EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52012DC0599
REPORT FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT 30th Annual Report from the Commission to the European Parliament on the EU's Anti-Dumping, Anti-Subsidy and Safeguard activities (2011)
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU 30. letno poročilo Komisije Evropskemu parlamentu o protidampinških, protisubvencijskih in zaščitnih dejavnostih EU (2011)
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU 30. letno poročilo Komisije Evropskemu parlamentu o protidampinških, protisubvencijskih in zaščitnih dejavnostih EU (2011)
/* COM/2012/0599 final */
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU 30. letno poročilo Komisije Evropskemu parlamentu o protidampinških, protisubvencijskih in zaščitnih dejavnostih EU (2011) /* COM/2012/0599 final */
Uvod To poročilo
za leto 2011 se predloži Evropskemu parlamentu na podlagi njegove
resolucije z dne 16. decembra 1981 o protidampinških ukrepih Evropske
unije in poročila njegovega odbora za industrijo, zunanjo trgovino,
raziskave in energetiko. Poročilo
povzema najpomembnejše dogodke v letu 2011 in ga tako kot prejšnja leta
dopolnjujejo podrobnejši delovni dokumenti služb Komisije ter podrobne priloge.
Poročilo ima enako osnovno strukturo kot delovni dokument in za lažji
dostop do izčrpnejših informacij so naslovi poglavij v obeh dokumentih
enaki. To poročilo in celotni delovni dokument sta dostopna tudi
javnosti, in sicer na: http://ec.europa.eu/trade/issues/respectrules/anti_dumping/legis/index_en.htm. 1. Pregled
zakonodaje Protidampinške, protisubvencijske in zaščitne
preiskave se izvajajo na podlagi osnovnih uredb Sveta. Pregled obstoječe
zakonodaje je vključen v delovni dokument. Osnovni protidampinški in protisubvencijski
besedili se v nadaljnjem besedilu imenujeta „osnovni uredbi“. 2. Osnovni
pojmi Poglavje 2 delovnega dokumenta zajema pregled
terminologije in postopkov, ki se uporabljajo v preiskavah ITZ. 3. Posodobitev
ITZ Da se raziščejo možnosti izboljšanja
sedanjega sistema instrumentov trgovinske zaščite (ITZ), je Komisija
oktobra 2011 začela pobudo za posodobitev instrumentov trgovinske
zaščite. Gospodarsko okolje se je v zadnjem desetletju bistveno
spremenilo, pravila instrumentov trgovinske zaščite Evropske unije pa so
ostala pretežno nespremenjena od zadnje zakonodajne spremembe osnovnih uredb v
letu 2004. V tem okviru in ob upoštevanju težkega gospodarskega okolja, s
katerim se podjetja trenutno soočajo, se je Komisija odločila, da preuči
močne in šibke točke sedanjih pravil v zvezi z instrumenti trgovinske
zaščite z namenom njihove prilagoditve in izboljšanja na uravnotežen
način v korist vseh zadevnih zainteresiranih strani. Za preučitev možnih področij izboljšanja
je Komisija spomladi 2012 začela javno posvetovanje. Pri pripravi javnega
posvetovanja je Komisija upoštevala ne le rezultate ocenjevalne študije
instrumentov trgovinske zaščite EU (glej spodaj), temveč tudi
informacije iz več razgovorov s strokovnjaki. Posodobitev je v teku in
noben predlog Komisije ne bo sprejet pred novembrom/decembrom 2012. V letu 2011 je
neodvisni svetovalec nadaljeval delo na ocenjevalni študiji instrumentov
trgovinske zaščite Evropske unije. Končno poročilo je bilo
objavljeno na začetku leta 2012. Cilj je bil pomagati Komisiji pri
načrtovanju ali izboljšavi njene politike in spremljati njeno
učinkovitost. Poleg tega naj bi ta državljanom pomagala pri uveljavljanju
njihove pravice do pregleda, dajanja pripomb ter vplivanja na politike in
dejavnosti, ki jih v njihovem imenu izvaja Komisija. 4. Status
tržnega gospodarstva za celotno državo (STG) Za namene protidampinških preiskav se lahko državi
kot celoti podeli status tržnega gospodarstva, če izpolnjuje pet meril, ki
so podrobno opredeljena v delovnem dokumentu, priloženem temu poročilu. Leta
2011 se je nadaljevalo ocenjevanje štirih od šestih zahtevkov za pridobitev
statusa tržnega gospodarstva za celotno državo (STG), ki so jih vložili
Kitajska, Vietnam, Armenija, Kazahstan, Mongolija in Belorusija. Vse države, razen
Belorusije in Armenije, so svoje zahtevke vse leto dopolnjevale z dodatnimi
informacijami, pregledovanje teh zahtevkov pa je v različnih fazah. Že
leta 2010 so bila posvetovanja z organi Republike Belorusije prekinjena zaradi
političnih razmer v državi. Junija 2010 so bila Armeniji poslana dodatna
vprašanja v zvezi z napredkom, doseženim na poti k STG. Vendar do konca leta
2011 Armenija Komisiji ni poslala novih informacij. Druge štiri države
kandidatke so nadaljevale s postopkom za priznanje STG in so pri izpolnjevanju
petih meril za STG različno napredovale. Delo
se je nadaljevalo na zahtevku Kitajske za STG, vključno s srečanjem
11. tematske delovne skupine za STG v Bruslju novembra 2011. Na
srečanju delovne skupine sta stranki obravnavali napredek Kitajske na
področju pravic intelektualne lastnine in protimonopolne zakonodaje. V
letu 2011 je bila dokončana študija o računovodskih praksah v Ljudski
republiki Kitajski. Žal so bili izsledki študije le delni in niso zadostovali
za utemeljene sklepne ugotovitve o napredku Kitajske na tem področju. Delovna
skupina za STG EU-Vietnam se je sestala v Bruslju decembra 2011. Vietnamski
organi so odgovorili na vprašanja Komisije o neizpolnjenih štirih merilih.
Dogovorjeno je bilo, da bo Vietnam predložil dodatne informacije o vprašanjih,
ki so bila načeta med srečanjem. Do konca leta 2011 ni Vietnam
Komisiji poslal nobenih dodatnih informacij. Kar zadeva Kazahstan, je bila februarja 2011 kazahstanskim
organom poslana verbalna nota, v kateri so bile opredeljene glavne težave glede
petih meril STG. V letu 2010 bilo dogovorjeno, da se skupaj s Kazahstanom
razvije načrt za naslednje korake, ki jih je treba sprejeti za STG, vendar
v letu 2011 v zvezi s tem ni bilo nobenega napredka. Srečanje delovne skupine z mongolskimi organi je
potekalo v Ulan Batorju septembra 2011. Informacije o napredku Mongolije glede
meril STG so bile izmenjane in o njih se je razpravljalo. 5. Informiranje
in komunikacija/dvostranski stiki 5.1. Mala in srednja podjetja
(MSP) Komisija je leta 2011
objavila „Dokument o ukrepih za odpravo težav MSP, vključenih v
instrumente trgovinske zaščite“. Dokument
vsebuje številne konkretne ukrepe, ki bi se lahko zlahka izvajali za boljšo
pomoč MSP na vseh področjih trgovinske zaščite in na podlagi katerih
je bila dosežena določena stopnja enotnosti z državami članicami. O tem dokumentu, ki je temeljil na rezultatih
študije, ki jo je opravil neodvisni izvajalec, se je razpravljalo z državami
članicami, ki so ga leta 2011 odobrile. Cilj študije je bil opredeliti
potrebe MSP v 27 državah članicah EU pri vložitvi pritožbe ali sodelovanju
v preiskavah trgovinske zaščite kot uvozniki ali uporabniki ali kot
izvozniki v preiskavah, ki jih sprožijo tretje države, glede na pomembno vlogo,
ki jo imajo MSP v gospodarstvu EU, ter težave, s katerimi se soočajo pri
sodelovanju v preiskavah o trgovinski zaščiti. Ob upoštevanju zapletenosti postopkov ITZ zlasti za MSP je
bila ustanovljena služba za pomoč MSP pri trgovinski zaščiti, in
sicer zaradi njihove majhnosti in razdrobljenosti. Služba je pristojna za
obravnavanje splošnih in posebnih vprašanj ter težav v zvezi z ITZ, s katerimi
se spoprijemajo MSP. Del spletne strani ITZ je namenjen MSP in vsebuje povezavo
do službe za pomoč MSP pri trgovinski zaščiti. Leta 2011 so bili na te kontaktne točke naslovljeni
številni zahtevki za informacije, ki so bili takoj obravnavani. Zahtevki so
zadevali postopke in vsebino ITZ. 5.2. Dvostranski
stiki/informiranje – industrija in tretje države Razlaga
zakonodaje in izvajanje dejavnosti trgovinske zaščite EU je pomemben del
dela služb za ITZ. Leta
2011 je bil organiziran seminar o trgovinski zaščiti za uradnike iz
tretjih držav. Leta 2011 so bili tudi vzpostavljeni številni dvostranski
stiki, pri čemer se je s številnimi tretjimi državami, vključno s
Kitajsko, Korejo, Turčijo in Avstralijo, razpravljalo o različnih
temah v zvezi s trgovinsko zaščito. Leta
2011 so se odvila tudi številna srečanja s ključnimi interesnimi
združenji in družbami, med drugim z Business Europe in Eurocommerce. 6. Pooblaščenec
za zaslišanje Leto 2011 je bilo peto leto dejavnosti pooblaščenca za
zaslišanje GD za trgovino, ki je nastopil funkcijo aprila 2007.
Pooblaščenec za zaslišanje deluje neodvisno. Kljub tej neodvisnosti spada
zdaj, za upravne namene, pod komisarko za trgovino. Leta 2011 je bil za upravne
namene razporejen h generalnemu direktorju GD za trgovino. Uradni mandat
pooblaščenca za zaslišanje je bil objavljen na začetku leta 2012[1]. Njegova glavna naloga je zagotavljanje učinkovitega
izvrševanja pravic obrambe v trgovinskih postopkih pred Evropsko komisijo.
Pravice do obrambe ne vključujejo samo pravice do zaslišanja in vpogleda v
spis, temveč zajemajo več pravic iz Listine EU o temeljnih pravicah,
in sicer: pravico vsake osebe (i) „da se izjasni pred sprejetjem kakršnega koli
posamičnega ukrepa, ki jo prizadene“, (ii) „da se njene zadeve obravnavajo
nepristransko, pravično in v razumnem roku“ in (iii) „do vpogleda v svoj
spis ob spoštovanju legitimnih interesov zaupnosti ter poklicne in poslovne
tajnosti“. Pooblaščenec za zaslišanje po potrebi tudi svetuje generalnemu
direktorju GD za trgovino v zvezi z ustreznostjo postopka in različnimi
vprašanji, ki se pojavijo v trgovinskih postopkih. Zahtevki za posredovanje pooblaščenca za zaslišanje so
v porastu vse od ustanovitve funkcije leta 2007. Leta 2011 je pooblaščenec
za zaslišanje 81-krat posredoval v 35 primerih trgovinske zaščite in imel
26 zaslišanj, od katerih so bila štiri skupna zaslišanja strank s podobnimi
interesi. Njegovo posredovanje so zahtevali proizvajalci izvozniki v tretjih
državah, industrija Unije, uporabniki in uvozniki ter vlade tretjih držav.
Pooblaščenec za zaslišanje je posredoval v zvezi s vprašanji, ki zajemajo
vse faze preiskave, in pripravil številna priporočila za službe Komisije,
ki so bila večinoma upoštevana. Glavni cilj priporočil
pooblaščenca za zaslišanje je okrepiti pravice zainteresiranih strani do
obrambe. Glavna vprašanja, ki jih je pooblaščenec za zaslišanje
obravnaval v letu 2011, se lahko razvrstijo v tri kategorije: (i) vsebina in
kakovost razkritja, (ii) dostop do dokumentacije in kakovost nezaupne
dokumentacije ter (iii) nesoglasje z določitvami, ugotovitvami in sklepi. 7. Pregled
protidampinških, protisubvencijskih in zaščitnih preiskav ter ukrepov 7.1. Splošno Konec leta 2011 je bilo v EU veljavnih 117
protidampinških (glej Prilogo O) in deset protisubvencijskih ukrepov (glej
Prilogo P). Leta 2011 so bili protidampinški in
protisubvencijski ukrepi uvedeni za 0,25 % celotnega uvoza v EU. Podrobnosti v zvezi s tem so navedene v delovnem
dokumentu, priloženem temu poročilu. Sklici na priloge delovnega dokumenta
so navedeni ob naslovih. 7.2. Nove preiskave (glej
priloge A do E in Prilogo N) Leta 2011 je bilo uvedenih 21 preiskav[2]. Začasne dajatve so bile uvedene v desetih postopkih, dokončne
dajatve pa so bile uvedene v 13 primerih. 11 preiskav se je zaključilo
brez uvedbe ukrepov. 21 ukrepov je po preteku petih let samodejno prenehalo
veljati. 7.3. Preiskave v zvezi s pregledom Preiskave v zvezi s pregledom še vedno pomenijo
velik del dejavnosti služb za ITZ. V obdobju 2007–2011 so predstavljale
63 % vseh uvedenih preiskav. Preglednica 2 v delovnem dokumentu
vsebuje statistične informacije za obdobje 2007–2011. 7.3.1. Pregledi zaradi izteka ukrepov
(glej Prilogo F) Člen 11(2) in člen 18 osnovnih
uredb določata, da ukrepi po petih letih prenehajo veljati, razen če
pregled zaradi izteka veljavnosti pokaže, da jih je treba ohraniti v prvotni
obliki. Leta 2011 je bilo začetih osem preiskav v
zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov. Pri osmih preiskavah je bilo
sklenjeno, da je treba veljavnost dajatev podaljšati za pet let. Štirje
pregledi so bili zaključeni z iztekom ukrepov. 7.3.2. Vmesni pregledi (glej
Prilogo G) Člen 11(3) in člen 19 osnovnih
uredb določata pregled ukrepov med njihovo veljavnostjo. Pregledi se lahko omejijo na damping/subvencioniranje ali analizo
škode. Leta 2011 se je začelo izvajati skupno devet
vmesnih pregledov. Sedem vmesnih pregledov je bilo zaključenih s
potrditvijo ali spremembo dajatve. Pet vmesnih pregledov je bilo
zaključenih z iztekom ukrepov. 7.3.3. „Drugi“ vmesni pregledi (glej
Prilogo H) Leta 2011 sta bila uvedena še dva „druga“
pregleda, ki ne spadata v področje uporabe člena 11(3) ali
členom 19 osnovnih uredb. 7.3.4. Pregledi zaradi novega
izvoznika (glej Prilogo I) Člen 11(4) in člen 20 osnovnih
uredb določata pregled za „nove izvoznike“ in „pospešeni“ pregled za
uvedbo individualne stopnje dampinga ali individualne stopnje izravnalne
dajatve za nove izvoznike s sedežem v zadevni državi izvoznici, ki zadevnega
izdelka v obdobju preiskave niso izvažali. Ti izvozniki morajo dokazati, da so
resnično novi izvozniki in da so začeli v EU izvažati po obdobju
preiskave. Tako se lahko zanje izračuna individualna dajatev, ki je
običajno nižja od dajatve za celotno državo. Leta 2011 sta se začela dva pregleda zaradi
novih izvoznikov. 7.3.5. Absorpcijske preiskave (glej
Prilogo J) Če so na voljo zadostne informacije o tem, da
so se po prvotni preiskavi in pred uvedbo ukrepov ali po njej izvozne cene
znižale ali da se cene pri nadaljnji prodaji ali nadaljnje prodajne cene
uvoženega izdelka v EU niso dovolj spremenile ali sploh ne, se lahko uvede
pregled za „ugotovitev absorpcije dajatve“, da se preuči, ali so ukrepi
vplivali na navedene cene. Za upoštevanje take nižje izvozne cene se lahko
stopnje dampinga na novo izračunajo, dajatev pa poveča. Možnost
pregleda za „ugotavljanje absorpcije dajatve“ določata člen 12
in člen 19(3) osnovnih uredb. Leta 2011 se ni začel in zaključil noben
pregled za ugotavljanje absorpcije dajatve. 7.3.6. Preiskave o izogibanju (glej
Prilogo K) Člena 13 in 23 osnovnih uredb
predvidevata možnost ponovne preiskave, če obstajajo dokazi o izogibanju
ukrepom. Leta 2011 so bile uvedene tri takšne preiskave.
Štiri preiskave proti izogibanju so bile zaključene z razširitvijo
ukrepov, dve pa brez razširitve ukrepov. 7.4. Zaščitne preiskave (glej
Prilogo L) Leta 2011 se ni začela nobena zaščitna
preiskava. Ena zaščitna preiskava, ki se je začela v letu 2010, je
bila zaključena brez uvedbe ukrepov. 8. Izvajanje
protidampinških/protisubvencijskih ukrepov 8.1. Spremljanje ukrepov Spremljanje veljavnih ukrepov je zajemalo štiri
glavna področja: (1) preprečevanje goljufije; (2) nadzorovanje
trgovinskih tokov in razvoja trga; (3) izboljšanje učinkovitosti s
primernimi instrumenti in (4) odgovor na nepravilno ravnanje. Te dejavnosti so
službam za IZT omogočile, da so v sodelovanju z državami članicami
dejavno zagotavljale ustrezno izvajanje ukrepov trgovinske zaščite v
Evropski uniji. 8.2. Spremljanje zavez (glej
prilogi M in Q) Spremljanje zavez je del izvedbenega postopka, saj
so zaveze oblika protidampinških ali protisubvencijskih ukrepov. Komisija jih
sprejme, če je prepričana, da lahko učinkovito odpravijo
škodljive učinke dampinga ali subvencioniranja. V začetku leta 2011 je bilo veljavnih 22
zavez. Leta 2011 je prišlo do naslednjih sprememb: zaveze petih družb so nehale
veljati zaradi izteka/razveljavitve ukrepov in sprejeta je bila zaveza ene
družbe. To pomeni, da je bilo konec leta 2011 vseh veljavnih zavez 18. 9. Vračila (glej
prilogo U) Člena 11(8) in 21(1) osnovnih uredb uvoznikom
omogočata, da zahtevajo povračilo ustreznih pobranih dajatev, če
dokažejo, da je bila stopnja dampinga/subvencioniranja odpravljena ali zmanjšana
na stopnjo, ki je nižja od stopnje veljavne dajatve. Leta 2011 je bilo vloženih 26 novih zahtevkov za
vračilo. Konec leta 2011 je bilo v teku 12 preiskav, ki so zadevale
18 zahtevkov. Leta 2011 je bilo sprejetih 24 sklepov Komisije: v 12 sklepih je
bilo odobreno delno vračilo, v 12 pa je bil zahtevek za vračilo
zavrnjen. Sedem zahtevkov je bilo umaknjenih. 10. Sodna presoja: sodbe
Sodišča evropske unije/Splošnega sodišča Leta 2011 sta Sodišče Evropske unije in
Splošno sodišče razsodili v skupaj 9 postopkih s področja
protidampinških oziroma protisubvencijskih ukrepov. Povzetek nekaterih sodb je
na voljo v delovnem dokumentu. Leta 2011 je bilo vloženih 16 novih zadev, 12 pri
Splošnem sodišču in 4 pri Sodišču Evropske unije. Seznam protidampinških/protisubvencijskih zadev
pred Splošnim sodiščem in Sodiščem Evropske unije, ki konec
leta 2011 še niso bile rešene, je na voljo v Prilogi S k delovnemu
dokumentu. 11. Dejavnosti v okviru Svetovne
trgovinske organizacije (STO) 11.1. Reševanje sporov na področju
protidampinških, protisubvencijskih in zaščitnih ukrepov STO določa strog postopek za reševanje
sporov med članicami STO glede izvajanja sporazumov STO. Julija 2011 je prizivni
organ STO izdal poročilo o reševanju spora, ki ga je Kitajska sprožila proti
EU glede protidampinških ukrepov na uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz
železa ali jekla s poreklom iz Kitajske. To je bil prvi spor v okviru STO, ki
ga je Kitajska sprožila proti EU, odkar je leta 2001 pristopila k STO. Odbor je
svoje poročilo razposlal članom STO decembra 2010, marca 2011 pa se
je EU zoper nekatere vidike poročila odbora pritožila. Pritožbeni organ je
svoje poročilo izdal julija 2011, organ za reševanje sporov pa je na
svoji seji 28. julija 2011 poročilo sprejel. Odbor in pritožbeni
organ sta sicer večino kitajskih trditev v zvezi z uredbo o pritrdilnih
elementih zavrnila, vendar se je za nekatere vidike navedene uredbe štelo, da
so v nasprotju s pravom STO. Odbor in prizivni organ sta prav tako ugotovila,
da člen 9(5) osnovne uredbe ni v skladu z obveznostmi Evropske unije na
podlagi protidampinškega sporazuma STO. Evropska unija je septembra 2011
organ za reševanje sporov STO obvestila, da namerava v tem sporu izvajati
priporočila in odločbe organa za reševanje sporov ob upoštevanju
svojih obveznosti v okviru STO. Komisija je februarja 2012 Evropskemu
parlamentu in Svetu predlagala spremembo osnovne protidampinške uredbe, da se
upošteva odločba organa za reševanje sporov[3]. Oktobra 2011 je bilo
objavljeno poročilo odbora STO o sporu v zvezi s protidampinškimi ukrepi
za nekatero usnjeno obutev iz Kitajske. Odbor je bil ustanovljen maja 2010.
Odbor je sklenil, da je v večini raziskanih primerov EU ukrepala v skladu
s pravili Svetovne trgovinske organizacije. Odbor je potrdil ugotovitve iz
spora o pritrdilnih elementih, kar zadeva člen 9(5) osnovne uredbe. Ker so
se uredbe, s katerimi so bili uvedeni ukrepi v zvezi z uvozom obutve, marca
2011 iztekle , je odbor ugotovil, da ni podlage za priporočilo, naj se
„ukrep[i], [ki so se iztekli], uskladi[jo]“ v skladu s členom 19.1
Dogovora o reševanju sporov . Vendar je odbor priporočil, naj Evropska
unija člen 9(5) osnovne uredbe uskladi s svojimi obveznostmi na podlagi
sporazumov STO. 11.2. Druge dejavnosti STO Leta 2011 je
predsednik pogajalske skupine za razvojno agendo iz Dohe (DDA) o pravilih
začel proces neformalnih večstranskih posvetovanj o različnih
vprašanjih, pri katerih se je zdelo nujno zmanjšati razlike, ki so še obstajale
med članicami. Na podlagi posvetovanj je nastalo novo besedilo o
protidampinških ukrepih, ki osvetljuje konvergenčne in nerešena
problematična vprašanja, napredek, ki je bil dosežen pri pogajanjih o
subvencijah in subvencioniranju ribištva, pa je bil obravnavan v poročilu
(dokument STO TN/RL/W/254 z dne 21. aprila 2011). Medtem ko ta
dokumenta natančno odražata stanje pogajanj na navedenih področjih,
pa v zvezi s tem v letu 2011 ni bilo napredka, delno zaradi splošne dinamike
pogajanj o razvojni agendi iz Dohe. Po odstopu predsednika Dennisa Francisa je
bilo med člani doseženo soglasje, da se za vodjo pogajalske skupine o
pravilih imenuje veleposlanika Wayna McCooka (Jamajka). Njegovo imenovanje je
bila potrjeno na uradnem sestanku februarja 2012. Nato se je tehnična
skupina, podskupina pogajalske skupine, sestala dvakrat (februarja in
aprila 2012). Hkrati so službe
Komisije še naprej sodelovale pri rednem delu odborov za protidampinške,
subvencijske in izravnalne ter zaščitne ukrepe. Odbori so se sestali
dvakrat na rednih sejah, da bi pregledali obvestila in razpravljali o posebno
pomembnih vprašanjih. Sklep Leta 2011 se je v
primerjavi s predhodnim letom povečalo število novih začetih primerov
in uvedenih dokončnih ukrepov. Število zaključenih preiskav brez
uvedbe ukrepov se je tudi nekoliko povečalo, število uvedenih
začasnih ukrepov v predhodnem letu pa se je zmanjšalo skoraj za
četrtino. Pregledi so še vedno predstavljali pomemben del dela služb,
čeprav se je število začetih pregledov zmanjšalo za skoraj šestino v
primerjavi z letom 2010. Število končanih pregledov se je v
primerjavi s podatki iz leta 2010 znatno povečalo. Končno je
treba opozoriti, da so bili ukrepi trgovinske zaščite leta 2011 uvedeni
samo za 0,25 % celotnega uvoza, kar odraža zmeren, na pravilih
temelječ pristop, ki ga je Evropska unija uporabila pri izvajanju teh
instrumentov. [1] UL L 107, 19.4.2012, str. 5. [2] Preglednica
1 v delovnemu dokumentu vsebuje statistične podatke o novih preiskavah za
obdobje 2007–2011, ki so bile izvedene v skladu z določbami členov 5
in 10 osnovnih uredb. [3] COM(2012)
41 final.