27.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 225/143

—

ugotavlja, da je evropska dodana vrednost naložb v infrastrukturo, ki so bile z leti izvedene ob podpori Kohezijskega sklada, izredno visoka. EU s temi naložbami izboljšuje življenja državljanov in podjetjem nudi možnosti za razvoj;

—

pozdravlja predlog Evropske komisije, da za obdobje 2014–2020 ohrani večji delež dodeljenih sredstev Kohezijskega sklada, tako da bo mogoče s sredstvi iz proračuna EU podpreti politične cilje Unije na področju prometa, okolja in energetike;

—

meni, da kohezijska politika je in mora ostati izraz solidarnosti v EU ter učinkovito orodje za dokončno oblikovanje enotnega evropskega trga;

—

vztraja, da potrebujemo pristop, ki je izrazito naravnan k rezultatom, in boljše določanje prednostnih naložb na lokalni in nacionalni ravni;

—

meni, da bi morali iz Kohezijskega sklada financirali celovite projekte v zvezi z energetsko učinkovitostjo stavb;

—

se strinja, da je treba pametno vlagati v razvoj infrastrukture na evropski ravni;

—

poudarja, da so regionalne in lokalne oblasti odgovorne za izvajanje naložb v prometno infrastrukturo ter vzpostavitev sekundarnih in terciarnih povezav v okviru vseevropskih omrežij. Zato morajo biti tesno vključene v odločanje o izboru prednostnih projektov skupnega pomena, da bi zagotovili usklajenost javnih in zasebnih naložb na vseh ravneh;

—

bo nasprotoval vsakršni pobudi, ki bi utegnila skrčiti proračun kohezijske politike, zlasti kar zadeva 10 milijard EUR iz proračuna instrumenta za povezovanje Evrope, prejetih iz Kohezijskega sklada.

Poročevalec

Romeo STAVARACHE (RO/ALDE), župan občine Bacău, okrožje Bacău

Referenčni dokument

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1084/2006

COM(2011) 612 final

1.

poudarja, da imajo lokalne in regionalne oblasti pomembno politično, zakonsko in upravno vlogo. Pogosto imajo tudi pristojnosti, jasno opredeljene na nacionalni ravni, v zvezi z načrtovanjem naložb in izvajanjem politik na področju prometa, okolja in energetike, zlasti pa v zvezi z razvojem infrastrukture na svojem ozemlju;

2.

vztraja, da je treba udejanjiti upravljanje na več ravneh in s tem zagotoviti uravnotežen teritorialni razvoj, ki je skladen z načelom subsidiarnosti. Lokalne in regionalne oblasti morajo biti kot partnerice vključene v določitev prednostnih naložb na nacionalni in evropski ravni, ki bodo financirane iz Kohezijskega sklada;

3.

pozdravlja zavezo Evropske komisije, da s sredstvi iz evropskega proračuna podpre naložbe v prometno, okoljsko in energetsko infrastrukturo, brez katerih gospodarski razvoj ne bi bil možen; zlasti pa pozdravlja dejstvo, da so v predlogu o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 upoštevane razlike med državami članicami in regijami EU ter da so s tem najmanj razvite regije stalno deležne posebne pozornosti;

4.

meni, da se z določitvijo prednostnih področij za razvoj infrastrukture na celotnem evropskem ozemlju ustvarjajo nujno potrebni pogoji za dobro delovanje Unije kot skupnega gospodarskega prostora in za dokončanje projekta enotnega evropskega trga, hkrati pa se s tem izraža solidarnost do manj razvitih držav članic;

5.

ugotavlja, da je evropska dodana vrednost naložb v infrastrukturo, ki so bile z leti izvedene ob podpori Kohezijskega sklada, izredno visoka. V državah članicah z nižjim BDP na prebivalca teh naložb ne bi bilo mogoče izvesti brez finančne pomoči Evropske unije. EU s temi naložbami izboljšuje življenja državljanov in podjetjem nudi možnosti za razvoj;

6.

želi spomniti, da bo v skladu s Protokolom št. 28 k Pogodbi o delovanju Evropske unije Kohezijski sklad zagotovil finančne prispevke Unije za projekte na področju okolja in vseevropskih omrežij v tistih državah članicah z BNP na prebivalca, manjšim od 90 % povprečja Unije;

7.

še posebej ceni evropsko solidarnost med državami članicami. Kohezijski sklad pokriva potrebe po financiranju naložb v okviru regij in mest v prometno in okoljsko infrastrukturo manj razvitih držav;

8.

želi spomniti na priporočila OR v zvezi z novim večletnim okvirom za obdobje po letu 2013 in se v celoti strinja s predlogi glede kohezijske politike in pogojevanja (1);

9.

pozdravlja predlog Evropske komisije, da za obdobje 2014–2020 ohrani večji delež dodeljenih sredstev Kohezijskega sklada, tako da bo mogoče s sredstvi iz proračuna EU podpreti politične cilje Unije na področju prometa, okolja in energetike. Odbor tudi odobrava predlog, da se skupna višina financiranja iz Kohezijskega sklada ohrani pri tretjini vseh odobrenih izdatkov za kohezijsko politiko na nacionalni ravni v upravičenih državah članicah;

10.

meni, da kohezijska politika ne more biti orodje za kaznovanje pri uveljavljanju stroge finančne discipline v Uniji, vendar se hkrati v celoti zaveda, da je treba sprejeti ukrepe za gospodarsko in proračunsko disciplino v EU. Strukturni skladi in Kohezijski sklad morajo ustrezati ciljem iz členov 171, 174, 177 in 192 PDEU. Odbor zato ocenjuje, da bi morali morebitni makroekonomski pogoji veljati za vse proračunske postavke, ne le za tiste, ki se nanašajo na kohezijo.

11.

meni, da kohezijska politika je in mora ostati izraz solidarnosti v EU ter učinkovito orodje za dokončno oblikovanje enotnega evropskega trga. Učinkovitost kohezijske politike bo potrjena z izborom naložb za pametno, trajnostno, vključujočo in uravnoteženo rast v EU, ki ga bodo prevzele evropske, nacionalne, regionalne in lokalne uprave ter ki bo v novem programskem ciklu privedel do oblikovanja naložbenih programov, financiranih s sredstvi iz strukturnih skladov;

12.

opozarja, da bo v prihodnjem programskem obdobju glavni cilj lokalnih in regionalni oblasti izboljšati kakovost ukrepov, izpeljanih z denarjem evropskih davkoplačevalcev, in doseči čim boljše rezultate, ki bodo merljivi z ekonomskega, socialnega in okoljskega vidika;

13.

pozdravlja nove predloge, predložene v sklopu zakonodajnega svežnja o prihodnosti evropske kohezijske politike, ki naj bi pripomogli k bolj učinkovitemu izkoriščanju sredstev in boljšemu ravnotežju med političnimi cilji in evropskim proračunom, in sicer s poudarkom zlasti na prednostnih področjih, zagotovitvijo kritične mase naložb, večjo prilagodljivostjo instrumentov finančnega načrtovanja in poenostavitvijo postopkov dostopanja do sredstev;

14.

poudarja, da bo mogoče strateški načrt izkoriščanja sredstev udejanjiti zgolj z resnično vključenostjo upravičencev ter zlasti regionalnih in lokalnih oblasti, ki najbolje poznajo dejansko stanje in možnosti na terenu. S tem bo mogoče zagotoviti usklajenost z naložbami na lokalni ali regionalni ravni, ki so financirane z javnimi denarjem. Zato je treba spodbujati pristop od spodaj navzgor, da bo lahko vsaka regija ali mesto izkoristila svoj potencial ter pri tem uporabila najprimernejša sredstva, s katerimi bo prispevala k izvajanju strategije Evropa 2020, in imela dostop do evropskih sredstev;

15.

poudarja, da naložbe v infrastrukturo občutno prispevajo k ekonomsko-socialnemu razvoju mest in regij, če so načrtovane in vodene v partnerstvu, če je njihov teritorialni učinek v celoti upravičen in če se lokalni akterji, pa tudi lokalne in regionalne oblasti, z njimi istovetijo;

16.

meni, da mora strateško načrtovanje naložb v vseevropska prometna omrežja, energetiko in komunikacije potekati tako, da je čim bolj pregledno, ter ob sodelovanju lokalnih in regionalnih oblasti. Tako je mogoče usklajevati celovite načrte teritorialnega razvoja;

17.

podpira načrtovanje v partnerstvu. Zaradi novih zakonskih določb o kohezijski politiki po letu 2013 bodo morali vsi pristojni javni organi v novem programskem ciklu in v vseh fazah načrtovanja nameniti več pozornosti izvajanju načela partnerstva. To natančneje pomeni, da bodo vzpostavljeni novi kazalniki, ki bodo omogočali ocenjevanje kakovosti partnerstva v državah članicah;

18.

vztraja, da je potreben pristop, ki je izrazito naravnan k rezultatom. Za to je treba oblikovati strateška orodja načrtovanja, ki ji bodo lahko lokalne in regionalne oblasti uporabile za medsebojno ocenjevanje svojih razvojnih strategij na podlagi vrste skupnih in prilagojenih kazalnikov, ki jim bodo omogočali merjenje kakovosti in multiplikativnih učinkov naložb;

19.

priporoča, da je v naslednjem programskem obdobju bolj v ospredju določitev prednostnih naložb na lokalni in regionalni ravni, pri tem pa naj se upoštevajo instrumenti financiranja, ki izhajajo iz skupnega strateškega okvirja, da ne bi prihajalo do podvajanja financiranja ali načrtovanja nekritih naložb velikega obsega;

20.

vztraja, da morajo organi upravljanja premišljeno uporabljati tehnično pomoč, in sicer tako, da ta prispeva k boljši kakovosti strateških programov, močnejšemu razvoju nabora projektov velikega obsega na lokalni in regionalni ravni ter večji ponudbi pomoči za nosilce projektov in upravičence, ki se uporablja izključno za ta namen. Na evropski in nacionalni ravni je treba bolje usklajevati projekte tehnične pomoči in se tako izogniti drobitvi pomoči;

21.

podpira razvoj partnerstev med Evropsko komisijo, Evropsko investicijsko banko in drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami, pa tudi oblikovanje instrumentov finančnega inženiringa, ki bi lahko dopolnili sredstva iz Kohezijskega sklada in zapolnili potrebe po financiranju v zvezi z infrastrukturnimi projekti v EU;

22.

podpira ambiciozen cilj Komisije, naveden v beli knjigi o prometu, tj. do leta 2050 za 60 % znižati emisije v prometnem sektorju. Naložbe, financirane iz Kohezijskega sklada, bodo precej bolj podrobno obravnavane z vidika njihove trajnosti, vpliva na okolje in dolgoročne donosnosti;

23.

poudarja pomen boljšega usklajevanja med Kohezijskim skladom, Evropskim skladom za regionalni razvoj in instrumentom za povezovanje Evrope, pa tudi iskanja sinergij med različnimi evropskimi in nacionalnimi programi ter instrumenti financiranja, s čimer bo mogoče zmanjšali upravno obremenitev.

24.

želi spomniti, da je Kohezijski sklad nujno potreben za izvajanje naložb v osnovno infrastrukturo ter je svojo koristnost in učinkovitost že v celoti dokazal s tem, ko je manj razvitim državam pomagal financirati projekte skupnega evropskega pomena;

25.

podpira predloge Komisije glede cilja in področij ukrepanja, vendar meni, da bi lahko iz Kohezijskega sklada financirali tudi celovite projekte v zvezi z energetsko učinkovitostjo stavb;

26.

izraža zadovoljstvo zaradi vključitve mestne razsežnosti med prednostne naložbe Kohezijskega sklada, v čemer vidi priznanje ključnega prispevka mest k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji EU;

27.

poudarja, kako zelo pomembno je več pozornosti nameniti smernicam iz priporočil TEN-T ter spoštovanju pravnega reda Unije in nacionalnih zakonodaj. Pri tem bi bilo mogoče na podlagi predhodnega preverjanja predvideti nekatere težave, ki pogosto povzročajo velike zamude pri izvajanju infrastrukturnih projektov. Primeri tega so katastrske evidence, razlastitveni postopki, izdajanje dovoljenj, postopki javnih naročil, pritožbeni postopek itd.;

28.

meni, da morajo biti prednostne naložbe Kohezijskega sklada, ki jih določijo nacionalne, regionalne in lokalne oblasti, usklajene z usmeritvami strategije Evropa 2020 in tematskimi prednostnimi področji skupnega strateškega okvira, pa tudi s priporočili iz Teritorialne agende 2020, ki so jo leta 2011 sprejeli ministri, pristojni za prostorsko načrtovanje in teritorialni razvoj (2).

29.

ponovno poudarja velike razlike med zahodnimi in vzhodnimi regijami EU pri kakovosti in dostopnosti prometnih omrežij ter dejstvo, da so potrebe po razvoju prometne infrastrukture precej večje v manj razvitih regijah;

30.

meni, da je Kohezijski sklad učinkovito orodje za izvajanje naložb v optimizacijo vseevropskih (TEN-T), pa tudi nacionalnih in regionalnih prometnih omrežij, ki so za ekonomski, socialni in teritorialni razvoj Unije strateškega pomena. O evropski dodani vrednosti Kohezijskega sklada zato ni mogoče dvomiti;

31.

se strinja, da je treba pametno vlagati v razvoj infrastrukture na evropski ravni, in sicer v širitev in vzdrževanje prometnih omrežij, uvajanje inovativnih rešitev in tehnologij za boljše upravljanje prometa, vzpostavljanje računalniških sistemov, učinkovite rešitve intermodalnega prevoza itd. Konkurenčnost evropskega prometnega sistema bo odvisna ne samo od zmožnosti EU, da razvije evropska prometna omrežja, temveč tudi od sposobnosti upravljati vsak člen v logistični verigi. Z zmanjšanjem zamud, ki jih povzroča promet, bo mogoče izboljšati tudi kakovost storitev prevoza;

32.

poudarja, da so tudi regionalne in lokalne oblasti odgovorne za izvajanje naložb velikega obsega v prometno infrastrukturo ter vzpostavitev sekundarnih in terciarnih povezav v okviru vseevropskih omrežij. Zato morajo biti tesno vključene v odločanje o izboru prednostnih projektov skupnega pomena, da bi zagotovili usklajenost javnih in zasebnih naložb na vseh ravneh – evropski, nacionalni, regionalni in lokalni –, kakor je predvideno v Sklepu št. 661/2010/EU o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja;

33.

izraža zadovoljstvo, da bodo prednostne naložbe Kohezijskega sklada zajemale tudi pomembne projekte izboljšanja mobilnosti v mestnih območjih in spodbujanja okolju prijaznejših rešitev prevoza, pa tudi druge naložbe, katerih cilj bo razviti pametne in trajnostne prevozne sisteme na regionalni in lokalni ravni;

34.

podpira uvedbo kazalnikov, ki bodo omogočali učinkovitejše izkoriščanje sredstev na področju prometa in na podlagi katerih bo Kohezijski sklad postal sredstvo za doseganje ciljev strategije Evropa 2020;

35.

meni, da bodo nove smernice za razvoj vseevropskih prometnih omrežij zagotovile strateški okvir za razvoj infrastrukture, ki bo občutno izboljšala dostopnost v EU, če bodo naložbe bolje razvrščene po prednosti. Njihova razdelitev bo dvonivojska, in sicer na celovito omrežje (comprehensive network) in osrednje omrežje (core network), z novimi izvedbenimi ukrepi pa bodo tudi bolj učinkovite, pri čemer bo poudarek na potrebah po čezmejnih povezavah med različnimi vrstami prevoza in med glavnimi mestnimi vozlišči;

36.

opozarja na probleme, povezane z usklajevanjem naložb, financiranih iz različnih virov, in načrtovanjem pametnih prevoznih sistemov. Slednji bodo morali prispevati k večji varnosti, zanesljivosti in okoljski učinkovitosti, po zaslugi povezanih storitev rezervacij, izdajanja vozovnic, obveščanja o različnih vrstah prevoza itd. pa tudi k boljšemu upravljanja prometa.

37.

se močno strinja, da so za vzpostavitev integriranega evropskega energetskega omrežja potrebne naložbe v infrastrukturo; opustitev naložb bi dolgoročno pomenila precej večji strošek in bi škodila konkurenčnosti EU;

38.

meni, da je Kohezijski sklad učinkovito orodje za doseganje ciljev Unije na področju energetske politike (3), tj. konkurenčnosti, vzdržnost in zanesljivosti oskrbe, in za odzivanje na izzive, ki jih prinašajo gospodarski razvoj EU, strategija Evropa 2020 in vodilna pobuda Evropa, gospodarna z viri. Za doseganje teh ciljev je treba spremeniti način projektiranja, izgradnje in uporabe energetskih omrežij;

39.

ponovno poudarja, da morajo naložbe v energetsko infrastrukturo državljanom in podjetjem iz vseh regij EU omogočiti razvezan dostop do energije po ugodni ceni, in sicer z odpravo monopolov in vseh ovir za konkurenco, pri čemer mora v vsaki regiji obstajati možnost izbire med vsaj dvema ponudnikoma;

40.

meni, da mora biti način kartiranja in izbora infrastrukture ter projektov evropskega pomena pregleden, upoštevan pa mora biti tudi položaj najbolj prikrajšanih regij ali regij, v katerih je zanesljiva oskrba z energijo ogrožena;

41.

izraža zadovoljstvo, da je mogoče s sredstvi Kohezijskega sklada neprekinjeno podpirati energetske projekte, koristne za okolje, npr. naložbe v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije. OR opozarja, da je slednje mogoče izvajati le v partnerstvu z regionalnimi in lokalnimi oblastmi, ki so zmožne izkoristiti obstoječ lokalni potencial;

42.

poudarja, da naložbe v prilagajanje podnebnim spremembam, preprečevanje naravnih nesreč, izgradnjo vodovodne in kanalizacijske infrastrukture ter infrastrukture za ravnanje z odpadki, ohranjanje biotske raznovrstnosti, varstvo tal in ekosistemov ter boljše okolje izvajajo predvsem regije, mesta in občine EU ali partnerstva, v katerih so ti subjekti udeleženi;

43.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je mogoče naložbe v posodobitev sistemov centralnega ogrevanja in hlajenja v strnjenih mestnih naseljih ter v zmanjšanje izgub pri pretvorbi financirati iz Kohezijskega sklada EU, saj imajo zelo visoko dodano vrednost.

44.

opozarja, da regionalne in lokalne oblasti pozorno spremljajo dogajanje in bodo nasprotovale vsakršni pobudi, ki bi utegnila skrčiti proračun kohezijske politike: instrument za povezovanje Evrope prejme 20 % sredstev iz Kohezijskega sklada, kar znaša 10 milijard EUR. Ta sredstva bodo porabljena za financiranje projektov mednarodnega prometa, pri čemer bo imela prednost železniška infrastruktura;

45.

izraža zanimanje za novi instrument za povezovanje Evrope, ki bi lahko zagotovil občutno evropsko dodano vrednost in s katerim namerava Komisija popraviti nepravilnosti na trgu, tako da bo dodala manjkajoče člene, odpravila blokade in zagotovila ustrezne čezmejne povezave;

46.

izraža zaskrbljenost, ker ni jasne formule za določanje višine sredstev, do katerih je posamezna država upravičena v okviru instrumenta za povezovanje Evrope, in priporoča, da se sredstva dodeljujejo v sorazmerju z ocenjeno vrednostjo projektov, ki naj bi bili financirani v državah članicah;

47.

ponovno poudarja, da je treba med problemi, ki jih imajo nosilci čezmejnih projektov, navesti slabo sposobnost za pripravo resnično dovršenih in še posebej kompleksnih projektov. Zato so sredstva, ki so bila prvotno predvidena za čezmejne projekte, pogosto preusmerjena v druge, bolj razvite projekte;

48.

izraža zaskrbljenost nad sistemom centraliziranega upravljanja instrumenta za povezovanje Evrope, s katerim ne bo mogoče rešiti problema v zvezi s krepitvijo sposobnosti za pripravo dovršenih čezmejnih projektov; iz tega izhaja precejšnje tveganje, da proračuna instrumenta ne bo mogoče porabiti za financiranje projektov, ki jih bo predhodno določila Komisija;

49.

izraža zadržke glede načina sodelovanja regionalnih in lokalnih oblasti, neprilagodljivosti in upravnega bremena, ki bi ga lahko ustvaril instrument, pa tudi glede povezanosti z drugimi instrumenti financiranja Komisije;

50.

vztraja, da je treba v okviru pogodb o partnerstvu jasno razlikovati med projekti, financiranimi s tem instrumentom, in tistimi, ki so financirani iz Kohezijskega sklada ali ESRR. Tako bo po opravljeni predhodni oceni institucionalnih zmogljivosti mogoče določiti potrebe po pomoči, ki jo bo treba zagotoviti iz programa JASPERS ali drugih programov tehnične pomoči za pripravo projektov. Potrebna sredstva bodo štela za upravičene izdatke za financiranje iz proračuna instrumenta za povezovanje Evrope.