This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52012DC0735
COMMUNICATION FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT AND THE COUNCIL Strengthening law enforcement cooperation in the EU: the European Information Exchange Model (EIXM)
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU Krepitev sodelovanja na področju kazenskega pregona v EU: evropski model za izmenjavo informacij (EIXM)
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU Krepitev sodelovanja na področju kazenskega pregona v EU: evropski model za izmenjavo informacij (EIXM)
/* COM/2012/0735 final */
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU Krepitev sodelovanja na področju kazenskega pregona v EU: evropski model za izmenjavo informacij (EIXM) /* COM/2012/0735 final */
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU
IN SVETU Krepitev sodelovanja
na področju kazenskega pregona v EU:
evropski model za izmenjavo informacij (EIXM) 1. Uvod Za zagotavljanje visoke ravni varnosti v EU in
na schengenskem območju je potrebno usklajeno evropsko ukrepanje proti
kriminalnim mrežam[1].
To velja tako za boj proti hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu,
kot je trgovina z ljudmi, prepovedanimi drogami ali orožjem, kot tudi za boj
proti manj hudim kaznivim dejanjem, storjenim v velikem obsegu s strani
mobilnih organiziranih kriminalnih združb, in kaznivim dejanjem, ki jih
posamezni storilci storijo prek meja držav članic. V zvezi s tem je izmenjava informacij med
državami članicami bistvenega pomena za organe kazenskega pregona. Mednarodni
in dvostranski dogovori so bili zato dopolnjeni z instrumenti in sistemi EU,
kakršna sta schengenski informacijski sistem in Europolov informacijski sistem,
ki imajo vgrajena jamstva za varstvo zasebnosti in osebnih podatkov v skladu z
Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. To sporočilo prikazuje, kako
danes poteka čezmejna izmenjava informacij v EU, in navaja priporočila za
njeno izboljšanje. Sklepna ugotovitev je, da izmenjava informacij
na splošno dobro poteka, v ponazoritev pa so v nadaljevanju predstavljeni
primeri uspešnih rezultatov. Nove podatkovne zbirke na področju kazenskega
pregona na ravni EU ali novi instrumenti EU za izmenjavo informacij zato
trenutno niso potrebni. Vendar pa je boljše izvajanje obstoječih
instrumentov EU možno in nujno, izmenjavo informacij pa bi bilo treba
organizirati bolj dosledno. To sporočilo vsebuje ustrezna priporočila
državam članicam za izboljšanje izvajanja obstoječih instrumentov in racionalizacijo
uporabljenih komunikacijskih kanalov. Poudarja potrebo po zagotovitvi
visoke kakovosti, varnosti in varstva podatkov. Pojasnjuje tudi, kako bo
Komisija državam članicam zagotovila podporo, vključno s financiranjem in
usposabljanjem. Na ta način določa model za usmerjanje dejavnosti EU in
držav članic. S tem sporočilom se Komisija odziva na poziv v
stockholmskem programu, naj se na podlagi ocenjevanja obstoječih
instrumentov oceni potreba po razvoju evropskega modela za izmenjavo
informacij. Sporočilo temelji na sporočilu Komisije iz leta 2010, ki
vsebuje pregled upravljanja informacij na območju svobode, varnosti in pravice
(v nadaljnjem besedilu: sporočilo o pregledu iz leta 2010)[2], ter na strategiji EU za
upravljanje informacij za notranjo varnost, dogovorjeni leta 2009[3], in ukrepih držav članic,
Komisije in Europola za njeno izvajanje (v nadaljnjem besedilu: ukrepi za
izvajanje strategije za upravljanje informacij). Poleg tega temelji na pregledu
stanja na področju izmenjave informacij v EU, v katerega so bili vključeni
nacionalni in drugi strokovnjaki (evropski nadzornik za varstvo podatkov,
agencije EU, Interpol), na študiji o izmenjavi informacij med organi kazenskega
pregona[4]
ter razpravah z zainteresiranimi stranmi, vključno z organi za varstvo
podatkov. 2. Trenutno stanje Organi kazenskega
pregona si informacije izmenjujejo za različne namene: za preiskave kaznivih
dejanj, preprečevanje kaznivih dejanj, odkrivanje kaznivih dejanj (npr. z
operacijami zbiranja kriminalističnih obveščevalnih podatkov) ter za
zagotavljanje javnega reda in varnosti. Glede obsega čezmejne izmenjave
informacij so pristojni organi držav članic v okviru zgoraj navedene študije iz
leta 2010 navedli, da so v približno četrtini svojih preiskav in operacij
zbiranja kriminalističnih obveščevalnih podatkov poslali zahteve drugim državam
članicam EU ali schengenskim državam članicam. 2.1. Instrumenti V sporočilu o pregledu iz leta 2010 so
opisani vsi ukrepi na ravni EU, ki urejajo zbiranje, hrambo ali čezmejno
izmenjavo osebnih podatkov za namene kazenskega pregona ali upravljanja
migracij. To sporočilo se osredotoča na instrumente, ki se uporabljajo za
čezmejno izmenjavo informacij med državami članicami. Države članice so
predložile primere uporabe instrumentov. Švedska pobuda[5] določa
pravila, vključno z roki, za izmenjavo informacij in obveščevalnih podatkov med
organi kazenskega pregona držav članic za namene izvajanja preiskav kaznivih
dejanj ali operacij zbiranja kriminalističnih obveščevalnih podatkov. Uporablja
se načelo „enakovrednega dostopa“, v skladu s katerim je treba informacije
državam članicam prosilkam zagotoviti pod pogoji, ki ne smejo biti strožji od
pogojev, ki veljajo na nacionalni ravni. Informacije je treba izmenjati tudi z
Europolom in Eurojustom, če se izmenjava nanaša na kazniva dejanja, katerih
pregon spada v njuno pristojnost. Leta 2012 je znani italijanski goljuf švedsko podjetje pripravil
do tega, da je nakazalo 65 000 EUR na italijanski bančni račun.
Švedska enotna kontaktna točka (glej točko 3.2) je prek kanala SIRENE
(glej spodaj) prejela zahtevo Italije, naj kontaktira direktorja podjetja in
preveri, ali je bilo plačilo izvršeno. V tem primeru bi Italija zamrznila
denar. Švedska je ukrepala in odgovorila v okviru švedske pobude v manj kot 24 urah.
Zaradi tako hitrega ukrepanja je švedska policija prejela informacije, da je
podjetje postalo žrtev goljufije, italijanski organi pa so pridobili
informacije, potrebne za ukrepanje. Denar bo verjetno mogoče izterjati. Leta 2012 je nek moški, rojen v Belgiji, na urgentnem oddelku
bolnišnice v bližini Pariza podal zmedene izjave o tem, kako je dobil hudo
strelno rano. Zaradi izjav njegovega spremljevalca so preiskovalci prišli na
sled morebitnim kaznivim dejanjem v Belgiji. Prve poizvedbe so pokazale, da je
moški znan v Belgiji, med drugim zaradi umora. Francoski organi so v okviru
švedske pobude takoj poslali informacije belgijski policiji, ta pa je zadevo
hitro povezala z dogodkom, ki se je zgodil dva dni prej v Belgiji, ko so štirje
oboroženi moški ugrabili osebo, zaposleno v trgovini z nakitom. Ko je prišla
policija, so moški pobegnili, vendar je bil eden v navzkrižnem streljanju
ranjen. Na podlagi teh informacij so francoski organi moškega obdržali pod
nadzorom do izdaje evropskega naloga za prijetje, ki je bil v Belgiji izdan še
isti dan in posredovan Franciji prek kanala SIRENE. Sklep k Prümski pogodbi[6] določa pravila za
avtomatizirano izmenjavo profilov DNK, podatkov o prstnih odtisih in podatkov
iz registrov vozil za preiskovanje kaznivih dejanj (DNK, prstni odtisi, podatki
iz registrov vozil), preprečevanje kaznivih dejanj (prstni odtisi, podatki iz
registrov vozil) in ohranjanje javne varnosti (podatki iz registrov vozil).
Primerjava biometričnih podatkov (DNK, prstni odtisi) deluje na podlagi sistema
za iskanje zadetkov („zadetek / ni zadetkov“). Avtomatizirana primerjava
da anonimni „zadetek“, če se DNK ali prstni odtisi, ki jih ima država članica
prosilka, ujemajo s podatki, ki jih ima druga država članica. S tem povezani
osebni podatki ali podatki o zadevi se zagotovijo le na podlagi posebne zahteve
za dodatne informacije. V stanovanju v nemškem mestu je bil najden moški, zaboden do smrti. Na
vratnem okvirju so našli prstni odtis. Pri avtomatiziranem iskanju na podlagi
sklepa k Prümski pogodbi je bil najden zadetek v bolgarski podatkovni zbirki.
Dodatne informacije, za katere je bila naslednji dan zaprošena Bolgarija, so
bile poslane v treh urah in takoj vnesene v schengenski informacijski sistem
(SIS, glej spodaj). Dan zatem je bil zadevni posameznik prijet v Avstriji. Leta 2007, na začetku izmenjav na podlagi sklepa k Prümski pogodbi, je
bila na Dunaju ukradena oprema iz policijskega avtomobila. Sled DNK iz
avtomobila se je v avstrijski podatkovni zbirki ujemala s sledjo iz podobnega
primera, vendar pa je zadetek v nemški podatkovni zbirki omogočil
identifikacijo poljskega serijskega vlomilca. Evropski nalog za prijetje je bil
izdan v Avstriji. Osumljenec je bil prijet na Poljskem (zaradi zadetka na
podlagi razpisa ukrepa v SIS) in pozneje obsojen v Avstriji. Europol podpira
ukrepe in sodelovanje držav članic pri preprečevanju in zatiranju
organiziranega kriminala, terorizma in drugih hujših oblik kaznivih dejanj (kot
so naštete v Prilogi k sklepu Sveta o Europolu[7]),
ki imajo posledice v dveh ali več državah članicah. Državam članicam zagotavlja
platformo – prek nacionalnih enot Europola – za izmenjavo informacij in
kriminalističnih obveščevalnih podatkov. Europolov informacijski sistem je
zbirka podatkov (183 000 podatkovnih enot), ki so jih predložile države
članice, o čezmejnih kaznivih dejanjih, za pregon katerih je pristojen Europol,
vpletenih posameznikih (41 000) in drugih s tem povezanih podatkih.
Europol jo uporablja za svoje analize, države članice pa jo lahko uporabljajo
za preiskave. Od leta 2011 lahko države članice poleg nacionalnih enot
Europola imenujejo organe kazenskega pregona, ki se jim zagotovi dostop do
iskanja na podlagi sistema „zadetek / ni zadetkov“. Analitične
delovne datoteke Europolu omogočajo, da zagotavlja operativne analize v podporo
čezmejnim preiskavam. Na bankomatih po vsej Sloveniji so bile s ponarejenimi plačilnimi
karticami dvignjene velike vsote denarja. Preiskava je tekla zoper dva
bolgarska državljana. Uporaba Europolovega informacijskega sistema je privedla
do zadetka, ki je pokazal, da je eden od njiju storil podobna kazniva dejanja v
Franciji in Italiji. Francija je Europolovemu informacijskemu sistemu
posredovala podrobne informacije. Zaradi hitrega odgovora Francije prek orodja
SIENA (glej spodaj), ki sta mu sledila preverjanje prstnih odtisov in odprava
omejitve v zvezi z obdelavo podatkov, so lahko slovenski organi podatke
uporabili kot dokaz pred sodiščem. Na podlagi Europolove analitične delovne
datoteke so bile odkrite povezave med primeri v Sloveniji, Bolgariji, Franciji,
Italiji, na Irskem in Norveškem. Schengenski informacijski sistem (SIS) vsebuje razpise ukrepov v zvezi z osebami in predmeti. Kot nadomestni
ukrep za odpravo kontrol na notranjih mejah se uporablja tako znotraj
schengenskega območja kot na njegovih zunanjih mejah, njegov cilj pa je
ohranitev visoke stopnje varnosti na schengenskem območju. Gre za obsežen
sistem (več kot 43 milijonov razpisanih ukrepov), v katerem lahko
policijski organi opravljajo iskanja na podlagi sistema „zadetek / ni
zadetkov“. Na podlagi zadetka (tj. kadar se podatki osebe ali predmeta ujemajo
s podatki razpisanega ukrepa) je dodatne informacije mogoče pridobiti prek
uradov SIRENE (glej spodaj). SIS bo nadomestil SIS II, ki bo
prinesel izboljšave, kot je možnost za povezavo razpisanih ukrepov (povezal bo
lahko na primer ukrepa v zvezi z osebo in vozilom), nove kategorije razpisov
ukrepov ter možnost za shranjevanje prstnih odtisov, fotografij in izvodov
evropskega naloga za prijetje. V sklepu Sveta o SIS II[8] so opredeljene kategorije
razpisov ukrepov v podporo sodelovanju med policijskimi in pravosodnimi organi
v kazenskih zadevah. Vse države članice EU bodo sodelovale v SIS II,
Europol in Eurojust pa bosta še naprej imela dostop do sistema. Upravljanje
centralnih delov SIS II bo preneseno na agencijo za IT[9]. Drugi instrumenti EU ali sistemi IT omogočajo izmenjavo informacij na področju kazenskega
pregona med carinskimi organi (Konvencija Neapelj II; carinski
informacijski sistem kot del podatkovnih zbirk informacijskega sistema za boj
proti goljufijam, ki jih upravlja Evropski urad za boj proti goljufijam –
OLAF), enotami za finančni nadzor, uradi za odvzem premoženjske koristi in
platformami za obveščanje o kibernetskih kaznivih dejanjih[10]. Za namene preprečevanja,
odkrivanja in preiskovanja terorističnih in drugih hudih kaznivih dejanj imajo
organi kazenskega pregona zagotovljen dostop do drugih obsežnih sistemov EU
(vizumski informacijski sistem) ali pa je tak dostop predlagan (EURODAC[11]). Vprašanje,
ali in pod katerimi pogoji naj se organom kazenskega pregona zagotovi dostop,
se obravnava tudi v okviru priprav predloga v zvezi s sistemom vstopa/izstopa,
ki bo kmalu predložen. Trenutno poteka razvoj evropskega sistema
nadzorovanja meja (EUROSUR) za izmenjavo informacij in operativno sodelovanje
med nacionalnimi koordinacijskimi centri in z agencijo Frontex. Cilj je
izboljšati poznavanje razmer in zmogljivost za odzivanje, da bi preprečili
nezakonite migracije in čezmejna kazniva dejanja na zunanjih mejah EU. Prav
tako se razvija skupno okolje za izmenjavo informacij za nadzor na področju
pomorstva EU, katerega cilj je med drugim boljše poznavanje razmer na področju
pomorstva, da bi se omogočili izmenjava informacij med javnimi organi sedmih
zadevnih sektorjev (vključno s kazenskim pregonom) in čezmejna izmenjava
informacij ter vzpostavila interoperabilnost med obstoječimi in prihodnjimi
sistemi nadzora, kot je EUROSUR. Države članice si
izmenjujejo informacije tudi na podlagi nacionalne zakonodaje in dvostranskih
sporazumov. Vse države članice so tudi članice Interpola, prek katerega se
informacije izmenjujejo z državami po vsem svetu, in sicer bodisi prek
Interpolovih obvestil in podatkovnih zbirk (npr. ukradene in izgubljene potne
listine) bodisi na dvostranski ravni z uporabo Interpolovega kanala. 2.2. Kanali in komunikacijska
orodja Čezmejna izmenjava informacij poteka po treh
glavnih kanalih, od katerih vsak temelji na nacionalnih enotah v državah
članicah, ki uporabljajo ustrezno komunikacijsko orodje: (1)
Uradi SIRENE[12]
lahko v primeru zadetka pri razpisu ukrepa v SIS pridobijo dodatne informacije
od države članice, ki je razpisala ukrep. Delujejo 24 ur na dan in 7 dni
v tednu po postopkih, opisanih v Priročniku SIRENE. Izmenjava informacij
trenutno poteka prek sistema SISNET, ki ga bo konec marca 2013 nadomestilo
komunikacijsko omrežje SIS II. (2)
Nacionalne enote Europola si izmenjujejo
informacije z Europolom. Informacije o kaznivih dejanjih, za pregon katerih ni
pristojen Europol, si lahko izmenjujejo tudi dvostransko in brez vključitve
Europola. Nacionalne enote Europola si lahko informacije izmenjujejo neposredno
ali prek uradnikov za zvezo pri Europolu, ki so del nacionalnih enot Europola,
vendar so nameščeni na sedežu Europola. Za izmenjavo informacij z Europolom in
med državami članicami je Europol razvil varno komunikacijsko orodje SIENA[13]. V letu 2011 so države
članice uporabile orodje SIENA za izmenjavo 222 000 sporočil; v 53 %
teh sporočil so bile informacije posredovane tudi Europolu. (3)
Nacionalni centralni uradi Interpola, ki
delujejo 24 ur na dan in 7 dni v tednu, si izmenjujejo informacije z
Interpolom, pa tudi dvostransko brez vključitve Interpola. Nacionalni centralni
uradi uporabljajo komunikacijsko orodje I-24/7, ki ga je razvil Interpol. Drugi kanali
vključujejo uradnike za dvostransko zvezo (ki so nameščeni v drugih državah
članicah in običajno rešujejo bolj zapletene primere) ter centre za policijsko
in carinsko sodelovanje (ustanovljene v sosednjih državah članicah v podporo
izmenjavi informacij in operativnemu sodelovanju na obmejnih območjih). Izbiro kanala delno ureja pravo EU. Tako je treba zahteve za dodatne informacije po
najdenem zadetku poslati prek uradov SIRENE, izmenjava informacij z Europolom
pa mora potekati prek nacionalnih enot Europola. Drugače pa imajo države
članice prosto izbiro. 2.3. Medsebojno vplivanje
različnih instrumentov, kanalov in orodij Obstajajo različni instrumenti, kanali in
orodja, vsak od njih pa je oblikovan za določene namene. V preiskavah kaznivih
dejanj se lahko vzporedno ali zaporedoma uporabi več instrumentov. V primeru
hudega kaznivega dejanja ali organiziranega kriminala s čezmejnimi posledicami
se lahko oseba ali predmet preveri v Europolovem informacijskem sistemu in
schengenskem informacijskem sistemu in kadar so najdeni „zadetki“, se lahko
zahteve za dodatne informacije pošljejo prek Europolovega kanala oziroma kanala
SIRENE. Glede biometrične sledi bi lahko potekala izmenjava informacij na
podlagi sklepa k Prümski pogodbi in v primeru zadetka bi bila lahko v okviru
švedske pobude poslana zahteva prek orodja SIENA. Ne glede na
kombinacijo ali zaporedje je treba upoštevati pravila, ki veljajo za vsak
instrument. Ta vključujejo pravila o varstvu, varnosti in kakovosti podatkov
ter določbe o namenih, za katere se instrumenti lahko uporabljajo. Nacionalna obdelava
podatkov za čezmejno izmenjavo mora biti v skladu z zakonodajo EU o varstvu
osebnih podatkov[14]. Upoštevati je treba tudi načelo sorazmernosti. Tako se lahko na
primer zahteve v okviru švedske pobude zavrnejo, če bi bilo posredovanje
informacij jasno nesorazmerno glede na namen zahteve. Za spoštovanje teh
predpisov je potrebno, da zahteve in odgovore potrdi dobro usposobljeno osebje,
ki uporablja ustrezna informacijska orodja. 2.4. Povezava s pravosodnim
sodelovanjem V kazenski postopek so vključeni tako organi
kazenskega pregona kot tudi pravosodni organi, vendar pa med državami članicami
obstajajo razlike glede tega, v kolikšni meri pravosodni organi (vključno s
tožilci) vodijo ali nadzirajo preiskave kaznivih dejanj. Kadar imajo pravosodni
organi vodilno vlogo in kadar so informacije potrebne kot dokaz, so običajno
potrebni postopki pravosodnega sodelovanja z medsebojno pravno pomočjo. Poleg tega lahko organi kazenskega pregona v nekaterih državah članicah
neposredno dostopajo do informacij, v drugih pa za to potrebujejo dovoljenje
pravosodnega organa. V okviru švedske pobude mora zaprošeni organ kazenskega
pregona v primerih, kadar je za zahtevane informacije potrebno dovoljenje
pravosodnega organa, zahtevo nasloviti na pravosodni organ, ki mora upoštevati
enaka pravila kot v nacionalnih primerih. Pri pregledu stanja je bilo ugotovljeno, da
različna pravila po mnenju strokovnjakov s področja kazenskega pregona
povzročajo zamude pri čezmejnih preiskavah. Čeprav to presega okvir tega
sporočila, je treba omeniti, da lahko Eurojust olajša pravosodno sodelovanje.
Prav tako bi bil pomemben evropski preiskovalni nalog, o katerem se trenutno
razpravlja, ki bi lahko nadomestil veljavna pravila za čezmejno pridobivanje
dokazov, s katerimi se izvaja načelo vzajemnega priznavanja. Evropski
preiskovalni nalog bi bilo treba priznati in izvršiti z enako hitrostjo kot v
podobnem primeru na nacionalni ravni, v vsakem primeru pa v določenih rokih. 2.5. Načela Komisija je v sporočilu o pregledu iz
leta 2010 navedla materialna in procesna načela za razvoj novih pobud in ocenjevanje
obstoječih instrumentov. Materialna načela so: (1)
varstvo temeljnih pravic, zlasti pravice do
zasebnosti in varstva podatkov – te pravice so
navedene v členih 7 in 8 Listine ter členu 16 Pogodbe o delovanju
Evropske unije; (2)
nujnost – omejitev
pravice do zasebnosti je upravičena samo, če je zakonita, ima zakonit cilj in
je potrebna v demokratični družbi; (3)
subsidiarnost; (4)
natančno obvladovanje tveganja – preizkusi nujnosti in omejevanje po namenu so bistvenega pomena. Procesna načela so: (1)
stroškovna učinkovitost – pri takšnem pristopu se upoštevajo obstoječe rešitve in ocenjuje, ali
bi bilo cilje predloga mogoče doseči z boljšo uporabo obstoječih instrumentov; (2)
oblikovanje politik „od spodaj navzgor“ – primer za to je pregled stanja, v katerega so bili v okviru priprav
tega sporočila vključeni strokovnjaki s področja kazenskega pregona; (3)
jasna določitev odgovornosti – v sporočilu o pregledu iz leta 2010 je bilo ugotovljeno, da
države članice niso imele nobenega vodja projekta, ki bi jim lahko svetoval
glede izvajanja sklepa k Prümski pogodbi. V poročilu Komisije o izvajanju
sklepa k Prümski pogodbi je navedeno, da to vrzel zdaj deloma zapolnjuje
podpora pri Europolu. Medtem ko je sporočilo o pregledu iz leta 2010
vsebovalo predlog, da bi agencija za IT lahko zagotavljala tehnične nasvete, so
zdaj prednostne naloge agencije drugače opredeljene. Priložnost za ponovno
obravnavanje tega vprašanja bo triletna ocena, ki jo bo treba izvesti do konca
leta 2015; (4)
klavzule ponovnega pregleda in samoderogacijske
klavzule – Komisija je izdala poročili o švedski
pobudi in izvajanju sklepa k Prümski pogodbi, ki ju to sporočilo upošteva. 3. Ocena
in priporočila Ta oddelek se osredotoča na švedsko pobudo,
sklep k Prümski pogodbi in Europolov kanal. Čeprav se informacije v velikem
obsegu izmenjujejo prek kanalov SIS in SIRENE, to sporočilo ne vsebuje
priporočil glede teh kanalov, ker so obsežne spremembe že v teku, zlasti v
zvezi s prihodnjo migracijo na SIS II. 3.1. Izboljšanje uporabe
obstoječih instrumentov Komisija razen prihodnje reforme Europola v
kratkem ne namerava predlagati sprememb navedenih instrumentov EU, novi
instrumenti pa prav tako trenutno niso potrebni. Predvsem je treba izvajati
obstoječe instrumente. To velja zlasti za sklep k Prümski pogodbi.
Komisija v svojem poročilu o izvajanju sklepa k Prümski pogodbi, ki je
priloženo temu sporočilu, ugotavlja, da je izmenjava podatkov na podlagi sklepa
k Prümski pogodbi zelo uporabna za namene preiskav, vendar je prišlo do
znatnega zaostanka pri izvajanju sklepa. Čeprav je rok za prenos potekel 26. avgusta 2011,
si številne države članice še ne izmenjujejo podatkov na podlagi sklepa k
Prümski pogodbi[15].
Glavni razlogi so tehnične težave ter pomanjkanje človeških virov in finančnih
sredstev v državah članicah. Glede na možnosti za pridobitev podpore EU
(financiranje, skupina MCT – Mobile Competence Team, služba za pomoč pri
Europolu) pa se zdi, da je potrebna predvsem politična volja za izvajanje. Kot
je navedeno v poročilu, bo Komisija še naprej zagotavljala financiranje EU.
Stanje pa se bo spremenilo decembra 2014, ko bo Komisija lahko začela
postopke za ugotavljanje kršitev. Pravila za nadzor nacionalnega izvajanja do
takrat ne veljajo, saj je bil sklep k Prümski pogodbi tako kot švedska pobuda
sprejet v okviru nekdanjega tretjega stebra. Glede švedske pobude je Komisija
leta 2011 poročala, da instrument še ni dosegel svojega polnega
potenciala, vendar bo njegov pomen naraščal[16].
Ta ocena ostaja veljavna, saj švedske pobude še niso izvedle vse države članice[17]. Večina držav članic je
sporočila, da so pobudo prenesle v svojo nacionalno zakonodajo[18], nekatere pa so navedle, da
prenos ni potreben, saj je njihova nacionalna zakonodaja že v skladu s pobudo[19]. Ne glede na to se pobuda
kljub prednostim, vključno z načelom enakovrednega dostopa in roki, v praksi še
vedno ne uporablja pogosto. Države članice so med razlogi navedle, da obstajajo
ustrezne alternative in da je izpolnjevanje obrazca za zahtevo zamudno (kar
velja celo za poenostavljeno različico iz leta 2010[20]). Komisija je bila pozvana, naj prouči
uporabnost švedske pobude za zahteve za dodatne informacije po najdenem zadetku
na podlagi sklepa k Prümski pogodbi[21].
Kadar so dodatne informacije potrebne kot dokaz pred sodiščem, je praviloma
potrebna zahteva za pravosodno sodelovanje. V primerih, kadar uporaba dodatnih
informacij v dokaznem postopku ni ali še ni potrebna, pa bi bilo treba
spodbujati sistematično uporabo švedske pobude kot pravne podlage in orodja
SIENA kot komunikacijskega orodja, da bi v celoti izkoristili njune prednosti
in prispevali k poenotenju najboljše prakse med državami članicami. Kar zadeva Europol, je ocena iz
leta 2012[22]
potrdila druge ugotovitve, da si države članice ne izmenjujejo informacij z
Europolom (in med seboj) v zadostni meri. Komisija bo to vprašanje obravnavala
v predlogu za spremembo pravne podlage Europola. Svet je pozval države članice,
naj povečajo uporabo Europolovega informacijskega sistema[23]. V skladu s
stockholmskim programom je Komisija naročila študijo o možnem evropskem
indeksnem sistemu policijskih evidenc (European Police Records Index System
– EPRIS)[24].
Z vzpostavitvijo tega sistema naj bi se glede na vse večjo čezmejno naravo
kaznivih dejanj odzvali na potrebo, da policijski uradnik v eni državi članici
ve, ali je osumljenec v drugi državi članici policiji znan. V skladu z načelom
stroškovne učinkovitosti Komisija meni, da vzpostavitev sistema EPRIS trenutno
ni upravičena, saj se obstoječi instrumenti in orodja, ki bi lahko z boljšo
ali intenzivnejšo uporabo delno ali popolnoma služili temu namenu, ne
uporabljajo v celoti. To se nanaša zlasti na Europolov informacijski sistem
(prenos ustreznih podatkov in razširitev dostopa na nacionalni ravni),
SIS II (povečana uporaba ustreznih razpisov ukrepov v zvezi z osebami ali
vozili za preglede za namene kazenskega pregona in preprečevanja nevarnosti za
javno varnost), orodje SIENA (nadaljnje izboljšanje dostopa na nacionalni ravni,
povezovanje z nacionalnimi sistemi in avtomatizacija nalog, kadar je to
primerno) ter na sklep k Prümski pogodbi (polno izvajanje za izboljšanje
identifikacije storilcev kaznivih dejanj, ki delujejo v različnih državah
članicah). Države članice so pozvane, naj: ·
v celoti izvajajo švedsko pobudo, vključno z njenim
načelom enakovrednega dostopa, ·
v celoti izvajajo sklep k Prümski pogodbi in pri
tem uporabljajo razpoložljivo podporo EU, ·
za zahteve za dodatne informacije po najdenem
zadetku na podlagi sklepa k Prümski pogodbi uporabljajo švedsko pobudo in
orodje SIENA. Komisija bo: ·
še naprej zagotavljala financiranje EU v podporo
izvajanju sklepa k Prümski pogodbi, ·
do decembra 2014 pripravila vse potrebno, da
se bodo na tem področju uporabljala pravila, ki zagotavljajo izvajanje prava EU
v državah članicah. 3.2. Racionalizacija in
upravljanje kanalov Izbira kanala –
Ena od posledic dejstva, da lahko države članice prosto izbirajo kanale (razen
pravnih zahtev v zvezi z uradi SIRENE in nacionalnimi enotami Europola), je, da
uporabljajo različne kanale v različnem obsegu. Priročnik dobrih praks glede
enot za mednarodno policijsko sodelovanje na nacionalni ravni (v nadaljnjem
besedilu: priročnik iz leta 2008)[25],
ki so ga odobrili policijski načelniki EU, vsebuje merila[26], vendar ta niso zavezujoča in
niso prispevala k približevanju nacionalnih praks. Medtem ko so nekatere države
članice začele bolj sistematično uporabljati Europolov kanal, se druge še
naprej močno opirajo na Interpolov kanal, delno zaradi njegove tradicionalno
osrednje vloge pri mednarodnem policijskem sodelovanju in delno zaradi njegove
enostavne uporabe. Sistem SISNET nekatere države članice uporabljajo za zadeve,
ki ne spadajo pod SIS, na primer za zahteve v okviru švedske pobude. Komisija meni, da je napočil čas za bolj
usklajen pristop znotraj EU, pri katerem bi imel Europolov kanal osrednjo
vlogo. V skladu s tem pristopom, pri katerem kanal ni zakonsko določen, bi
Europolov kanal z orodjem SIENA moral postati privzeti kanal, razen če
obstajajo posebni razlogi za uporabo drugega kanala. Tako bi bilo treba na
primer za zahteve za policijsko sodelovanje, ki se trenutno pošiljajo prek
sistema SISNET (ki bo prenehal delovati z začetkom delovanja SIS II[27]), v prihodnje uporabiti orodje
SIENA. Nekaj držav članic zagovarja pristop, ki
omogoča veliko prožnost pri uporabi različnih kanalov. Komisija se s tem ne
strinja. Če bi vse države članice sprejele nacionalna pravila o izbiri kanala
in se približale skupnemu enotnemu pristopu, bi bilo to bolje od sedanjega
neenotnega pristopa. Izbira Europolovega kanala je upravičena zaradi njegovih
prednosti. Uradniki za zvezo pri Europolu se lahko po potrebi zaprosijo za
posredovanje. Orodje SIENA se lahko uporabi za neposredno dvostransko
izmenjavo, olajšuje pa tudi izmenjavo informacij z Europolom v skladu s
pravnimi zahtevami sklepa o Europolu in švedske pobude. Sporočila SIENA so
strukturirana, obsegajo lahko velike količine podatkov, za njihovo izmenjavo pa
je značilna visoka raven varnosti. Z izmenjavo informacij v strukturirani
obliki, npr. z uporabo orodja SIENA, se poveča varstvo podatkov. Predlagani
pristop je povsem v skladu z napovedanim predlogom Komisije za reformo Europola
in s strateškimi smernicami Evropskega sveta v stockholmskem programu, ki
navajajo, da bi Europol „moral postati središčna točka za izmenjavo informacij
med organi pregona držav članic, ponudnik storitev in platforma za dejavnosti
kazenskega pregona“. Upravljanje kanalov – Enotna kontaktna točka je točka „vse na enem mestu“ za mednarodno policijsko
sodelovanje, ki deluje 24 ur na dan in 7 dni v tednu. Država članica
v okviru enotne kontaktne točke združi svoj urad SIRENE, nacionalno enoto
Europola in nacionalni centralni urad Interpola ter kontaktne točke za druge
kanale. Vzpostavitev enotne kontaktne točke (tudi če ta izraz ni bil vedno
uporabljen) s strani vsake države članice je bila leta 2007 navedena v
zaključku tretjega kroga obiskov za medsebojno ocenjevanje[28] in priporočena v priročniku iz
leta 2008. Večina držav članic ima sicer oddelke za mednarodno policijsko
sodelovanje, vendar imajo le nekateri od njih značilnosti popolnoma
funkcionalnih enotnih kontaktnih točk. Leta 2012 je Svet pozval države
članice, naj raziščejo možnosti za vzpostavitev enotnih kontaktnih točk[29]. Komisija bi šla še dlje: za
izboljšanje izmenjave informacij na področju kazenskega pregona v vsej EU bi
morale vse države članice vzpostaviti enotne kontaktne točke z nekaterimi
minimalnimi značilnostmi. Kar zadeva zahteve, naslovljene na druge
države članice, bo združitev različnih kanalov v enotno organizacijsko
strukturo, za katero veljajo nacionalna pravila za izbiro kanala, zagotovila
pravilno in dosledno izbiro kanala ter kakovost zahtev. Enotne kontaktne točke
zagotavljajo kakovost s potrjevanjem zahtev za potrditev njihove nujnosti in
ustreznosti. Kadar se informacije ne izmenjujejo prek enotne kontaktne točke
(npr. prek centrov za policijsko in carinsko sodelovanje ali prek nacionalnih
agencij z neposredno izmenjavo z uporabo orodja SIENA), lahko enotna kontaktna
točka zagotovi usklajevanje na nacionalni ravni. Za zahteve iz drugih držav
članic bi morale enotne kontaktne točke, kadar je to zakonsko dovoljeno, imeti
neposreden dostop do nacionalnih podatkovnih zbirk, da lahko hitro odgovorijo
na zahteve, zlasti v rokih, določenih v okviru švedske pobude. Določbe iz
Priročnika SIRENE (npr. glede varnosti, sistemov upravljanja delovnih
postopkov, kakovosti podatkov in osebja) bi bile lahko podlaga za organizacijo
vseh kanalov na dosleden način. Skupna uporaba virov, na primer osebja in
infrastrukture, lahko prispeva k prihrankom stroškov ali vsaj k boljši uporabi
virov. Enotne kontaktne točke bi morale vključevati
vse organe kazenskega pregona, vključno s carino. Med enotnimi kontaktnimi
točkami in nacionalnimi koordinacijskimi centri za nadzorovanje meja bi bilo
treba vzpostaviti sodelovanje. Če je to združljivo z nacionalnimi pravnimi
sistemi, bi bilo treba vzpostaviti povezave s pravosodnimi organi, zlasti kadar
nadzirajo preiskave kaznivih dejanj. Vse večje število centrov za policijsko in
carinsko sodelovanje[30]
si uspešno izmenjuje informacije na lokalni in regionalni ravni. Letne
konference na ravni EU so priložnost za izmenjavo izkušenj in razpravo o
skupnih pristopih. Čeprav se izmenjave, ki jih je na splošno veliko, večinoma
ne nanašajo na najhujša kazniva dejanja in organizirani kriminal, je izziv
zagotoviti, da se informacije v ustreznih primerih posredujejo na nacionalno
raven (enotni kontaktni točki) in, kadar je to primerno, Europolu. V zvezi s
tem Komisija z zanimanjem pričakuje rezultate tekočega pilotnega projekta (v
okviru ukrepa za izvajanje strategije za upravljanje informacij), pri katerem
gre za uporabo orodja SIENA v centru za policijsko in carinsko sodelovanje. Platforma za izmenjavo informacij je ukrep za izvajanje strategije za upravljanje informacij, ki ga vodi
Europol, s ciljem razviti skupni portal za dostop do obstoječih kanalov in
sistemov ob popolnem spoštovanju njihove varnosti in pravil o varstvu podatkov.
Komisija meni, da bi bilo olajšanje uporabe obstoječih kanalov in sistemov
koristno, vendar je potrebna dodatna ocena stroškov/koristi platforme za
izmenjavo informacij ter vprašanj financiranja in upravljanja projekta. Ta
ocena bi morala vključevati tudi agencijo za IT[31]. Države članice so pozvane, naj: ·
za izmenjavo informacij, pri kateri kanal ni
zakonsko določen, kot privzeti kanal uporabljajo Europolov kanal z orodjem
SIENA, razen če obstajajo posebni razlogi za uporabo drugega kanala, ·
pripravijo nacionalna navodila za izbiro kanala, ·
zlasti po začetku delovanja SIS II in
prenehanju delovanja sistema SISNET za izmenjavo v okviru policijskega
sodelovanja, pri kateri se trenutno uporablja SISNET, uporabljajo Europolov
kanal in orodje SIENA, ·
vzpostavijo, če tega še niso storile, enotno
kontaktno točko, ki zajema vse glavne kanale, deluje 24 ur na dan in 7 dni
v tednu, združuje vse organe kazenskega pregona ter ima dostop do nacionalnih
podatkovnih zbirk, ·
zagotovijo, da se informacije, ki se izmenjajo prek
centrov za policijsko in carinsko sodelovanje, posredujejo na nacionalno raven
in Europolu, kadar je to primerno, ·
vzpostavijo sodelovanje med enotnimi kontaktnimi
točkami in nacionalnimi koordinacijskimi centri EUROSUR. Svet je pozvan, naj: ·
spremeni smernice na ravni EU, da bodo odražale
zgoraj predlagane smernice za izbiro kanala. Komisija bo: ·
sodelovala pri dejavnosti za oceno izvedljivosti
platforme za izmenjavo informacij. 3.3. Zagotavljanje kakovosti,
varnosti in varstva podatkov Zaščitne ukrepe za varstvo podatkov, ki jih
vsebujejo obstoječi instrumenti, je treba natančno upoštevati. Na podlagi
predloga Komisije z dne 25. januarja 2012 za direktivo o varstvu
posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov za namene preprečevanja,
preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj[32] bo treba pregledati pravila o
varstvu podatkov v obstoječih instrumentih ter oceniti, v kolikšni meri jih je
treba uskladiti z direktivo. Visoka raven varnosti podatkov je potrebna za zaščito celovitosti osebnih podatkov, ki se
izmenjujejo, in za zagotovitev zaupanja držav članic v izmenjavo informacij.
Veriga je močna le toliko kot njen najšibkejši člen: države članice in agencije
EU morajo zagotoviti, da se podatki izmenjujejo prek zelo varnih omrežij.
Navedeni predlog direktive vsebuje pravila o varnosti podatkov[33], na ravni EU pa obstajajo
podrobni varnostni predpisi za varovanje tajnih podatkov EU[34]. Visoka raven kakovosti podatkov je prav tako pomembna. V zvezi s tem je pomemben dejanski delovni
postopek, tj. kako izmenjava informacij poteka v praksi. En vidik tega je, da
se določene naloge, če je to mogoče in ustrezno, avtomatizirajo.
Tako je na primer pri pripravi zahteve za informacije iz druge države članice
treba v komunikacijsko orodje, ki se uporabi, ponovno vnesti podatke,
evidentirane v nacionalnem sistemu. Ročni vnos je zamuden in pri njem lahko
pride do napak. Avtomatizacijo takšnih nalog bo omogočil UMF II[35], ki je še en ukrep za
izvajanje strategije za upravljanje informacij. Namen tega projekta, ki ga
financira EU in vodi Europol, je razviti standard za obliko sporočil, ki se
uporablja za zahteve za informacije in odgovore nanje. To bi omogočilo
avtomatizacijo prenosa podatkov med različnimi sistemi, npr. nacionalnimi
sistemi vodenja zadev in orodjem SIENA. Odprava ročnega vnašanja podatkov ima
poleg potencialnih prihrankov stroškov ali vsaj boljše uporabe virov dve
prednosti. Osebju, zadolženemu za vnašanje podatkov, se lahko zaupajo naloge
potrjevanja. Poleg tega se z zmanjšanjem napak pri prepisovanju in olajšanjem
izmenjave informacij v strukturirani obliki izboljšata upravljanje in varstvo
podatkov. Avtomatizacija nalog ne pomeni, da bi moral
vsak policijski uradnik v EU imeti dostop do vseh policijskih informacij v EU.
Izmenjava mora biti omejena na nujne in ustrezne primere ter jo je treba tako
upravljati, da se zagotovi upoštevanje teh omejitev. Avtomatizirano iskanje
kot način za premagovanje težav z zmogljivostjo zato deluje v okviru veljavnih
instrumentov EU za izmenjavo informacij na podlagi sistema za iskanje zadetkov
(„zadetek / ni zadetkov“) (npr. SIS, DNK in prstni odtisi na
podlagi sklepa k Prümski pogodbi) ali pa je omejeno na ozko opredeljene vrste
podatkov (npr. podatke iz registrov vozil na podlagi sklepa k Prümski pogodbi).
Nekaterih nalog ni mogoče in se jih ne bi smelo avtomatizirati. Mednje spada
predvsem potrjevanje zahtev in odgovorov. To je še posebej pomembno v okviru
švedske pobude, ki zahteva, da so zahteve utemeljene. Interoperabilnost
med različnimi nacionalnimi sistemi in upravnimi strukturami je lahko koristna
z vidika doslednih postopkov, krajšega odzivnega časa, boljše kakovosti
podatkov ter poenostavljenega načrtovanja in razvoja. Evropski okvir
interoperabilnosti[36]
določa štiri ravni interoperabilnosti: tehnično, semantično, organizacijsko in
pravno. UMF II bo prispeval k razvoju interoperabilnosti na semantični
ravni[37].
Uskladitev s skupnimi praksami (enotne kontaktne točke, izbira kanala) bo
spodbujala organizacijsko raven. Vendar pa se informacije lahko izmenjujejo in
uporabljajo le, kadar je to zakonsko dovoljeno. Europol in države članice so pozvani, naj: ·
nadalje razvijajo standard UMF II. 3.4. Izboljšanje usposabljanja in
poznavanja Komisija trenutno pripravlja evropski program
usposabljanja na področju kazenskega pregona, v okviru katerega naj bi
uslužbenci organov pregona pridobili znanja in spretnosti, ki jih potrebujejo
za učinkovito sodelovanje. Pregled stanja je pokazal, da so zadevni instrumenti
EU za izmenjavo informacij sestavni del začetnega usposabljanja organov
kazenskega pregona, vendar kakovost usposabljanja ni bila ocenjena.
Specializirani uradniki, kot je osebje enotnih kontaktnih točk, potrebujejo
bolj poglobljeno usposabljanje. Izmenjave takega osebja so se izkazale kot
koristne[38]
in bi jih bilo treba spodbujati. Države članice so pozvane, naj: ·
zagotovijo, da so vsi uslužbenci organov kazenskega
pregona deležni ustreznega usposabljanja o čezmejni izmenjavi informacij, ·
organizirajo izmenjave osebja enotnih kontaktnih
točk. Komisija bo: ·
zagotovila, da bo usposabljanje o čezmejni
izmenjavi informacij vključeno v evropski program usposabljanja na področju
kazenskega pregona. 3.5. Financiranje V okviru sklada „Preprečevanje kriminala in
boj proti njemu“ (ISEC) so bila finančna sredstva EU dodeljena projektom na
področju izmenjave informacij, kot sta UMF II (830 000 EUR) in
izvajanje sklepa k Prümski pogodbi (11,9 milijona EUR). Sklad bo v
obdobju 2014–2020 nadomestil sklad EU za notranjo varnost, v okviru katerega
bodo do financiranja upravičeni tudi projekti EU na področju izmenjave
informacij. Del sklada za notranjo varnost bodo upravljale
države članice v okviru t. i. „deljenega upravljanja“ v skladu z večletnimi
programi. Ti programi bi v skladu s priporočili iz tega sporočila morali
upoštevati ustrezne nacionalne prednostne naloge na področju izmenjave informacij.
Obenem bo Komisija proučila, kako lahko s tistimi deli sklada za notranjo
varnost, ki jih neposredno upravlja, podpira zlasti pilotne projekte, na primer
nadaljnji razvoj UMF II. Kar zadeva lastno porabo držav članic, bi
lahko nadaljnja priporočila (glede enotnih kontaktnih točk in UMF II), kot
je bilo navedeno, prispevala k prihrankom stroškov ali vsaj k boljši uporabi
virov. Države članice so pozvane, naj: ·
v nacionalnih večletnih programih v okviru sklada
EU za notranjo varnost za obdobje 2014–2020 obravnavajo pomembne prednostne
naloge na področju izmenjave informacij. Komisija bo: ·
v dialog z državami članicami o načrtovanju sklada
za notranjo varnost vključila politike o izmenjavi informacij, ·
pozvala k zbiranju predlogov za neposredno
financiranje ustreznih pilotnih projektov (s strani Komisije). 3.6. Statistični podatki Razpoložljivi statistični podatki so sicer na
nekaterih področjih dobri (npr. SIS, SIENA), vendar niso izčrpni. Boljši
statistični podatki bi izboljšali poznavanje uporabe švedske pobude (v zvezi s
katero so znani samo podatki glede uporabe orodja SIENA) in sklepa k Prümski
pogodbi. Zbiranje statističnih podatkov pa lahko
zahteva veliko virov, zlasti če ta dejavnost ni del normalnega delovnega
postopka. Ad hoc zbiranju bi se bilo treba izogibati. Najprimernejši je
evolucijski pristop, ki temelji na že začetih procesih (kot je na primer
opisano v poročilu o izvajanju sklepa k Prümski pogodbi glede določitve ujemanj
na podlagi sklepa k Prümski pogodbi, ki so bila dejansko uporabljena v preiskavah).
Zgoraj priporočena večja uporaba orodja SIENA za zahteve v okviru švedske
pobude bo imela za posledico, da bo v statistikah v zvezi z orodjem SIENA
prikazanih več takih zahtev. Države članice so pozvane, naj: ·
izboljšajo statistične podatke v zvezi s sklepom k
Prümski pogodbi. 4. Sklepne ugotovitve Boljša čezmejna izmenjava informacij ni sama
sebi namen. Njen namen je učinkovitejši boj proti kaznivim dejanjem in s tem
zmanjšanje škode za žrtve in gospodarstvo EU. Čezmejna izmenjava informacij na splošno dobro
deluje in je zelo dragocen prispevek v boju proti hudim in čezmejnim kaznivim
dejanjem v EU, kar ponazarjajo zgoraj navedeni primeri. Vendar pa jo je mogoče
še izboljšati. Sprejeto zakonodajo morajo v celoti izvajati vse države članice.
V prihodnje bi morale države članice zlasti bolj sistematično uporabljati
Europolov kanal in razviti celovite nacionalne enotne kontaktne točke. Komisija bo še naprej preverjala izvajanje in
uporabo instrumentov, zagotavljala finančna sredstva EU ter združevala različne
vidike, da bi zagotovila doslednost. Komisija trenutno ne predlaga nobenega
novega instrumenta. Če bo to storila v prihodnosti, bo upoštevala materialna
načela iz sporočila o pregledu iz leta 2010: varstvo temeljnih pravic,
nujnost, subsidiarnost in natančno obvladovanje tveganja. Veliko prizadevanj je še vedno potrebnih za
zagotovitev izmenjave ustreznih informacij prek Europola, da bi za celo EU
ustvarili sliko o čezmejni kriminaliteti. Ta potreba bo obravnavana v
prihodnjem predlogu Komisije za reformo Europola. Vendar pa bi bilo
zagotavljanje informacij Europolu olajšano že z upoštevanjem priporočil iz tega
sporočila glede bolj sistematične uporabe Europolovega kanala in njegovega
varnega komunikacijskega orodja SIENA. Po tem sporočilu bo Komisija še naprej sodelovala z državami članicami
v okviru strategije EU za upravljanje informacij za notranjo varnost. Predlaga,
da Svet v svojem odboru za notranjo varnost organizira letno razpravo. Komisija
poziva tudi Evropski parlament, naj razpravlja o njenih priporočilih, med
drugim v posebnem odboru za organizirani kriminal, korupcijo in pranje denarja. [1] Izvajanje strategije notranje varnosti EU, COM(2010) 673. [2] COM(2010) 385. [3] Sklepi Sveta z dne 30. novembra 2009, 16637/09. [4] http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/e-library/documents/categories/studies/index_en.htm. [5] Okvirni sklep Sveta 2006/960/PNZ. [6] Sklep Sveta 2008/615/PNZ. [7] 2009/371/PNZ. [8] 2007/533/PNZ. [9] Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih
sistemov s področja svobode, varnosti in pravice. [10] Prihodnja evropska strategija za kibernetsko varnost bo priložnost za
oceno prihodnjih potreb po izmenjavi informacij med mrežo ter organi za varnost
informacij in organi kazenskega pregona, npr. prek Evropskega centra za boj proti
kibernetski kriminaliteti. [11] Zbirka podatkov EU o prstnih odtisih prosilcev za azil in oseb, ki
nezakonito prehajajo meje. [12] Supplementary
Information REquest at the National Entry (zahteva
za dodatne informacije pri nacionalnih vnosih). [13] Secure
Information Exchange Network Application (varno
omrežno orodje za izmenjavo informacij). [14] Okvirni
sklep Sveta 2008/977/PNZ. [15] Naslednje države članice si izmenjujejo:
podatke o DNK: BG/CZ/DE/ES/EE/FR/CY/LV/LT/LU/HU/NL/AT/PT/RO/SI/SK/FI;
podatke o prstnih odtisih: BG/CZ/DE/EE/ES/FR/CY/LT/LU/HU/NL/AT/SI/SK;
podatke iz registrov vozil: BE/DE/ES/FR/LT/LU/NL/AT/PL/RO/SI/FI/SE.
Za več podrobnosti glej poročilo o izvajanju sklepa k Prümski pogodbi. [16] SEC(2011) 593. [17] Naslednje
države članice morajo še sprejeti izvedbene predpise: BE/EL/IT/LU. [18] BG/CZ/DK/DE/EE/ES/FR/CY/HU/LT/LV/NL/PL/PT/RO/SI/SK/FI/SE. [19] IE/MT/AT/UK. [20] 9512/1/10. [21] Sklepi
Sveta z dne 27. in 28. oktobra 2011, 15277/11. [22] https://www.europol.europa.eu/sites/default/files/publications/rand_evaluation_report.pdf. [23] Sklepi
Sveta z dne 7. in 8. junija 2012. [24] http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/e-library/documents/categories/studies/index_en.htm. [25] 7968/08. [26] Ponovljena
v smernicah za izvajanje švedske pobude, 9512/1/10. [27] Komunikacijsko
omrežje SIS II je zakonsko omejeno na podatke SIS II in dodatne
informacije. [28] 13321/3/07. [29] Sklepi
Sveta z dne 7. in 8. junija 2012, 10333/12. [30] 38
na koncu leta 2011. [31] Evropska
agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja
svobode, varnosti in pravice. [32] COM(2012) 10. [33] Členi 27
do 29 predloga. [34] Sklep
Sveta 2011/292/EU. [35] Universal Message Format
(univerzalna oblika sporočil). [36] COM(2010) 744. [37] UMF II upošteva druge dejavnosti na področju semantike, kot so
skupni podatkovni modeli, ki se razvijajo v okviru programa EU za
interoperabilnostne rešitve za evropske javne uprave. [38] 10333/12.