52012DC0006

1. Uvod

Člen 13 Pogodbe o delovanju Evropske unije priznava, da so živali čuteča bitja, in zahteva, da se v celoti upoštevajo zahteve glede dobrega počutja živali pri oblikovanju in izvrševanju nekaterih politik EU.

Leta 2006 so bili z Akcijskim načrtom Skupnosti za zaščito in dobro počutje živali 2006–2010[1], ki ga je sprejela Komisija, prvič združeni različni vidiki politike EU o dobrem početju živali, ki ureja rejo na milijarde živali za gospodarske namene v EU. Približno dve milijardi ptic[2] in tristo milijonov sesalcev je v reji. Okrog 12 milijonov živali na leto se uporabi pri raziskavah. Ocenjuje se, da je psov in mačk, predvsem v zasebni lasti, približno 100 milijonov[3]. Težko je oceniti število hišnih živali, s katerimi se trguje po EU. Na voljo tudi ni podatkov EU o številu živali v živalskih vrtovih in akvarijih.

Horizontalna direktiva zajema različne vidike dobrega počutja rejnih živali[4]. Posebni vidiki so obravnavani v zakonodaji EU o prevozu[5] in zakolu[6]. Posebne zahteve EU se uporabljajo za rejo telet[7], prašičev[8], kokoši nesnic[9] in brojlerjev[10]. Tudi za poskusne živali[11] veljajo posebna pravila o dobrem počutju živali. Zakonodaja EU o živalskih vrtovih[12] se osredotoča na ohranjanje vrst ob upoštevanju dobrega počutja živali. Zakonodaja EU o dobrem počutju hišnih živali ne obstaja. Pravila EU o ekološkem kmetovanju vključujejo visoke standarde dobrega počutja živali za govedorejo in prašičerejo ter za perutninsko rejo[13].

To sporočilo gradi na izkušnjah, pridobljenih pri izvajanju akcijskega načrta v obdobju 2006–2010, in predlaga sklope ukrepov EU za naslednja štiri leta ob upoštevanju znanstvenega in tehnološkega napredka, da se uskladita dobro počutje živali in ekonomska realnost pri izvajanju obstoječih zakonodajnih določb. Ta strategija je nadaljevanje akcijskega načrta, kot sta predlagala večina posvetovanih zainteresiranih strani in Evropski parlament.

Vrednost živinorejskega sektorja v EU je 149 milijard EUR letno, uporaba poskusnih živali pa je ocenjena na 930 milijonov EUR.

2. Zakaj strategija za dobro počutje živali?

V preteklih letih[14] je Unija namenila povprečno skoraj 70 milijonov EUR letno za podporo dobrega počutja živali, od katerih je bilo 71 % namenjenih kmetom kot plačila za dobro počutje živali iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Izdatke za razvoj podeželja sofinancirajo države članice, ki lahko poleg posebnih ukrepov za zahteve za dobro počutje živali, ki dopolnjujejo zakonodajne ukrepe, v skladu z nacionalnimi prednostnimi nalogami uvedejo ukrepe za podporo naložbam v kmetijstvo, usposabljanje, svetovalne storitve in sodelovanje kmetov v shemah kakovosti. Ostalo je namenjeno vsem drugim dejavnostim EU, povezanim z oblikovanjem politike: raziskave (21 %), ekonomske študije, obveščanje, izobraževanje, usposabljanje, mednarodne zadeve, izvrševanje itd.

Vendar je z leti postalo vse bolj jasno, da zgolj razširitev specifičnih sektorskih pravil na dobro počutje živali ne prinaša vedno želenih rezultatov. Težave z izvajanjem specifičnih sektorskih pravil kažejo na potrebo po razmisleku, ali lahko univerzalni pristop prinese boljše rezultate glede dobrega počutja živali v Uniji. Raznolikost metod kmetovanja, podnebnih razmer in lastnosti tal v različnih državah članicah je povzročila hude težave pri doseganju soglasja o enotnih pravilih in celo hujše težave pri zagotavljanju njihovega pravilnega izvajanja. Končni rezultat je, da pogoji dobrega počutja živali niso enakomerno določeni po celotni Uniji, kar je sicer potrebno za vzdrževanje obsežne gospodarske dejavnosti, povezane z živalmi v Evropski uniji.

Čeprav je bil na področju dobrega počutja živali storjen napredek s sprejetjem posebnih zakonodajnih aktov, še vedno obstajajo področja brez kakršne koli posebne zakonodaje EU ali področja, na katerih je težko izvajati obstoječe splošne zahteve. Z uvedbo natančnejših določb v splošna pravila, ki obravnavajo skupne osnovne dejavnike dobrega počutja živali, bi se lahko navedena pravila poenostavila.

Sklep ocene politike EU o dobrem počutju živali je bil, da so standardi dobrega počutja živali zvišali stroške živinoreje in raziskovalnih sektorjev za približno 2 % glede na celotno vrednost teh sektorjev. Nič ne kaže, da bi to ogrozilo njihovo ekonomsko vzdržnost. Vendar je treba izkoristiti vsako priložnost za ekonomsko oceno dodane vrednosti, ki jo prispeva politika dobrega počutja živali k povečanju konkurenčnosti kmetijstva EU, vključno z malimi kmeti.

V nadaljevanju so opisani glavni skupni dejavniki, ki vplivajo na dobro počutje živali v Uniji.

1.      Države članice še vedno pogosto slabo izvršujejo zakonodajo EU na številnih področjih.

Nekatere države članice niso sprejele zadostnih ukrepov za obveščanje zainteresiranih strani, usposabljanje inšpektorjev, izvajanje pregledov in izrekanje kazni[15]. Zato se številni predpisi EU ne izvajajo v celoti in niso prinesle nameravanih učinkov na dobro počutje živali.

Standardi dobrega počutja živali pogosto zahtevajo dodatne stroške, ki pa niso nujno sorazmerno porazdeljeni po celotni prehranski verigi. Unija določa nekatere instrumente za povračilo proizvajalcem za višje proizvodne stroške. Zakonodaja EU omogoča, da se lahko določijo različno dolga prehodna obdobja (tudi do nekaj let) za lažje izvajanje strukturnih sprememb v nekaterih kmetijskih sektorjih. Vendar ta pristop ni vedno zagotovil pravočasnega prehoda. Kulturni vidiki obravnavanja dobrega počutja živali dejansko igrajo ključno vlogo pri povečevanju pomena in dejanskega oblikovanja zakonodaje.

2.      Potrošniki nimajo ustreznih informacij o vidikih dobrega počutja živali.

Raziskava po celotni EU je pokazala, da je dobro počutje živali pomembno vprašanje za 64 % prebivalstva. Vendar študije[16] kažejo, da je skrb za dobro počutje živali le eden od dejavnikov, ki vplivajo na izbiro potrošnikov, pogosto se ga pa celo ne zavedajo, saj niso vedno dobro obveščeni o proizvodnih metodah in njihovem vplivu na dobro počutje živali. Na končno odločitev potrošnikov vplivajo predvsem cena in neposredno preverljive lastnosti živil.

3.      Številne zainteresirane strani nimajo zadostnega znanja o dobrem počutju živali.

Čeprav se večina raziskovalnih sredstev EU za dobro počutje živali porabi za alternativne metode (ki bi nadomestile preskuse na živalih), ugotovitve niso dobro razširjene, raziskovalne dejavnosti v državah članicah pa niso ustrezno usklajene. Hkrati pa slaba ozaveščenost o alternativnih metodah v proizvodnih sistemih pogosto zavira spremembe, ki bi lahko izboljšale dobro počutje živali.

4.      Načela za dobro počutje živali je treba poenostaviti in jih jasno določiti.

Splošna direktiva o zaščiti rejnih živali ali direktiva o živalih v živalskih vrtovih vsebuje določbe, ki so preveč splošne, da bi lahko imele dejanski učinek, kot na primer v Prilogi k Direktivi 98/58/ES: „Vse živali morajo imeti dostop do krme v časovnih intervalih, ki ustrezajo njihovim fiziološkim potrebam;“ ali v Direktivi 1999/22/ES o živalih v živalskih vrtovih: „nastanjajo svoje živali v razmerah, katerih namen je zadovoljiti biološke in ohranitvene potrebe posamezne vrste, med drugim tako, da zagotovijo vrsti specifično obogatitev ograd.“ "

Nekateri posebni zakonodajni akti EU določajo zahteve o znanju rejcev živali[17]. Vendar takšne zahteve ne zajemajo vseh zadevnih živali (ni posebnih zahtev o znanju rejcev perutnine ali telet), obravnavane pa tudi niso nekatere težave z dobrim počutjem živali, povezane z oblikovanjem proizvodnih sistemov.

Tudi za druge vrste rejnih živali (kot so krave mlekarice, govedo za prirejo mesa ali kunci) ni posebne zakonodaje EU, kljub številnim težavam, na katere so opozorili znanstveniki in Evropska agencija za varnost hrane (EFSA)[18].

3. Strateški ukrepi

Ob upoštevanju navedenega ta strategija temelji na dveh dopolnjujočih se ukrepih.

Prvič, nekatere skupne težave je treba obravnavati na drugačen in celosten način. Unija že leta sprejema ali prilagaja posebno zakonodajo posebnim težavam. Vendar bi lahko določitev splošnih načel v prečiščenem in revidiranem zakonodajnem okviru EU prispevala k poenostavitvi pravnega reda o dobrem počutju živali in končno olajšalo njegovo izvrševanje.

Ob upoštevanju ocene učinka bo Komisija preučila potrebo po revidiranem zakonodajnem okviru EU, ki bi temeljil na celostnem pristopu. Komisija bo zlasti preučila izvedljivost in primernost uvedbe znanstveno utemeljenih kazalnikov na podlagi rezultatov dobrega počutja živali namesto na podlagi razmer, ki vplivajo na dobro počutje živali, ki so bili uporabljeni do zdaj. Komisija bo ocenila, ali bi lahko takšen nov pristop poenostavil pravni okvir in prispeval k povečanju konkurenčnosti kmetijstva EU. Izkušnje, pridobljene na področjih, za katere so že predvideni kazalniki (brojlerji in zakol), bodo pomembne pri sprejemanju prihodnjih odločitev.

Drugič, Komisija že izvaja nekatere ukrepe, ki pa jih je treba okrepiti ali bolje uporabiti. Zato poleg načrtovanega poenostavljenega zakonodajnega okvira predlaga naslednje:

· razvoj orodij, ki bi po potrebi vključevala načrte za izvajanje, za boljše izpolnjevanje zahtev v državah članicah;

· podpora mednarodnemu sodelovanju;

· zagotavljanje ustreznih informacij potrošnikom in javnosti;

· optimizacija sinergijskih učinkov iz trenutne skupne kmetijske politike;

· preučitev dobrega počutja rib iz ribogojstva.

Učinki ukrepov, sprejetih v okviru te strategije, na temeljne pravice bodo ustrezno natančno ocenjeni, zlasti glede verske svobode[19]. Komisija bo hkrati preučila vprašanje označevanja, kot je določeno v sprejetem dogovoru o zakonodajnem predlogu o informacijah o živilih[20].

3.1. Poenostavljeni zakonodajni okvir EU za dobro počutje živali

Komisija bo preučila izvedljivost uvedbe poenostavljenega zakonodajnega okvira EU z načeli dobrega počutja živali za vse živali[21] iz okvira gospodarske dejavnosti, vključno s hišnimi živalmi, kjer je primerno, posebno pozornost pa bo namenila poenostavitvi in zmanjšanju upravnega bremena ter ovrednotenju standardov dobrega počutja živali kot načina za povečanje konkurenčnosti živilskega sektorja EU ter dodane vrednosti, ki bi jo lahko imeli standardi dobrega počutja živali.

Preučila bo:

(a) uporabo znanstveno utemeljenih kazalnikov dobrega počutja živali kot možnega načina za poenostavitev zakonodajnega okvira in večjo prožnost za povečanje konkurenčnosti živinorejcev;

(b) nov okvir EU za povečanje preglednosti in zagotavljanje ustreznih informacij o dobrem počutju živali, da se potrošnikom olajša izbira pri nakupu;

(c) vzpostavitev evropske mreže referenčnih centrov;

(d) določitev skupnih zahtev o znanju oseb, ki ravnajo z živalmi.

(a)     Uporaba na rezultatih temelječih kazalnikov dobrega počutja živali

Možnost uporabe znanstveno potrjenih in na rezultatih temelječih kazalnikov, ki bi dopolnjevali predpisane zahteve v zakonodaji EU, bo pa preučena s posebnim poudarkom na prispevku takšnega pristopa na poenostavitev pravnega reda. Kazalniki v zvezi z živalmi so bili vključeni v dva nedavna zakonodajna akta EU o dobrem počutju živali (Direktiva 2007/43/ES o določitvi minimalnih pravil za zaščito piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa, in Uredba (ES) št. 1099/2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi).

Preučena bodo merila, ki so bila pripravljena v okviru projekta „Welfare quality®[22]“ in so povezana s sistemom ocenjevanja tveganja, ki se uporablja pri varnosti hrane (glej živilsko zakonodajo[23]). Pri preučitvi ustreznih predlogov o obvladovanju tveganja bodo upoštevana znanstvena mnenja EFSA o razvoju kazalnikov dobrega počutja skupaj z družbeno-gospodarskimi dejavniki.

Uporabo na rezultatih temelječih kazalnikov dobrega počutja živali je na mednarodni ravni priznala tudi Mednarodna organizacija za zdravje živali (OIE)[24].

(b)     Nov okvir EU za povečanje preglednosti in zagotavljanje ustreznih informacij o dobrem počutju živali, da se potrošnikom olajša izbira pri nakupu

Pri reviziji zakonodajnega okvira EU o dobrem počutju živali bi se lahko uvedlo orodje, ki bi potrošnikom zagotavljalo, da so trditve o dobrem počutju živali pregledne in znanstveno potrjene.

Za krepitev moči potrošnikov bodo analizirani sinergijski in konvergenčni ukrepi s podobnimi pobudami na ravni EU in na drugih ustreznih področjih politike.

(c)     Evropska mreža referenčnih centrov

Komisija je že v prejšnjem sporočilu[25] obravnavala zamisel o mreži referenčnih centrov za dobro počutje živali. Cilj mreže bi bil predvsem zagotoviti, da pristojni organi prejmejo skladne in enotne tehnične informacije o pravilnem izvajanju zakonodaje EU, zlasti glede na rezultatih temelječih kazalnikov dobrega počutja živali.

Mreža bi se lahko vzpostavila s sofinanciranjem iz obstoječih znanstvenih in tehničnih nacionalnih sredstev za dobro počutje živali. Vloga te mreže bi bila dopolnjevati in ne podvajati vloge Evropske agencije za varnost hrane in dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča EU[26].

Mreža bi bila lahko oblikovana tako, da bi odsevala trenutno obliko zakonodaje EU[27], da bi se na ravni EU zagotovili:

– podpora Komisiji in državam članicam s tehničnim znanjem, zlasti glede uporabe na rezultatih temelječih kazalnikov dobrega počutja živali;

– izvajanje tečajev za usposabljanje osebja pristojnih organov in po potrebi strokovnjakov iz tretjih držav;

– prispevanje k ustreznemu razširjanju raziskovalnih dognanj in tehničnih inovacij med zainteresiranimi stranmi EU in mednarodno znanstveno skupnostjo;

– koordinacija raziskav v sodelovanju z ustreznimi obstoječimi raziskovalnimi strukturami, ki jih financira EU[28], kadar bi bilo primerno.

(d)     Skupne zahteve o znanju oseb, ki ravnajo z živalmi[29]

Poenostavljeni zakonodajni okvir EU za dobro počutje živali bi se lahko združil v enotno besedilo in izboljšal zahteve po znanju, ki so že določene v nekaterih aktih zakonodaje EU. Splošna načela za dokazovanje znanja bi se razvila na podlagi ocene učinka.

Cilj skupnih zahtev EU za znanje oseb, ki ravnajo z živalmi, bi bil zagotoviti, da so rejci sposobni opredeliti, preprečiti ali omejiti bolečino živali, trpljenje in stisko ter da poznajo pravne obveznosti glede zaščite in dobrega počutja živali.

Poleg tega bi se lahko za osebe, pristojne za oblikovanje postopkov, prostorov ali opreme, ki se uporabljajo za živali, zahtevala ustrezna raven znanja.

Začela se bo izvajati študija o izobraževanju o dobrem počutju živali, da se opredelijo teme dobrega počutja živali, ki bi jih bilo treba vključiti v učni načrt poklicev, povezanih z ravnanjem z živalmi, in ukrepi, potrebni za izboljšanje ozaveščenosti v teh poklicih.

3.2. Podpora državam članicam in ukrepanje za boljše izpolnjevanje zahtev

Komisija bo prednostno obravnavala vprašanje izpolnjevanja zahtev. Ustrezno izpolnjevanje zahtev se lahko doseže le z izvršilnimi ukrepi, ki jih izvajajo države članice same ali ki se izvajajo v njihovi pristojnosti. Vendar ima Komisija pomembno vlogo pri zagotavljanju, da se zahteve izpolnjujejo na enoten način po EU. Bistveno je zagotoviti, da za vse proizvajalce EU veljajo enakovredni pogoji in da se z živalmi ravna na ustrezen način. V tej strategiji se predlagajo naslednji ukrepi:

· FVO bo v imenu Komisije nadaljeval z obiski v državah članicah. Komisija bo še naprej vztrajno izvajala svoja pooblastila iz Pogodbe in po potrebi sprožila postopke pred Sodiščem Evropske unije. To je bistven ukrep Komisije za zagotavljanje izpolnjevanja zahtev, zlasti glede trenutnih ali prihodnjih izzivov glede dobrega počutja živali.

· Kljub temu Komisija meni, da je lahko temeljita izobraževalna strategija močno orodje za ustvarjanje kulture izpolnjevanja zahtev med nosilci dejavnosti in državami članicami. Morebitna evropska mreža referenčnih centrov bi lahko prevzela to nalogo.

· Medtem bo Komisija okrepila prizadevanja v zvezi z usposabljanjem veterinarskih inšpektorjev v okviru programa „Boljše usposabljanje za varnejšo hrano“. Komisija bo tudi preučila potrebo in možnost za razširitev dejavnosti izobraževanja na dobro počutje poskusnih in divjih živali.

· Komisija bo ravno tako okrepila svojo vlogo pri svetovanju pristojnim organom držav članic in spodbujanju sodelovanja, izmenjave najboljših praks in sprejemanja skupnih ciljev in smernic prek tematskih delavnic in dogodkov.

· Komisija bo tako v naslednjih štirih letih pripravila posebne smernice ali izvedbena pravila o različnih aktih zakonodaje EU o dobrem počutju živali[30].

Dobro počutje živali je tudi tehnično vprašanje za nosilce dejavnosti, ki ravnajo z živalmi v okviru gospodarske dejavnosti. Zato jim je primerno pomagati pri razumevanju ozadja za zahteve EU in iskanju načinov za boljše izpolnjevanje zahtev prek boljšega načrtovanja ali praks.

3.3. Podpora mednarodnemu sodelovanju

Na mednarodni ravni je pomembno zagotoviti enakovredne pogoje dobrega počutja živali, da bodo lahko evropski nosilci dejavnosti konkurenčni na svetovni ravni. Unija je že razvila številne dvostranske in večstranske dejavnosti, ki jih je treba izboljšati in podpreti, kot je navedeno v oceni.

V ta namen bo Komisija:

– nadaljevala z vključevanjem dobrega počutja živali v dvostranske trgovinske sporazume ali forume sodelovanja[31], da se izboljšajo strateške možnosti za razvoj bolj konkretnega sodelovanja s tretjimi državami;

– ostala aktivna na mednarodnem prizorišču, zlasti pri Mednarodni organizaciji za zdravje živali (OIE) in Organizaciji za prehrano in kmetijstvo (FAO), pri čemer je prva sprejela mednarodne standarde, obe pa sta sprejeli pobude za dobro počutje živali[32];

– preučila možnosti za boljšo vključitev dobrega počutja živali v evropsko sosedsko politiko;

– po potrebi organizirala odmevne mednarodne dogodke za promocijo stališča Unije o dobrem počutju živali.

Takšni dogodki so priložnost za predstavitev stališča EU o dobrem počutju živali na mednarodni ravni. Zato je pomembno, da se za doseganje teh ciljev in povečanje njihovega prispevka h konkurenčnosti evropskih živinorejcev na globalnem trgu, optimalno izrabijo razpoložljiva sredstva, namenjena mednarodnim dejavnostim na področju dobrega počutja živali. Komisija bo zato začela pregledovati te ukrepe za oceno njihovih koristi, med drugim za kmetijski sektor EU, in poročala Evropskemu parlamentu in Svetu.

3.4. Zagotavljanje ustreznih informacij potrošnikom in javnosti

Dobro počutje živali je družbeno vprašanje, ki zanima širšo javnost. Ravnanje z živalmi je povezano z etičnimi načeli in je del sklopa vrednot Unije. Zato je pomembno, da se otroci, mlajši odrasli in širša javnost seznanjajo s spoštljivim odnosom do živali ter da se spodbuja odgovorno lastništvo.

Dobro počutje živali zadeva tudi potrošnike. Zaradi obsežne uporabe živalskih proizvodov, zlasti pri proizvodnji hrane, potrošnike zanima, kako se ravna z živalmi. Po drugi strani potrošniki na splošno nimajo možnosti, da se odzovejo na višje standarde dobrega počutja živali.

Zato je pomembno obveščati potrošnike EU o zakonodaji EU, ki se uporablja za živali za proizvodnjo živil, in zagotoviti, da jih zavajajoče trditve o dobrem počutju živali ne zapeljejo.

V državah članicah že obstajajo številne obveščevalne in izobraževalne dejavnosti. Natančna analiza stanja v EU bi omogočila opredelitev vrzeli, kjer bi lahko Unija zagotovila dodano vrednost.

Vsi takšni cilji se med seboj dopolnjujejo in bodo morda potrebovali posebne instrumente. Nekateri že obstajajo, kot sta „Farmland“ (za otroke in učitelje v osnovnih šolah) ali Boljše usposabljanje za varnejšo hrano (za uradne inšpektorje). Poleg tega Komisija organizira redna srečanja za boljše razumevanje in izvrševanje zakonodaje EU. Morda obstajajo načini za povečanje njihove učinkovitosti in njihovo povezovanje z novimi komunikacijskimi orodji.

Zato namerava Komisija sprva začeti študijo o tem, katere dejavnosti izobraževanja in obveščanja splošne javnosti in potrošnikov o dobrem počutju živali se trenutno izvajajo. Takšni ukrepi bi lahko vključevali možnost odobritve sredstev za uspešne mednarodne informacijske kampanje ali izobraževalne pobude o dobrem počutju živali.

3.5. Optimizacija sinergij s skupno kmetijsko politiko

Dobro počutje živali je del družbeno naravnanega pristopa kmetovanju, Unija pa je že vzpostavila močne vezi med kmetijstvom in dobrim počutjem živali. Večina proračuna EU, namenjenega dobremu počutju živali, gre dejansko kmetom v okviru programov za razvoj podeželja. Vendar je v obdobju gospodarskih omejitev treba bolje uskladiti ukrepe za njihovo racionalizacijo in optimizacijo rezultatov.

Komisija bo pripravila poseben medsektorski dogovor za opredelitev, kako najbolje doseči sinergijske učinke trenutnih mehanizmov SKP, zlasti glede medsektorskega izpolnjevanja zahtev, razvoja podeželja, promocijskih ukrepov, politike kakovosti, ekološkega kmetovanja itd.

3.6. Preučitev dobrega počutja rib iz ribogojstva

Ribe iz ribogojstva so zajete v zakonodaji EU o zaščiti živali med prevozom in pri usmrtitvi, ki pa ne vključuje posebnih pravil zanje. Komisija bo nadaljevala z zbiranjem strokovnih nasvetov za vsako vrsto in analizirala vprašanja dobrega počutja rib v akvakulturi, da bi lahko sprejela ustrezne ukrepe na podlagi rezultatov navedene analize.

PRILOGA

Predvideni ukrepi || Leto

Vrsta izvršilnih ukrepov o zaščiti kokoši nesnic (Direktiva 1999/74/ES) || 2012

Načrt izvajanja in izvršilni ukrepi o razvrščanju svinj (Direktiva 2008/120/ES) || 2012

Načrt izvajanja uredbe o zakolu (Uredba Sveta (ES) št. 1099/2009) || 2012

Izvedbena pravila EU ali smernice o zaščiti živali med prevozom || 2012

Poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o vplivu genske selekcije na dobro počutje piščancev, rejenih za proizvodnjo mesa* || 2012

Poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi Uredbe (ES) št. 1523/2007 o prepovedi dajanja v promet krzna mačk in psov* || 2012

Študija o dobrem počutju rib iz ribogojstva pri usmrtitvi || 2013

Poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o različnih metodah omamljanja perutnine* || 2013

Poročilo Svetu o izvajanju Direktive 98/58/ES* || 2013

Smernice EU za zaščito prašičev || 2013

Študija o dejavnostih izobraževanja in obveščanja splošne javnosti in potrošnikov o dobrem počutju živali || 2013

Študija o možnostih za zagotavljanje ustreznih informacij potrošnikom o omamljanju živali* || 2013

Morebitni zakonodajni predlog za poenostavljeni zakonodajni okvir EU za dobro počutje živali || 2014

Poročilo o vplivu mednarodnih dejavnosti na področju dobrega počutja živali na konkurenčnost evropskih živinorejcev na globalnem trgu || 2014

Poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o sistemu za zadrževanje goveda z obratom ali kakršnim koli nenaravnim položajem* || 2014

Študija o dobrem počutju psov in mačk med komercialnimi dejavnostmi || 2014

Smernice ali izvedbena pravila EU o zaščiti živali pri usmrtitvi || 2014

Poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o možnosti uvedbe nekaterih zahtev za zaščito rib pri usmrtitvi* || 2015

Poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi Direktive 2007/43/ES in njenem učinku na dobro počutje piščancev, rejenih za proizvodnjo mesa* || 2015

Študija o dobrem počutju rib iz ribogojstva med prevozom || 2015

*            Obveznosti, ki izhajajo iz zakonodaje EU.

[1]               COM(2006) 13 konč. z dne 23. 1. 2006.

[2]               793 milijonov piščancev za proizvodnjo mesa, 453 milijonov kokoši nesnic in 197 milijonov puranov. Podatki iz vseh držav članic niso bili na voljo za purane, race in gosi.

[3]               „Ocena politike EU o dobrem počutju živali in morebitne možnosti politike v prihodnje“, december 2010. Glej Prilogo A1.7 in http://www.eupaw.eu/.

[4]               Direktiva Sveta 98/58/ES z dne 20. julija 1998 o zaščiti rejnih živali (UL L 221, 8.8.1998, str. 23). Poleg Sklepa Sveta 78/923/EGS o sklenitvi Evropske konvencije za zaščito rejnih in proizvodnih živali (UL L 323, 17.11.1978, str. 12) je Unija to konvencijo vključila v pravo EU.

[5]               Uredba Sveta (ES) št. 1/2005 o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njim (UL L 3, 5.1.2005, str. 1).

[6]               Direktiva 93/119/ES o zaščiti živali pri zakolu ali usmrtitvi (UL L 340, 31.12.1993, str. 21). 1.1.2013 jo nadomesti Uredba Sveta (ES) št. 1099/2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi (UL L 303, 18.11.2009, str. 1).

[7]               Direktiva Sveta 2008/119/ES o določitvi minimalnih pogojev za zaščito telet (UL L 10, 15.1.2009, str. 7).

[8]               Direktiva Sveta 2008/120/ES o določitvi minimalnih pogojev za zaščito prašičev (UL L 47, 18.2.2009, str. 5).

[9]               Direktiva Sveta 1999/74/ES o minimalnih standardih za zaščito kokoši nesnic (UL L 203, 3.8.1999, str. 53).

[10]             Direktiva Sveta 2007/43/ES o določitvi minimalnih pravil za zaščito piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa (UL L 183, 12.7.2007, str. 19).

[11]             Direktiva 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene (UL L 276, 20.10.2010, str. 33).

[12]             Direktiva Sveta 1999/22/ES o zadrževanju prosto živečih živali v živalskih vrtovih (UL L 94, 9.4.1999, str. 24).

[13]             Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 (UL L 189, 20.7.2007, str. 1) in Uredba Komisije (ES) št. 889/2008 (UL L 250, 18.9.2008, str. 1).

[14]             Podatki iz poročila o oceni zajemajo obdobje 2000–2008.

[15]             V nekaterih državah članicah je ogromno število živali zaklanih brez omamljanja, ker organi takšne izjeme, ne da bi ocenili kakovostne in količinske utemeljitve, ki jih zahteva zakonodaja EU.

[16]             Glej študijo izvedljivosti: Dokument FCEC z dne 26.1.2009: „Označevanje dobrega počutja živali in ustanovitev referenčnega centra Skupnosti za zaščito in dobro počutje živali“ na: http://ec.europa.eu/food/animal/welfare/farm/labelling_en.htm.

[17]             Direktiva o prašičih, uredba o prevozu, uredba o usmrtitvi, direktiva o laboratorijskih živalih.

[18]             Seznam znanstvenih mnenj o dobrem počutju živali je na voljo v poročilu o oceni učinka, ki spremlja to sporočilo.

[19]             Strategija za učinkovito izvajanje Listine o temeljnih pravicah v Evropski uniji, COM(2010) 573 konč. z dne 19.10.2010.

[20]             Uvodna izjava 50 Uredbe (ES) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom (UL L 304, 22.11.2011, str. 18) navaja: „Potrošniki v Uniji izražajo vedno večji interes za izvajanje pravil s področja dobrega počutja živali v času zakola, vključno če je bila žival pred zakolom omamljena. S tem v zvezi bi bilo treba razmisliti o študiji, v kateri se preuči možnost, da se potrošnikom zagotovijo pomembne informacije o omamljanju živali v okviru prihodnje strategije Unije za zaščito in dobro počutje živali.“

[21]             Ta pobuda ne bo zajela nevretenčarjev, ki se uporabljajo v akvakulturi, ter komercialnih ribiških dejavnosti. Za gojene ribe bodo veljale posebne ocene.

[22]             http://www.welfarequality.net/everyone/26536/5/0/22.

[23]             Uredba (ES) št. 178/2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane.

[24]             Vodilna načela o dobrem počutju živali iz Zoosanitarnega kodeksa za kopenske živali. Glej www.oie.int.

[25]             COM(2009) 584 konč. z dne 28.10.2009.

[26]             Referenčni laboratorij Evropske unije za alternativne metode, ki bi nadomestile preskuse na živalih (ECVAM), ki deluje v okviru GD JRC, ne obravnava neposredno dobrega počutja živali, temveč alternativne metode preskušanja kot celoto.

[27]             Reja telet, prašičev, kokoši nesnic, brojlerjev in drugih rejnih živali, prevoz živali, usmrtitev živali, uporaba živali v raziskovalne namene in zadrževanje divjih živali v ujetništvu.

[28]             Kot sta delovna skupina odbora SCAR (Stalnega odbora za raziskave v kmetijstvu) za sodelovanje na področju raziskovanja zdravja in dobrega počutja živali ter mreža ERA za zdravje in dobro počutje živali (ANIHWA).

[29]             Uredba (ES) št. 178/2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane.

[30]             Zlasti glede uporabe odstopanja od omamljanja živali v primeru obrednega zakola.

[31]             To število prostotrgovinskih sporazumov z vidiki dobrega počutja živali se je v letu 2011 podvojilo.

[32]             Trenutno je na voljo devet standardov OIE o dobrem počutju živali (glej http://www.oie.int). FAO je organizirala srečanja za povezovanje znanja in lažjo vzpostavitev struktur na različnih področjih dobrega počutja živali. Oblikovala je tudi posebno spletno stran o dobrem počutju rejnih živali (http://www.fao.org/ag/againfo/themes/animal-welfare/en/).