EESO je pripravljen z EU sodelovati v sektorskem dialogu s Čilom o pomembnih vprašanjih, kot so izobraževanje, družbena odgovornost podjetij, trajnostni razvoj, socialni dialog, zaposlovanje, varstvo in informiranje potrošnikov ter socialna kohezija.

5.3   EESO izraža zadovoljstvo, ker so tako vladni kot parlamentarni organi v Čilu priznali, da ne izpolnjujejo člena 10 sporazuma, in javno izrazili pripravljenost za njegovo izpolnjevanje. Obenem se je seznanil z najnovejšimi projekti čilske vlade za sistematično oblikovanje mehanizmov za obveščanje civilne družbe in posvetovanje z njo v vseh vladnih resorjih. EESO temu izraža podporo, hkrati pa zaradi previdnosti tudi nekaj zadržkov do nekaterih predlogov, ki kažejo prej na kopičenje enkratnih, razpršenih mehanizmov, usmerjenih v posamične teme ali panoge, kot pa na vzpostavitev skupnega, enotnega posvetovalnega organa, ki bi vsekakor pomenil dopolnitev delnih organov.

5.4   EESO meni, da čilska civilna družba potrebuje zelo močno politično podporo in notranje delovanje v smeri okrepitve in usposabljanja ustreznih organizacij ter da mora biti priznana kot konstruktiven sogovornik tako v okviru splošnega institucionalnega posvetovanja (civilnega dialoga) kot v odnosih med delodajalci in delojemalci (socialnega dialoga).

5.5   EESO podpira oblikovanje čilskega institucionalnega organa za sodelovanje civilne družbe, ki bi odseval pluralizem civilne družbe v državi. Po vzoru EESO bi moral temeljiti na načelih reprezentativnosti, neodvisnosti in legitimnosti zastopanih organizacij. Izkušnje Odbora kažejo, da so za ustanovitev institucije s takšnimi značilnostmi ključna prizadevanja za dosego soglasja med različnimi udeleženimi sektorji civilne družbe. Sam je pripravljen prispevati k tem prizadevanjem na podlagi svojih izkušenj s podobnimi dejavnostmi z drugimi državami. Tovrstni zgledi v Latinski Ameriki so sodelovanje s posvetovalnimi organizacijami civilne družbe, med njimi brazilskim CDES, CC-SICA v Srednji Ameriki in FCES znotraj Mercosurja.

5.6   Po mnenju EESO so družbene neenakosti in gibanja protestnikov, ki smo jim trenutno priča v Čilu, dodaten razlog za oblikovanje pomembnih načinov dialoga ter posvetovanja s civilno družbo pri odločanju in javni politiki.

5.7   Posvetovalni organ bi olajšal tudi razvoj odnosov med evropskimi in čilskimi organizacijami civilne družbe ter pomenil pozitiven korak za okrepitev odnosov med EU in to državo po zaslugi čimprejšnje ustanovitve skupnega posvetovalnega odbora, predvidenega v členu 10 pridružitvenega sporazuma.

5.8   Skupni posvetovalni odbor EU-Čile bi moral prispevati k razvoju, spremljanju in izvajanju pridružitvenega sporazuma. Poleg tega bi izdajal mnenja o posvetovanjih pridružitvenega odbora ali pridružitvenega sveta o vseh področjih sporazuma. Lahko bi tudi pripravljal mnenja ali izdajal priporočila na lastno pobudo o vprašanjih, povezanih s sporazumom. V ta namen bi se še naprej enkrat na leto srečeval s skupnim odborom EU-Čile.

5.9   EESO se zahvaljuje mešanemu parlamentarnemu odboru EU-Čile za zanimanje in podporo pri izvajanju člena 10 pridružitvenega sporazuma. Mešani parlamentarni odbor in prihodnji skupni posvetovalni odbor bi morala vzdrževati odprte in redne odnose, da bi lahko izmenjavala stališča o nadaljnjem spremljanju sporazuma.

(1)  Teh je med prebivalstvom približno 4,6 % in večinoma pripadajo plemenu Mapučev.

(2)  Podatki OECD in državne družbeno-ekonomske raziskave iz leta 2009 – www.ministeriodesarrollosocial.gob.cl.

(3)  To so Michelle Bachelet, Juan Somavía in José Miguel Insulza.