Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52012AR2414

    Mnenje Odbora regij – Premoščanje inovacijskega prepada

    UL C 218, 30.7.2013, p. 12–21 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    30.7.2013   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 218/12


    Mnenje Odbora regij – Premoščanje inovacijskega prepada

    2013/C 218/03

    ODBOR REGIJ

    Kot dokazujejo številni pojavi v digitalni družbi, pomembne preobrazbe potekajo od spodaj navzgor, zato je ključnega pomena prodorna miselnost „podjetniškega odkrivanja“.

    Skupnosti inovacij delujejo kot ekosistemi, ki vzpostavljajo sistemske vrednostne mreže v svetu brez meja.

    Regije potrebujejo nova prizorišča kot žarišča za soustvarjanje inovacij. Te bi lahko imenovali „inovacijski vrtovi“ in „platforme izzivov“, ki skupaj tvorijo prototip delovnih okolij za oblikovanje prihodnosti.

    OR podpira nove naložbe v odprte inovacije in crowdsourcing. To so ključni pojmi, povezani s pametnim mestom in udeležbo državljanov.

    Pojem „povezanih pametnih mest“ je treba dodatno razviti in razširiti na celotno Evropo.

    OR spodbuja Komisijo, naj vzpostavi programe „podjetniškega odkrivanja“, ki bi se izvajali na različnih ravneh, in preuči, katere rešitve so najbolj učinkovite z vidika potreb lokalnih skupnosti in prenosa na evropsko raven.

    Krožno gospodarstvo za znanje: treba je ponovno uporabiti rezultate programov in projektov za financiranje raziskav in inovacij Evropske komisije in držav članic.

    Najboljše pionirje razvoja in vodenja vseevropskih projektov bi bilo treba financirati v okviru programa Obzorje 2020 in kohezijske politike, pri čemer je eden od ciljev preveriti učinkovite metodologije in orodja za sodelovanje v resničnem življenju in za čezmejno učenje.

    Poročevalec

    Markku MARKKULA (FI/EPP), član mestnega sveta Espooja

    I.   USTVARJANJE UGODNIH POGOJEV ZA INOVATIVNOST

    1.

    Odbor regij na zaprosilo irskega predsedstva EU pripravlja utemeljene in upravičene predloge za izboljšanje inovativnosti in premoščanje inovacijskega prepada. Cilj v okviru tega zaprosila je predložitev predlogov o 1) ukrepih, ki jih morajo sprejeti regije in vsi njihovi raznoliki akterji, in 2) ukrepih, ki so potrebni v okviru programov, financiranja in drugih dejavnosti Evropske komisije.

    2.

    Nalogo, ki jo je Odboru zaupalo irsko predsedstvo, je mogoče izpolniti le z opredelitvijo in opisom ukrepov, ki jih je treba izvajati vzporedno in so povezani s potrebo po spremembi širše delovne kulture. EU in večina njenih držav članic, pa tudi regije, so v zadnjih letih pripravile obsežno število kakovostnih poročil in načrtov. Vodilni programi in načrti EU, ki so jih pripravili različni generalni direktorati, so sami po sebi nedvomno dobri, vendar so še vedno samo načrti, ki ne morejo zagotoviti sprememb intelektualnega pristopa, ki so potrebne na praktični ravni v regijah po vsej Evropi. Kot dokazujejo številni pojavi v digitalni družbi, pomembne preobrazbe potekajo od spodaj navzgor, zato je ključnega pomena prodorna miselnost „podjetniškega odkrivanja“. Pojem „podjetnika“ je tukaj neustrezen, ker se pogosto razlaga precej ozko. Odkrivanje pomeni tudi več kot zgolj inovacije. Pri tem gre bolj za novo dejavnost odkrivanja, eksperimentiranja in učenja o tem, kaj bi bilo treba narediti v posameznem sektorju ali podsistemu pri raziskavah, razvoju in inovacijah, da bi se izboljšal njegov položaj. Podjetniško odkrivanje je povezano z eksperimentiranjem, prevzemanjem tveganja in tudi neuspehom. Pomeni, da posamezniki pogosto sodelujejo med seboj v mrežah, ocenjujejo alternativne možnosti, določajo cilje ter ustvarjajo inovacije v odprtem duhu. To pa zahteva tudi, da dobijo državljani, skupnosti in podjetja priložnost spregovoriti, saj menijo, da se jim običajno ne prisluhne.

    3.

    Ker je to mnenje osredotočeno na povečanje inovativnosti in zmanjšanje inovacijske vrzeli, zlasti s pomočjo programov EU, naslednje politične smernice in predlogi kažejo, da je te nujne spremembe mogoče uresničiti. Evropa mora:

    i.

    podpirati cilje, ki jih je treba doseči na področju konkurenčnosti in inovacij do leta 2020, še posebej z nadaljnjim vlaganjem v izobraževanje in usposabljanje;

    ii.

    poudarjati pomen uravnoteženja tehnoloških, oblikovalskih in socialnih inovacij v javnem in zasebnem sektorju, na katere vpliva daljnosežna digitalizacija;

    iii.

    stremeti k družbenim inovacijam s pomočjo živih laboratorijev, preizkuševališč in odprtih inovacijskih metod v regionalnem oblikovanju politik o inovacijah, v katere je treba vključiti tudi državljane;

    iv.

    poudarjati vlogo lokalnega in regionalnega okolja, ki spodbuja povezovanje visokošolskega izobraževanja, raziskav in podjetij;

    v.

    izvajati trikotnik znanja kot ključnega načela univerzitetne reforme v Evropi (boljše sinergije med raziskavami, izobraževanjem in inovacijami);

    vi.

    poudarjati ključno vlogo raziskovalne infrastrukture v inovacijskih sistemih, ki temeljijo na znanju;

    vii.

    posvetiti več pozornosti aktivni uporabi inovativnih javnih naročil v povezavi s poenostavitvijo postopkov;

    viii.

    poudarjati pomen vseevropskega sodelovanja in nadnacionalnih projektov sodelovanja med regijami, ki temeljijo na podpiranju inovacij in strategijah pametne specializacije;

    ix.

    poudarjati potencial čezmejnega sodelovanja, vključno z naložbami v in iz EU;

    x.

    izboljšati kompetence na področju inovacij in spodbujati novo inovacijsko mišljenje, ki bo temeljilo na dialogu, sodelovanju in soustvarjanju, da se bo mogoče učiti iz najboljših praks;

    xi.

    spodbujati dejavnosti od spodaj navzgor: soustvarjanje, sooblikovanje in soproizvodnja v okviru resničnega strokovnega sodelovanja, namesto da vlade silimo, da ustvarjajo nove „rešitve“ za državljane. Takšno obsežno sodelovanje, ki vključuje ljudi iz lokalnih skupnosti, je potrebno tudi za uvajanje inovativnih zamisli v resnično življenje v različnih kulturah po vsej Evropi;

    xii.

    pritegniti zanimanje podjetij ne le za inovacije, temveč za „inovacije za ustvarjanje bogastva“, pri čemer bogastvo ne pomeni le dobička, temveč tudi izboljšanje kakovosti življenja in razvoj srečnega in zdravega sveta.

    Vendar ti pristopi ne zadostujejo: bistvo inovacij je treba podrobneje raziskati.

    II.   SPLOŠNE UGOTOVITVE IN POLITIČNA PRIPOROČILA

    4.

    Ukrepi za izvajanje strategije Evropa 2020 niso dali dovolj rezultatov v zvezi z inovativno dejavnostjo. Na ravni EU je bilo pripravljenega veliko uporabnega materiala in predlogov. Zdaj pa je treba preusmeriti pozornost financiranja in programov EU v dejanske ukrepe na lokalni in regionalni ravni.

    5.

    Treba je vzpostaviti tesno sodelovanje med projekti in programi raziskav in razvoja, povezanimi z ustvarjanjem, delovanjem in učinkovitostjo lokalnih inovacijskih ekosistemov. Za to pa potrebujemo nove vrste evropskega raziskovalnega partnerstva. Obnova in preobrazba pogosto temeljita na konceptih usklajenega sodelovanja ter na inovativni in učinkoviti uporabi ključnih omogočitvenih tehnologij. Če bodo te tehnologije širše na voljo evropskim projektom, se bo njihova zmogljivost izboljšala in nadalje razvila, zato bodo imeli dejanske rezultate in učinek. S finančnimi sredstvi EU za regionalna partnerstva in sodelovanje na podlagi pametne specializacije lahko postanejo gradniki evropske čezmejne inovacijske dejavnosti in regionalna odskočna deska za družbene inovacije.

    6.

    Sprememba paradigme: digitalizacija je že prinesla vseobsegajoče spremembe. Lokalni in regionalni oblikovalci odločitev morajo zagrabiti priložnost in kot prednostno nalogo določiti reformo storitvenih procesov. Poleg tega je treba še naprej spodbujati obsežno širjenje digitalnih storitev v javnem sektorju, razvoj e-znanj vseh državljanov ter zagonsko in hitro rastoče podjetništvo, ki proizvaja mobilne aplikacije.

    7.

    Digitalizacija poganja spremembe in premik k digitalnim storitvam je vse hitrejši. Novi poslovni ekosistemi in prizorišča ustvarjanja vrednosti pogosto nastajajo zaradi novega vedenja potrošnikov, ki je posledica uporabniku prilagojenega oblikovanja in odprtosti. S tem so pod vprašaj postavljeni pristopi od zgoraj navzdol, ki so ostanek starega, analognega sveta. Zaradi digitalizacije postaja razvoj storitev globalen kot nikoli poprej, vendar položaj Evrope pri tem ni optimalen, saj v tej globalni tekmi ne vodimo mi.

    8.

    Tehnologije v oblaku omogočajo dostop do najboljših razpoložljivih storitev, neodvisno od časa in prostora. Takšen način razvoja in proizvodnje storitev bo v naslednjih nekaj letih že nadomestil številne tradicionalne storitve, pri katerih je odločilni dejavnik „biti na mestu“. Strojna oprema „na vsakem vogalu“ ne bo več potrebna. To bo pomenilo tudi upravljanje in razvoj storitev IKT ter globalno omrežno sodelovanje podjetij, javne uprave in drugih skupnosti. Komisija bi morala ta razvoj – e-vodenje – spodbujati prek programov aktivnega partnerstva.

    9.

    Družbenih sprememb ne moremo obravnavati z manjšimi prilagoditvami in konvencionalnimi metodami upravljanja. Uspeh je odvisen od povečanja zmogljivosti za spremembe: ustvarjalnost, inovacije in smela odločitev za inovacije in reforme so tudi za lokalne in regionalne oblikovalce odločitev ključ do uspeha. Hkrati je treba posodobiti okostenele sisteme javne uprave ter s tem omogočiti več manevrskega prostora za spodbujanje ustvarjalnosti oblikovalcev odločitev.

    10.

    Motivirani ljudje so v središču regionalne inovacijske politike. Ljudje ustvarjajo inovacije, zato je inovativnost v prvi vrsti človeški in družbeni proces. Dejavniki, ki vplivajo na inovacije, niso omejeni na organizacije; najpomembnejše spodbude na različnih stopnjah inovacijskih procesov pogosto nastajajo zaradi vzajemnega človeškega delovanja na različnih stičiščih.

    11.

    Raziskave bi morale zadovoljiti kratkoročne in dolgoročne potrebe. Le majhen delež mest, podjetij in drugih skupnosti optimalno izkorišča rezultate raziskav. Prav tako je treba poudariti, da le malo raziskovalcev zna narediti svoje znanje in rezultate raziskav zanimive in uporabne za javne organe, industrijo in druge pri reševanju njihovih težav. Evropa mora zato uvesti velike kulturne spremembe in preusmeriti financiranje, da bo zagotovila dejansko uporabo najnovejših znanstvenih spoznanj na lokalni in regionalni ravni. OR meni, da so MSP pomembni katalizatorji za trženje raziskovalnih rezultatov, saj jih uporabljajo v praksi. Meni, da je treba MSP nujno olajšati dostop do financiranja z naložbami v ustanavljanje podjetij, tveganim kapitalom in manj zapleteno ureditvijo.

    12.

    Osredotočen prenos raziskav v prakso zahteva, da obe strani dobro razumeta, kaj se raziskuje, kakšni so problemi in kako pomemben učinek lahko imajo raziskave za lokalne in regionalne probleme. Za to je potreben nov trikotnik znanja, ki s pomočjo nekakšnega „dvosmernega posredništva“ svet raziskav in znanosti povezuje z gospodarstvom in oblastjo. Za to je potreben nadaljnji razvoj in aktivno izvajanje koncepta trikotnika znanja EU s krepitvijo družbene vloge.

    13.

    Znanstvene in tehnološke raziskave ter dejavna uporaba zamisli na podlagi teh raziskav omogočajo pionirski duh. Hkrati bi bilo treba razširiti razumevanje inovacij, da ne bi obsegalo le tehnoloških inovacij, temveč tudi procesne, podjetniške, storitvene in oblikovne inovacije pa tudi inovacije javnega sektorja in socialne inovacije za preoblikovanje delovanja skupnosti ter družbene inovacije za posodobitev širših dejavnosti in struktur. Ključno je, da se razširjeno razumevanje inovacij ponotranji ne le v podjetjih, temveč tudi v javnem sektorju.

    14.

    Ker je javni sektor v nekaterih regijah, zlasti podeželskih, gonilo sprememb in eden glavnih akterjev pri osveščanju lokalnega prebivalstva, je treba v tem sektorju posebno pozornost nameniti inovacijam in, v nekaterih regijah, preoblikovanju upravljanja javnih institucij ter nadoknadenju zamujenega.

    15.

    Krožno gospodarstvo za znanje: treba je ponovno uporabiti rezultate programov in projektov za financiranje raziskav in inovacij Evropske komisije in držav članic.

    16.

    V krožnem gospodarstvu se nič ne zavrže ali izgubi, temveč stvari v njem krožijo in se ponovno uporabljajo, zato njihova vrednost ni izgubljena, temveč oplemenitena. Pojem izvira iz novega mišljenja glede konceptov prihodnjih generacij o trajnostnem razvoju. V krožnem gospodarstvu za znanje je rezultate raziskovalnih programov in zaključenih projektov, torej zamisli, ugotovitve, priporočila, materiale, metodologije, praktične predloge, prototipe in izume, mogoče ponovno odkriti, do njih dostopati in uporabiti v aktualnih programih in projektih na sorodnih in soodvisnih področjih. Odbor ponovno opozarja na gospodarske in inovacijske priložnosti za regije in mesta v biogospodarstvu in IKT, ki sta ključna elementa pametne, trajnostne in naravi prijazne rasti (1).

    17.

    Premik h krožnemu gospodarstvu za znanje bi nacionalnim organom za finančno podporo omogočil, da ponovno pregledajo rezultate in razmislijo o teh rezultatih projektov, ki so bili opravljeni v zadnjih 5 do 10 letih, ter ponovno uporabijo njihovo bogastvo znanja v novem regionalnem in nacionalnem kontekstu. Generalni direktorati Komisije bi lahko ravnali podobno, tako da bi omogočili širši dostop do rezultatov na različnih področjih ter s tem obravnavali družbene izzive. Univerzitetne raziskave bi lahko oblikovali tako, da bi bile bolj neposredno uporabne za oblikovalce politik in projektne ekipe. Rezultate iz vseh teh področij bi lahko preučili, da bi jih prilagodili potrebam na regionalni in lokalni ravni ter ustvarili nove zamisli, materiale in metode, ki bi jih bilo mogoče takoj uporabiti pri razvoju regionalnih inovacijskih ekosistemov po vsej Evropi.

    18.

    Aktivno in stimulativno okolje je mogoče ustvariti s skupnim učinkom številnih različnih dejavnikov. Inovativni ljudje radi sodelujejo v dogodkih, projektih in v dejavnostih na sploh, če jih spremljajo dobri koncepti, metode in učinkovita nova uporaba raziskav, razvoja in inovacij.

    19.

    Dejavniki negotovosti, dvomi in napetosti so prisotni v vseh medčloveških dejavnostih. Cilj je preoblikovati te napetosti tako, da služijo kot vir ustvarjalnosti in inovacij in da se uresničijo načela „učeče se organizacije“. Ustvarjalni proces tako postane očitna ustvarjalna napetost, ki se lahko uporabi za spremembo dejavnosti v sistemih in za spremembo sistemov kot celote. Pomembne so metode in koncepti, s katerimi se poveča količina učenja, izboljša njegova kakovost ter okrepi trajnostni socialni razvoj. Koncepti, ki postajajo pomembni, so uporaba znanja in procesi izgradnje zmogljivosti, uporaba znanja v organizacijskem učenju pa tudi raziskovanje in soustvarjanje znanja.

    20.

    Regije potrebujejo nova prizorišča kot žarišča za soustvarjanje inovacij. Te bi lahko imenovali „inovacijski vrtovi“ in „platforme izzivov“, ki skupaj tvorijo prototip delovnih okolij za oblikovanje prihodnosti. To je potrebno za obravnavanje izzivov – od majhnih lokalnih izzivov do velikih družbenih izzivov na globalni ravni. Potrebne so torej raziskovalne, razvojne in inovacijske dejavnosti za pilotne projekte in prototipe, ki zadevajo 1) prostorsko postavitev s fizičnimi, intelektualnimi in virtualnimi dimenzijami, 2) instrumente za usklajevanje in upravljanje znanja, potrebne za reševanje izzivov.

    21.

    Nekoč toliko hvaljen pristop trojne spirale ni dovolj dinamičen, da bi se lahko odzival na nove izzive. Zdaj je potreben vsaj pristop četverne spirale, pri čemer je skupnost četrti element. Pristop je treba posodobiti, prav tako pa je za posodobitev tega operativnega koncepta oziroma kulture potrebna intenzivna udeležba v dejavnostih regionalnih inovacijskih ekosistemov.

    22.

    Za Evropo bi bilo še posebej pomembno, da preuči regionalne inovacijske ekosisteme ter vlogo, pomen, dejavnost, prostorske rešitve in pogoje za uspeh skupnosti in institucij, ki omogočajo nove in dinamične inovacijske dejavnosti v takšnih ekosistemih. Novi inovacijski inštituti se osredotočajo na novo mišljenje in okolje, ki sta potrebna za uporabniku prilagojeno oblikovanje, soustvarjanje in hiter razvoj (rapid piloting).

    23.

    Ti novi inštituti, ki so bili večinoma ustanovljeni v zadnjih letih, so prilagodljivi in uporabljajo pristop sodelovanja. Med njih sodijo inkubatorji in pospeševalniki, živi laboratoriji, podjetniška vozlišča, razvojni laboratoriji, laboratoriji socialnih inovacij, „Fab Labs“, učni tabori za družbene inovacije in centri prihodnosti. Običajno delujejo kot povezane enote univerz, občin in podjetij. Združujejo nove odprte delovne prakse, uporabo družbenih medijev, nove prakse na področju pravic intelektualne lastnine in financiranja, široko mrežo zainteresiranih strani ter podjetniški duh.

    24.

    Poenostavitev postopkov za inovativna javna naročila je ključna za okrepitev njihove aktivne uporabe. Obstajajo dobri primeri uspešne poenostavitve iz vse Evrope in drugih delov sveta, ki bi jih bilo treba preučiti, prilagoditi, standardizirati in uporabiti.

    III.   OBRAVNAVANJE NAJPOMEMBNEJŠIH DRUŽBENIH IZZIVOV NA REGIONALNI RAVNI

    25.

    Razprave o najpomembnejših družbenih izzivih se pogosto zdijo preveč abstraktne in močno oddaljene od dejanskih težav ključnih zainteresiranih strani v Evropi – lokalnih in regionalnih oblasti, MSP in državljanov. Vendar je inovativna moč Evrope ravno v tem. Velike izzive je treba jasno povezati s problematičnimi vprašanji na lokalni in regionalni ravni ter jih tam tudi obravnavati. To bo povečalo lokalno inovativnost ter omogočilo uporabo obsežnega neizkoriščenega potenciala in kolektivne inteligence. Državljani niso zgolj koristniki inovacij, temveč tudi akterji v središču inovacijskega procesa. Bolj se moramo osredotočiti na to, zakaj mora priti do tega in kako bo to motiviralo in spodbudilo tiste, ki bodo ubrali pot inovacij. V regijah, ki izkoriščajo dialog in sodelovanje, temelječa na digitalizaciji, je treba oblikovati socialne programe, katerih cilj je uresničitev potrebnih socialnih sprememb. Vse ljudi je treba spodbujati, da bi si prizadevali za odpravo večjih socialnih pomanjkljivosti in za doseganje pionirskih sprememb.

    26.

    Odbor regij poziva Komisijo, naj oblikuje programe za pretvorbo tako imenovanih „velikih družbenih izzivov’ na nacionalni, regionalni in lokalni ravni: kako je mogoče „velik družbeni izziv“ odraziti v potrebah na nacionalni ravni? Kako se lahko udejanji v regionalnih prednostnih nalogah? In kako se odraža na lokalni ravni? Ti programi v okviru programa Obzorje 2020 in drugih programov EU bi morali državljanom in podjetjem omogočati, da Komisijo seznanijo z izzivi, s katerimi se soočajo, in zagotoviti načine (metodologije, okolja za izboljšanje inovacij, spodbujevalce) za pretvorbo teh lokalnih izzivov v inovativne programe na ustrezni ravni. Hitro preskušanje prototipov je pri tem ključnega pomena.

    27.

    OR priporoča poskuse in posebne pobude, s katerimi bi se omogočilo hitro preskušanje prototipov za vsak „velik družbeni izziv“, ki bi se izvajalo v več evropskih regijah v okviru povezanega programa součenja. Prav tako bi bilo treba pospešiti mreženje pametnih mest za spodbuditev eksperimentalnih inovacij in učenja. Evropa potrebuje pionirska mesta ter učinkovite programe partnerstva, da se spodbudi inovativnost, ki bo zagotovila razvoj vseh regij ne glede na njihov trenutni položaj. To pomeni, da morajo vprašanja postati pomembna na regionalni in lokalni ravni, tako da jih bo mogoče na lokalni ravni obravnavati kot procese inovativnih sprememb. Načini učenja in izkušnje bi se izmenjavali med različnimi sodelujočimi regijami ter se prenašali s hitrim poročanjem z jasnimi slikovnimi ponazoritvami in v razumljivem jeziku, tudi da bi jih lahko dejavno uporabljali drugi. Rešitve iz ene regije bi se nato lahko preverile in potrdile v drugih sodelujočih regijah, rešitve, ki bi se izkazale za učinkovite, pa bi se lahko nato prilagodile za druge regije v Evropi. To bi bili prožni ukrepi, ki bi se lahko izvajali na lokalni ravni, in sicer tako, da bi zmanjšali upravno breme za podjetja, izobraževalne ustanove, javne oblasti in druge akterje.

    28.

    OR opozarja regionalne nosilce odločanja, da bo ta pristop, v povezavi s kohezijskimi in lokalnimi sredstvi v sinergiji s programi EU, ustvaril praktične inovacije za uporabo v vsej Evropi. Prav tako bo povečal lokalno inovativnost ter prispeval k oblikovanju kulture inovacij v Evropi.

    29.

    Univerze imajo pri tem razvoju ključno vlogo. Žal pa zaradi zmanjševanja sredstev „zategujejo pasove“ ter se zatekajo k tradicionalnim načinom poučevanja in raziskav. Zdi se, da je zunanje delovanje postavljeno na stranski tir. OR poudarja pomen ukrepov za spodbujanje univerz k prevzemanju močne družbene vloge ter pripravi mentorskih in učnih pristopov za potrebne socialne in družbene spremembe.

    IV.   PAMETNA SPECIALIZACIJA

    30.

    Svet EU je zlasti v svojih sklepih o Uniji inovacij poudaril pomen umestitve pametne specializacije v politični okvir strategije Evropa 2020. V vodniku EU za raziskovalne in inovacijske strategije za pametno specializacijo (RIS3) so te strategije opredeljene kot celostni načrti gospodarske preobrazbe, prilagojeni lokalnim razmeram.

    31.

    OR poudarja, da je pametna specializacija regionalni politični okvir za rast, ki temelji na inovacijah. Pametna specializacija se od tradicionalnih industrijskih in inovacijskih politik razlikuje predvsem z vidika procesa, opredeljenega kot „podjetniško odkrivanje“, ki je interaktiven proces, v katerem tržne sile in zasebni sektor odkrivajo in ustvarjajo informacije o novih dejavnostih, vlada pa ocenjuje rezultate ter krepi vlogo tistih akterjev, ki lahko najbolj izkoristijo ustrezen potencial. Strategije pametne specializacije veliko bolj temeljijo na pristopu od spodaj navzgor kot pa industrijske politike.

    32.

    Platforma za pametno specializacijo (platforma S3) mora bolj podpreti dejavnosti na lokalni in regionalni ravni, pri čemer mora biti poseben poudarek na manj razvitih regijah. To zlasti pomeni, da je treba podpirati iskanje dejavnosti z visoko dodano vrednostjo v vsaki regiji. To tudi pomeni, da je treba zagotoviti čim boljše možnosti za krepitev konkurenčnosti regije in kombinacijo politik, ki je potrebna za oblikovanje strategij za pametno specializacijo teh regij.

    33.

    OR poudarja, da je pristop v okviru RIS3 skladen s cilji in instrumenti kohezijske politike EU, ki spodbuja rast in delovna mesta v državah in regijah EU. Vključuje strategijo in globalno vlogo za vsako nacionalno in regionalno gospodarstvo, tako za vodilne kot tudi manj napredne regije. Poleg tega zajema širši koncept inovacij, ki vključuje ne samo naložbe v raziskave ali proizvodni sektor, temveč tudi oblikovanje konkurenčnih prednosti prek oblikovanja in ustvarjalnih industrij, večjih inovacijskih zmogljivosti javnega sektorja, socialnih inovacij in inovacij na področju storitev, novih poslovnih modelov in inovacij, ki izhajajo iz prakse.

    34.

    OR odločno podpira predlog odbora EP za industrijo, raziskave in energijo (ITRE), da se v pravila programa Obzorje 2020 doda: „Instrumenti za povezavo med raziskavami, inovacijami in strategijami pametne specializacije se izvajajo v programu Obzorje 2020 in strukturnih skladih, da bi oblikovali objektivne kazalnike za pot do odličnosti in vzpostavili evropski raziskovalni prostor“.

    35.

    Regije in mesta bi morala področje raziskav, razvoja in inovacij vključiti v svoje glavne politične načrte kot njihov sestavni del. Sredstva za program Obzorje 2020 in kohezijska sredstva bi bilo treba uporabiti za ustvarjanje novih konceptov, orodij in pogojev, s katerimi lahko lokalne in regionalne oblasti aktivno spodbujajo inovacije, prevzemajo tveganja in vlagajo v praktično uporabo raziskav, razvoja in inovacij, da se zagotovijo regijam prilagojeni ukrepi.

    36.

    Za uresničitev ciljev strategije Evropa 2020 bi morala kohezijska politika prispevati h krepitvi nabora znanj in spretnosti ter inovacijskih zmogljivosti na lokalni ravni ter k razvoju instrumentov in sodelovanja, ki spodbujajo sodelovanje med regijami v Evropi. Takšni instrumenti in sodelovanje so potrebni za dosego rezultatov programa Obzorje 2020 na regionalni in lokalni ravni. OR za uresničitev tega cilja priporoča, da se v celoti izkoristi potencial pobude EU INTERREG in da se zanjo nameni dovolj sredstev, in sicer z vzpostavitvijo platform za vzajemno učenje, pa tudi s spodbujanjem mednarodnih izmenjav na področju inovacijskih strategij.

    V.   PAMETNA MESTA

    37.

    Pojem „pametnih mest“ je eno od osrednjih področij EU pri spodbujanju trajnostne rasti in izboljšanju kakovosti življenja. Dejavniki, ki to omogočajo, so naložbe v sodobno infrastrukturo IKT in e-storitve kot tudi v človeški in družbeni kapital. Gonila sprememb so zlasti regionalne zmogljivosti za spremembe in učinkovitost inovacijskih ekosistemov, ki so usmerjeni zlasti v posodobitev kulture sodelovanja v okviru trojne spirale in povečanje odzivnosti na regionalni ravni prek udeležbe državljanov. OR opozarja na ključni pomen pametnih aplikacij, ki delujejo prek odprtih in interoperabilnih vmesnikov digitalnih storitev kot načinov za povezovanje ljudi v samih regijah in na globalni ravni ter povezovanje mest za evropska partnerstva. Pojem „povezanih pametnih mest“ je treba dodatno razviti in razširiti na celotno Evropo.

    38.

    V okviru izvajanja strategije pametne specializacije bi bilo treba v regijah EU začeti razvijati in opravljati pametne storitve, prilagojene lokalni kulturi in podjetjem ter javnim storitvam. Odbor regij predlaga, da se razvojne dejavnosti na lokalni in regionalni ravni močno podprejo z raziskovalnimi projekti, ki jih financira EU in v okviru katerih naj bi se zagotovili najboljši raziskovalni rezultati za regionalno uporabo, ki bi se nato povzeli ter uporabljali v različnih regijah.

    39.

    V regijah bi bilo treba uvesti programe za ustvarjanje inovacijskih središč z mednarodno udeležbo. S programi bi bilo treba urbana območja spodbuditi k temu, da izberejo strateške prednostne naloge na podlagi svoje identitete, povpraševanja in multidisciplinarnega znanja ter da začnejo izvajati poslovne dejavnosti na podlagi znanja. Odbor regij priporoča, da se programi financirajo z regionalnimi sredstvi in finančnimi sredstvi EU za regije; njihove dejavnosti je treba podpreti z različnimi ukrepi, programi in instrumenti financiranja EU.

    40.

    OR poudarja, da je učinkovitost premagovanja vrzeli med obstoječimi globalnimi znanstvenimi spoznanji in dejansko prakso na regionalni ravni ključni dejavnik uspeha regionalnih strategij za inovacije. Strukture in procese v mestih in regijah je treba razviti in celo korenito spremeniti v skladu z novimi rezultati raziskav. OR meni, da je za obravnavo teh vprašanj potrebno naslednje:

    Komisija bi se morala v okviru programa Obzorje 2020 osredotočiti na vrednostne verige in vrednostne mreže kot celoto. To pomeni več raziskav glede vprašanja, kako ustvariti in udejanjati inovacije v praksi, na podlagi lokalnih kulturnih vrednot in pristopov, da se dosežejo konkretni rezultati za blaginjo državljanov.

    Nosilci političnega odločanja bi morali dosledno izkazovati pogum, ki je potreben za doseganje čim boljših rezultatov in ustvarjanje nečesa popolnoma novega.

    Regije in mesta bi morali ustvarjati pionirske pobude, ki so resnično evropske: multikulturne, usmerjene v človeka, osredotočene na družbene inovacije in sposobnosti za ustvarjanje boljših struktur za blaginjo družbe in za postavitev temeljev za razvoj enotnega digitalnega trga.

    Predstaviti je treba praktične primere uspešnih pobud in obsežno seznanjati z njimi, da se bodo lahko druge regije in mesta učili iz praktičnih rezultatov in učinkovitih postopkov preteklih in tekočih programov.

    Poleg tega morajo regije in mesta javnost čim bolj osveščati o pomenu inovacij in razvijati zamisli na podlagi povratnih informacij svojih prebivalcev, da bodo ustvarile trdno podlago za uspešne inovacije. Za to je potreben vseevropski razvoj regionalnih inovacijskih ekosistemov in urbanih inovacij.

    41.

    OR se zaveda, da je mogoče inovativnost družbe znatno povečati z mobilizacijo državljanov. To zlasti pomeni uporabo digitalne tehnologije, ki bo prilagojena človeku, in sicer t.i. crowdsensing in množičnega zunanjega izvajanja (crowdsourcing). V pametnih mestih razvoj močno temelji na procesih udeležbe od spodaj navzgor, za katere je značilna dinamika vseh oblik družbenih dejavnosti, ter na individualni in kolektivni odgovornosti – v znatno večji meri kot to velja za tradicionalne storitve v mestih, ki so strukturirane od zgoraj navzdol. Bistvena razlika je ta, da so državljani neposredno udeleženi v družbenih procesih prek ustvarjanja podatkov in platform za izmenjavo vsebin. Državljani imajo vlogo dejavnika sprememb, tako da zaznavajo različne dejavnosti, o njih poročajo ter v njih tudi sodelujejo.

    42.

    OR podpira nove naložbe v odprte inovacije in crowdsourcing. To so ključni pojmi, povezani s pametnim mestom in udeležbo državljanov. Crowdsourcing je metoda vključevanja, pri čemer se podjetja, mesta in druge organizacije posvetujejo s člani skupnosti, kar je tukaj bistvenega pomena. Obstaja pa še en dejavnik, in sicer nezadostno znanje – in razumevanje – posameznih dobrih praks, njihovega načina delovanja in vzrokov za njihovo učinkovitost.

    43.

    OR priznava potrebo po tesnem sodelovanju med različnimi ravnmi vlade in civilne družbe in opozarja, da do tega v nekaterih mestih in regijah v Evropi že prihaja. Vendar so se mesta in regije izkazali za neuspešne pri uporabi dobrih praks: obetavni pilotni projekti običajno ostajajo zgolj lokalni in uporabnikom ne zagotavljajo polnih koristi, dobaviteljem pa ne omogočajo poslovnih priložnosti. To nezadostno razširjanje dobrih praks je posledica zapletenosti številnih urbanih inovacij in okolja, v katerem se uresničujejo.

    44.

    OR Komisiji priporoča, da objavi razpise na področju urbanih inovacij. Razpisi bi morali biti usmerjeni na ustvarjanje novih modelov sodelovanja, da se poiščejo nove rešitve na področju razvoja mest in zadovoljevanja potreb po storitvah ter da se omogoči uporaba teh inovativnih rešitev v večjem obsegu in njihovo razširjanje v drugih mestih in regijah. Ti modeli bi morali vključevati nove vrste sodelovanja med državljani, podjetji, izobraževalnimi in raziskovalnimi ustanovami ter vladami. To pa vključuje priložnosti in izzive. Državljani v vsej Evropi si že prizadevajo za spremembo lastnega okolja in eksperimentirajo z novimi oblikami sodelovanja. Možnosti vključujejo spodbujanje bogatega in dinamičnega življenja lokalnih skupnosti, mobilizacijo številnih prostovoljcev ter širok razpon s tem povezanih pobud. Te dejavnosti bi morale biti usmerjene v odkrivanje novih oblik sodelovanja ter krepitev povezav med obstoječimi partnerstvi, tako da bodo postala bolj odprta za inovativne raziskave ter bodo bolj temeljila na uporabi globalni virov znanja in vzajemnem učenju. Primerljive regije v Evropi je treba seznaniti s primeri uspešne prakse.

    VI.   REGIONALNI INOVACIJSKI EKOSISTEMI KOT LABORATORIJI ZA PODJETNIŠKO ODKRIVANJE

    45.

    Eden od največjih izzivov pri premoščanju inovacijskega prepada je odpiranje vase zaprtih sistemov, v okviru katerih se obravnavajo vprašanja in težave. Družbeni problemi niso omejeni na vase zaprte upravne strukture, niti jih ni mogoče reševati v okviru posameznih projektov ali nacionalnih in regionalnih ministrstev. Tradicionalni projekti – tudi obsežnejši – niso rešitev. Evropa mora preseči zaprto razmišljanje in zaprto delovanje, kajti rast in delovna mesta se ustvarjajo z odprtimi inovacijami in vrednostnimi mrežami. Doseči mora meddisciplinarno miselnost, usmerjeno v podjetniško odkrivanje, da bi se izzivi obravnavali na sistematičen način. Med seboj povezani problemi zahtevajo sistemske rešitve.

    46.

    OR ugotavlja, da v laboratorijih univerz po vsej Evropi in tudi širše pri iskanju rešitev za velike družbene in industrijske izzive prihaja do novih vznemirljivih premikov. Vendar najboljši laboratoriji na področju prelomnih inovacij danes niso več tradicionalne univerzitetne ustanove, temveč regionalni inovacijski ekosistemi, ki delujejo kot preizkuševališča za hitro preskušanje prototipov mnogih inovacij, usmerjenih v uporabnike, na podlagi sistemov, jih je mogoče spreminjati in nadgrajevati. Da bi rezultate znanstvenih in tehnoloških raziskav pretvorili v močan tok novih proizvodov, storitev in procesov, mora Evropa spodbujati inovativnost v proizvodnih sistemih, ki se razlikujejo od tradicionalne proizvodnje. Za to je potrebno tudi medsebojno razumevanje zahtev, vprašanj in priložnosti na področjih gospodarstva, znanosti in vlade.

    47.

    OR meni, da bi bilo treba okrepiti raziskovalne in razvojne dejavnosti v zvezi z načini, kako spodbujati inovacije in razvoj podjetij izven zastarelih struktur, sestavljenih iz sektorjev in grozdov, ter razmišljanje v smislu ekosistemov, ki jih je mogoče organizirati tako, da krepijo inovativni potencial regij in spodbujajo njihov podjetniški duh.

    48.

    Odbor poudarja pomen evropskega in regionalnega financiranja inovacijskih in proizvodnih ekosistemov z močnimi lokalnimi, regionalnimi ali nadregionalnimi značilnostmi. Široko zastavljena inovacijska politika ustvarja pogoje za sistemske operativne modele, ki v soustvarjalnem dialogu združujejo potrebe uporabnikov, potrošnikov in državljanov ter znanje, ustvarjalnost in sposobnosti.

    49.

    Obstaja veliko prednostnih področij raziskav in inovacij, s katerimi je mogoče v programskem obdobju 2014–2020 podpreti nujno potrebna gonila sprememb. Kot ključ do uspešnega oblikovanja prihodnosti, OR izpostavlja naslednje dejavnike:

    Skupnosti inovacij delujejo kot ekosistemi, ki vzpostavljajo sistemske vrednostne mreže v svetu brez meja.

    Inovacijski procesi močno temeljijo na povpraševanju, potrebah uporabnikov in potrošnikih, ki so ključni akterji inovacij.

    Inovacijske strategije se osredotočajo na pospeševanje odprtih inovacij in spodbujanje posameznikov in skupnosti k podjetniški miselnosti ter učinkoviti rabi in ustvarjanju novih digitaliziranih storitev.

    50.

    Izkušnje EU s skupnim načrtovanjem programov in mednacionalnimi partnerstvi je treba nadalje razvijati, da se izboljšajo regionalni procesi, ki kombinirajo pristop od spodaj navzgor s strateškimi prednostnimi nalogami Evrope 2020 in znanjem iz evropskih vrhunskih raziskav. OR poudarja, da je treba povečati obseg sredstev za izvajanje več evropskih partnerstev in primerjalnega učenja na regionalni ravni prek programa INTERREG in drugih podobnih programov.

    51.

    OR spodbuja Komisijo, naj vzpostavi programe „podjetniškega odkrivanja“, ki bi se izvajali na različnih ravneh, in preuči, katere rešitve so najbolj učinkovite z vidika potreb lokalnih skupnosti in prenosa na evropsko raven. Te programe bi morali financirati različni viri: Obzorje 2020, COSME, kohezijski skladi in drugi viri. Pilotni projekti, v katerih sodeluje več regij, lahko povečajo potencial za medregijsko učenje. Regije s kulturnimi podobnostmi – na primer regija Baltskega morja, Podonavje ali najbolj oddaljene regije – bi morale pri reševanju posebnih skupnih družbenih izzivov med seboj sodelovati. Uspešne inovacije v eni regiji je mogoče preskusiti in potrditi v drugih; inovacije mest je mogoče uporabiti na regionalni ravni in nato prenesti tudi na druge regije po vsej Evropi. Pri teh projektih bi morale sodelovati ključne zainteresirane strani na vseh ravneh, tudi lokalne in regionalne oblasti, MSP, nevladne organizacije in zlasti vse izobraževalne ustanove.

    52.

    Različni načini oblikovanja so že dolgo časa povezani s podjetništvom. Strateško oblikovanje pomeni uporabo običajnih načel pri razvoju odzivov na glavne družbene izzive, kot so staranje prebivalstva in podnebne spremembe. Oblikovanje pomeni več kot le dajanje oblike nečemu. Oblikovanje se lahko uporabi za iskanje novih možnosti reševanja problemov, opredelitev možnih ukrepov ter ustvarjanje učinkovitih celostnih odzivov brez zapiranja vase, kar je značilno za javni sektor.

    53.

    Inovativno oblikovanje nudi pomembne priložnosti za ustvarjanje gospodarskih in kulturnih ugodnosti v družbi. V regijah bi bilo treba spodbujati ekosisteme, usmerjene v oblikovanje. V teh ekosistemih izkušeni raziskovalci, predstavniki podjetij in različni oblikovalci ter njihova podjetja, univerze in druge skupnosti uspešno sodelujejo pri oblikovanju novih pobud. Na ta način so vsi proaktivno udeleženi pri povečevanju obsega dejavnosti in nadaljnjem izvajanju inovacijske politike kot celote.

    54.

    OR poziva regije in mesta, naj za razvoj novih inovacij uporabijo inovativna javna naročila. Javno-zasebno sodelovanje pri eksperimentiranju in preizkušanju prototipov je treba spodbujati, pripravljenost za tveganje in doživljanje neuspeha pa je treba razumeti kot možnosti, do katerih lahko pride v podjetništvu, ne pa kot družbeno ponižanje. Javni organi v mestih in regijah bi morali razviti metode in izmenjavati izkušnje v zvezi z obvladovanjem tveganj pri takih projektih. S spodbujanjem podjetniškega duha v eksperimentiranju, izvajanju pilotnih projektov in preizkušanju prototipov, se bo s pomočjo teh projektov povečala tudi moč samoorganizacije evropskih državljanov.

    VII.   SINERGIJSKO SODELOVANJE V NOVEM PROGRAMSKEM OBDOBJU

    55.

    Ključne reforme naslednjega programskega obdobja vključujejo osredotočenost projektov na strateške prednostne naloge pametne specializacije, poenostavitev upravljanja projektov ter prehod na obsežnejše pobude z večjim usklajevanjem številnih projektov. Naslednje pomembno načelo je večja usklajenost programa Obzorje 2020 in kohezijske politike ter združevanje sredstev za doseganje sinergij v okviru teh politik in lokalnega/regionalnega financiranja.

    56.

    OR opozarja, da bo dosledna uporaba teh načel za izvedbo predlogov iz tega mnenja avtomatično pomenila osredotočenost financiranja v okviru programa Obzorje 2020 na potrebe raziskav, ki so določene v strategijah RIS3 regij EU, s čimer bo program Obzorje služil kot katalizator, ustvarjal znanje na podlagi raziskav ter razvijal metodološke koncepte za regionalne dejavnosti na področju raziskav, razvoja in inovacij. Ključna področja raziskav, ki se bodo financirala v okviru programa Obzorje 2020, je zato treba določiti na podlagi strategij RIS3.

    57.

    Odbor regij poudarja, da je treba pri načrtovanju usklajevanja različnih programov prisluhniti stališčem regionalne ravni. Za aktivacijo in spodbujanje inovacijske dejavnosti na regionalni ravni je ključno, da generalni direktorati Komisije pri odločanju o področjih raziskav prisluhnejo predstavnikom regij, kot je OR. Poleg tega bi morali pravila o izvajanju projektov v okviru programa Obzorje 2020 in načini uporabe sredstev temeljiti na cilju materialne in metodološke podpore projektom, ki se izvajajo v regijah s pomočjo kohezijskih sredstev, poleg običajne zahteve po medsebojnem obveščanju o rezultatih raziskav. To sodelovanje bi bilo naslednje:

    Program Obzorje 2020 vključuje regionalne projekte tesnega sodelovanja, ki se izvajajo s kohezijskimi sredstvi in v okviru katerih se rezultati raziskav prenesejo in uporabijo v obliki praktičnih inovacij. Na ta način se oblikujejo veliki vseevropski sistemi partnerskih projektov, ki temeljijo na sodelovanju in zaupanju, so usmerjeni zlasti v stebra „vodilni položaj v industriji“ in „družbeni izzivi“ v okviru programa Obzorje in s pomočjo katerih si regije z uporabo kohezijskih sredstev prizadevajo za uporabo najnovejših rezultatov raziskav na strateških področjih razvoja.

    Takšni sistemi projektov so zlasti potrebni pri razvoju znanja in postopkov, ki jih zahteva dinamika regionalnih inovacijskih ekosistemov, in sicer na način, ki zagotavlja, da bodo delovali kot lokalni centri za evropsko inovacijsko dejavnost in spodbujevalci inovacij za celotno regijo. Na podlagi regionalnih odločitev podpirajo tudi inovacijske dejavnosti različnih ciljnih skupin, kot so šolarji, študenti na univerzah ali visokih šolah ter upokojenci.

    Ti regionalni inovacijski ekosistemi se osredotočajo na tematike, ki se izberejo na podlagi regionalnih strateških odločitev, in prispevajo k organizaciji inovacijske dejavnosti akterjev za spremembe v regijah. Dejavnosti vključujejo tudi različne sisteme živih laboratorijev ter sorodne poskusne in pilotne projekte. Ukrepi tesnega sodelovanja (twinning) in kateder ERP v okviru programa Obzorje 2020 bi tudi lahko znatno prispevali k razvoju dejavnosti takšnih ekosistemov.

    58.

    OR ugotavlja, da je znanstveni in poslovni svet na globalni ravni vstopil v obdobje odprtih inovacij in soustvarjanja, v katerem je čezmejno sodelovanje nova konkurenčna prednost. Za uspešno obravnavo težavnih in zapletenih vprašanj OR Komisiji priporoča, naj vzpostavi platforme izzivov za vseevropsko iskanje rešitev prek meddisciplinarnih mrež. S pomočjo teh platform bi se obravnavali posebni izzivi, pomembni v vseh sodelujočih regijah, prav tako pa bi se uporabljali strukturirani postopki, na podlagi katerih bi se dobre zamisli razvile od začetne faze pa vse do izvedbe v obliki pilotnih projektov. Na ta način bi se mobilizirala moč regij za spremembe.

    59.

    OR poudarja, da bi morale te platforme temeljiti na primerjalnem učenju (potrjevanje zamisli, ki delujejo v eni regiji, z njihovim preskušanjem v drugih regijah) in primerjalnem izvajanju (ustvarjanje dodane vrednosti novih zamisli prek njihove pretvorbe v praktične inovacije v različnih regijah hkrati). V pilotni fazi bi lahko sodelovalo več regij, ki bi obravnavale dejanske izzive, s katerimi se soočajo, npr. zdravstvena oskrba, priložnosti, ki jih nudi starajoča se družba, gospodarstvo brez ogljikovega dioksida, kmetijstvo in prehrana itd.

    60.

    OR poudarja pomen metodološkega razvoja na čim višji ravni in učinkovitega razširjanja rezultatov. Izzive in rezultate bi bilo treba objaviti v platformah v oblaku ter jih obravnavati na lokalni ravni in na ravni regij. Najboljše pionirje razvoja in vodenja vseevropskih projektov bi bilo treba financirati v okviru programa Obzorje 2020 in kohezijske politike, pri čemer je eden od ciljev preveriti učinkovite metodologije in orodja za sodelovanje v resničnem življenju in za čezmejno učenje.

    61.

    OR priznava, da je potrebno aktivno poučevanje za spodbujanje duha večgeneracijskega vključevanja, ki je lahko ključni dejavnik za premostitev inovacijskega prepada. Vse ciljne skupine v različnih regijah in kulturnih okoljih – znanstvenike, javne uslužbence, MSP in študente – je treba naučiti, kako se lahko med seboj razumejo in dejavno dopolnjujejo svoja stališča ter kako lahko uresničijo ustrezne zamisli v praksi. Šole in vse izobraževalne ustanove imajo pri tem še posebej pomembno vlogo.

    62.

    Ustvarjalnost in sposobnost sprejemanja vsega novega sta zelo tipični za otroke v zgodnji starosti. Vredno se je vprašati, zakaj socialno okolje in šolski sistem pogosto ne moreta preoblikovati teh prednosti v zanimiv, odprt in inovativen način življenja. Vsi akterji bi se morali povezati in zagotoviti, da bosta v vseh šolah v EU ustvarjalnost in sposobnost učenja v središču ciljev in zahtev. To je obdobje, v katerem se razvija osnova za evropsko inovativnost.

    63.

    OR se zaveda pomena premoščanja vrzeli med znanostjo in družbo. OR spodbuja vse zainteresirane strani, da dejavno sodelujejo v dialogih med znanstveno skupnostjo in družbo, katerih namen je preučiti in pokazati, kako je mogoče rezultate raziskav uporabiti v resničnem življenju. Vsi družbeni izzivi imajo močno lokalno razsežnost, ki je lahko koristna, če se bodo znanstveniki zavedali problema, družbene interesne skupine pa bodo razumele, kaj jim lahko znanost ponudi. V dialogu bi se bilo treba osredotočiti na jasno povezavo med lokalnimi potrebami in rezultati raziskav v okviru stebrov programa Obzorje 2020: družbeni izzivi, vodilni položaj v industriji in odlična znanost. Tako je mogoče vzpostaviti inkubatorje zamisli in socialne inkubatorje, s čimer bi se nova spoznanja iz razprav preoblikovala v konkretne prototipe, ki jih je mogoče preskusiti v resničnem življenju.

    64.

    Ti predlogi bodo dejansko prispevali k premostitvi inovacijskega prepada, če se bodo izvajali v vseh evropskih regijah. OR priznava, da je treba obravnavati potrebe pionirskih regij, dobro delujočih regij ter bolj ranljivih, manj učinkovitih in prikrajšanih regij. Seveda so na vsaki ravni potrebni posebni, ciljno usmerjeni ukrepi in programi. OR poleg tega poudarja, da je treba podpreti vsakršno medregionalno sodelovanje: aktivno partnerstvo pri izmenjavi znanja ter soustvarjanje procesov in praks, ki bodo učinkoviti v vsaki situaciji, medregionalno poučevanje in svetovanje, pobude primerjalnega učenja in primerjalnega izvajanja, ki prikrajšanim regijam omogočajo, da imajo koristi od izkušenj drugih, hkrati pa prispevajo lastne prednosti in specializirano znanje ter tako krepijo in podpirajo inovacije v drugih regijah. Ta velika regionalna raznolikost bi morala biti v središču novega evropskega modela sodelovanja.

    VIII.   KAJ SLEDI?

    65.

    OR je prepričan, da sta opredelitev načina izvajanja številnih predlogov in priporočil iz tega mnenja v praksi ter skupna analiza obetavnih pristopov za njihovo izvajanje v regijah in med njimi najbolj učinkovit način, da se odlične namere pretvorijo v dejanske rezultate z močnim učinkom na ulicah Evrope. To je ključnega pomena za premostitev digitalnega razkoraka.

    66.

    Za izvedbo potrebnih sprememb so odgovorni vse ravni in vsi akterji. Za izvajanje predlogov iz tega mnenja bodo seveda v glavnem odgovorni Evropska komisija, lokalni in regionalni nosilci odločanja ter drugi akterji. Odgovorna pa so tudi irsko predsedstvo in tudi prihodnja predsedstva, ki lahko zagotovijo čim prejšnje in čim boljše izvajanje nekaterih ali vseh obravnavanih predlogov.

    67.

    Odbor regij meni, da bi morali lokalne in regionalne oblasti, Komisija in drugi akterji zagotoviti spremljanje ukrepov z zbiranjem primerov dobre prakse. Namen je pospešiti želene spremembe na splošno in prek številnih ukrepov, opredeljenih kot prednostni projekti. Nekateri od teh bi morali biti tudi na dnevnem redu prihodnjih predsedstev.

    V Bruslju, 30. maja 2013

    Predsednik Odbora regij

    Ramón Luis VALCÁRCEL SISO


    (1)  CdR 1112/2012 fin.


    Top