EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52012AE2282

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Boljšemu dostopu do znanstvenih informacij naproti: Izboljšanje učinkovitosti javnih naložb v raziskave COM(2012) 401 final

UL C 76, 14.3.2013, p. 48–53 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

14.3.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 76/48


Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Boljšemu dostopu do znanstvenih informacij naproti: Izboljšanje učinkovitosti javnih naložb v raziskave

COM(2012) 401 final

2013/C 76/09

Poročevalec: Gerd WOLF

Evropska komisija je 17. julija 2012 sklenila, da v skladu s členom 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Boljšemu dostopu do znanstvenih informacij naproti: izboljšanje učinkovitosti javnih naložb v raziskave

COM(2012) 401 final.

Strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 8. januarja 2013.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 486. plenarnem zasedanju 16. in 17. januarja 2013 (seja z dne 16. januarja) s 151 glasovi za in 5 vzdržanimi glasovi.

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Dostop do znanstvenih informacij je pogoj za uspešne raziskave in spodbujanje inovacij, torej tudi za konkurenčnost Evrope. Sem sodi prenos znanja med raziskovalci, raziskovalnimi partnerstvi – zlasti med raziskovalci in podjetji – ter med raziskovalci in državljani.

1.2

Odbor ob upoštevanju ugotovitev v nadaljevanju podpira cilje in predloge Komisije, za katere meni, da lahko olajšajo znanstveno delo in po možnosti povečajo njegovo učinkovitost, kar s tehničnega vidika omogoča internet.

1.3

Za uresničitev ciljev na tem področju je treba tudi v prihodnje zaščititi avtorske pravice in pravice intelektualne lastnine raziskovalcev ter njihovih organizacij. Poleg tega se ne sme okrniti znanstvene in raziskovalne svobode; raziskovalcem je treba prizanesti z dodatnim delom ali upravnimi obremenitvami, ki zmanjšujejo njihovo učinkovitost.

1.4

Odprt dostop (prek interneta) do znanstvenih objav pomeni razširitev oz. dopolnitev knjižnic v skladu z današnjimi tehničnimi možnostmi. Tak dostop je zelo koristen in že zelo razširjen, zato bi ga bilo treba še naprej podpirati in ga dopolnjevati. Prizadevati si je treba za globalno simetrijo med Evropo in državami zunaj Evrope.

1.5

Arhiviranje znanstvenih informacij (shranjevanje raziskovalnih podatkov) za morebitno poznejšo uporabo je nujno in danes pomeni dobro znanstveno prakso. Odbor pozdravlja namero Komisije, da bo tudi v prihodnje podpirala v ta namen potrebne infrastrukture. Shranjevanje podatkov bi moralo biti podrobneje določeno v projektnih sporazumih, odločitve o obsegu, formatu, podrobnosti in opisu (z metapodatki) pa je treba sprejeti z zadevnimi raziskovalci in za vsak primer posebej.

1.6

Pri tem se odpira vprašanje odprtega (torej splošnega, globalnega, brezplačnega, nenadzorovanega in brezpogojnega) spletnega dostopa do shranjenih raziskovalnih podatkov. To vprašanje ima več vidikov, povezano je z dosedanjo znanstveno kulturo, obravnavati pa ga je treba zelo diferencirano in previdno. Medtem ko si je mogoče predstavljati raziskovalna področja, pri katerih je odprt zunanji dostop koristen in ne sproža pomislekov, pa so na mnogih drugih področjih bistveni razlogi proti takemu dostopu. Zato je treba posvariti pred posploševanjem.

1.7

Možne rešitve za izbrane primere bi bilo treba postopno in eksperimentalno razvijati na podlagi postopkov za prostovoljno izmenjavo podatkov, ki jo akterji organizirajo sami in je danes že običajna (npr. CERN, svetovni splet). Rešitve bi bilo treba nato v praksi preizkusiti s pilotnim projektom in v soglasju z raziskovalci, vključenimi v raziskave. S tem povezani upravni postopki pa ne smejo privesti do novih zahtev ali novih procedur, saj bi te spodkopale prizadevanja za poenostavitev, ki so se šele začela.

1.8

Ne glede na to bi bil lahko odprt dostop do nekaterih podatkov, ki so podlaga za prosto dostopne objave, koristen, predvsem če bi bila dosežena globalna simetrija med Evropo in državami zunaj nje, vendar le, če se izkaže, da je dodatno breme, povezano s takim dostopom, sprejemljivo in upravičeno.

1.9

Vsi opisani ukrepi deloma pomenijo precejšnje dodatne stroške za raziskovalce in njihove organizacije, kar je treba v celoti upoštevati pri načrtovanju proračuna in dodeljevanju sredstev.

2.   Kratka vsebina sporočila Komisije

2.1

V sporočilu so navedeni ukrepi, s katerimi namerava Komisija izboljšati dostop do znanstvenih informacij in povečati učinek javnih naložb v raziskave.

2.2

Cilji ukrepov so:

dostop do znanstvenih objav,

arhiviranje znanstvenih informacij in

dostop do podatkov o raziskavah.

2.3

Z založniki znanstvenih objav se sprejemajo dogovori o dveh modelih dostopa, ki sta:

„zlati“ odprt dostop: plačevanje stroškov objave se z bralcev (prek naročnin) prenese na avtorje. Te stroške ponavadi poravna univerza ali raziskovalna ustanova, s katero je raziskovalec povezan, ali pa organ za financiranje, ki raziskavo podpira;

„zeleni“ odprt dostop (samoarhiviranje): objavljeni članek ali končno različico strokovno pregledanega rokopisa raziskovalec arhivira v spletnem arhivu pred objavo, po njej ali istočasno z njo. Dostop do teh člankov je na zahtevo založnika pogosto časovno zamaknjen („obdobje prepovedi“), zato da naročniki obdržijo določeno prednost pred drugimi.

2.4

Poleg tega je bil predložen časovni načrt za postopno uresničitev teh ciljev v okviru programa Obzorje 2020.

3.   Ugotovitve Odbora

To mnenje obravnava odprt, tj. splošen, brezplačen, globalen in neomejen spletni dostop do prihodnjih objav in raziskovalnih podatkov, na katerih te objave temeljijo in ki so zdaj običajno na voljo tudi v digitalni obliki.

3.1   Prejšnje ugotovitve

Odbor je to temo obravnaval že v mnenju (1) z naslovom Sodelovanje in prenos znanja med raziskovalnimi organizacijami, industrijo in MSP – pomemben pogoj za inovacije. V njem je podal splošne ugotovitve, ki so še vedno veljavne in naj bi pomagale doseči cilj, tj. izboljšati prenos znanja med raziskovalnimi partnerstvi (zlasti med raziskovalci in podjetji). Odbor je v tem videl enega ključnih dejavnikov spodbujanja inovacij in s tem konkurenčnosti Evrope. V mnenju so navedene tudi ugotovitve o ravnanju z intelektualno lastnino, ki nastane v raziskovalnem in inovacijskem procesu, ter o svobodi umetnosti in znanosti. (2)  (3)

3.2   Avtorske pravice in intelektualna lastnina

Pri avtorskih pravicah in intelektualni lastnini raziskovalcev in njihovih organizacij gre po eni strani za priznanje tistemu, ki se je prvi dokopal do znanstvenega odkritja ali spoznanja, običajno v obliki avtorstva objave. Po drugi strani pa gre za priznanje ustvarjalnega procesa (ali delov procesa) in morebitne pravice do njegovega izkoriščanja, saj se lahko iz novih spoznanj porodijo inovacije in iznajdbe, za katere se ravno tako pogosto zaprosi za patentno varstvo. Zato Odbor pozdravlja izjavo Komisije (točka 4.1), da „politike odprtega dostopa ne vplivajo na svobodno izbiro avtorja, ali bo svoj članek objavil ali ne. Prav tako ne vplivajo na patentiranje ali druge oblike komercialne uporabe. […]“.

3.3   Odložni rok, da se preprečijo negativni vplivi na inovacije

Dilema, ali znanstvene izsledke čim prej objaviti, vendar s tem izgubiti pravico do morebitnih izumov, ki nastanejo na tej podlagi, ali pa se temu izogniti, objavo sprva zadrževati, toda s tem se morebiti odreči prednostni pravici do npr. odkritja, je zelo težavna in lahko privede do izgub. Da bi to dilemo ublažili, Odbor ponavlja svoje priporočilo, da se pri uvedbi skupnega, težko pričakovanega patenta EU (4) predvidi t. i. odložni rok (angl. grace period), ki nima negativnega vpliva na novosti.

3.4   Patentno pravo

Desetletja mednarodnega razvoja patentnega prava so prinesla in uveljavila skrbno ravnovesje med začetnimi zahtevami glede tajnosti, ki izhajajo iz pravic intelektualne lastnine, ter prostim dostopom do tako nastalih produktov. Tako se patentne prijave danes po 18 mesecih razkrijejo in so nato vsem dostopne na internetu.

3.5   Raziskovalni podatki

Z nekaj odstopanji glede na strokovno področje je za dosedanje postopke značilno naslednje:

i.

podatke, ki nastanejo v raziskovalnem procesu in temeljijo na t. i. neobdelanih podatkih, je treba najprej prilagoditi in preveriti, ali je prišlo do morebitnih napačnih meritev. Nato se v okviru internih razprav preverita njihova struktura in pomen. Po potrebi je treba podatke primerjati ali kombinirati z drugimi podatki meritev, preden se jih doda potrjenemu in zanesljivemu nizu podatkov ter objavi;

ii.

raziskovalci, vključeni v raziskovalni proces, kot prvi v objavah poročajo o izsledkih, jih interpretirajo in navajajo sklepe.

3.6   Načelna podpora

Ob upoštevanju zgoraj navedenih ugotovitev Odbor podpira cilje, ki jih je navedla Komisija. Po njegovem lahko olajšajo znanstveno delo in povečajo njegovo učinkovitost, kar s tehničnega vidika omogoča internet. Odbor priporoča, da se začeti procesi in pristopi postopoma razvijajo, ob stalnih povratnih informacijah znanstvenikov, ki so aktivno udeleženi v raziskovalnem procesu. Pri tem je treba upoštevati posebnosti različnih raziskovalnih področij, raziskovalcem pa prizanesti z dodatnim delom in upravnimi obremenitvami, ki zmanjšujejo njihovo učinkovitost. V naslednjem poglavju so predstavljeni dodatni vidiki in omejitve, povezani s tem vprašanjem.

4.   Posebne ugotovitve Odbora

4.1   Odprt dostop do objav

Odprt dostop (prek spleta) do znanstvenih objav pomeni razširitev oz. dopolnitev knjižnic v skladu z današnjimi tehničnimi možnostmi. Tak dostop je zelo koristen in že zelo razširjen, zato bi ga bilo treba še naprej podpirati in ga dopolnjevati.

4.1.1   „Zlati“ ali „zeleni“ dostop

Vprašanje, ali se je mogoče ali treba z založnikom dogovoriti za „zlati“ ali „zeleni“ dostop, je predvsem pragmatično vprašanje oz. vprašanje stroškov. Pomemben je splošen spletni dostop do znanstvenih in tehničnih objav, ki časovno ni preveč zamaknjen.

4.1.2   Previsoki stroški

Nastalo je prepričanje, da najpomembnejši založniki za dostop zaračunavajo previsoke provizije. Ta problem bi lahko odpravili z več konkurence v vzajemnem delovanju med avtorji, izdajatelji in založniki. Pri oceni znanstvenega dosežka je vsekakor pomemben tudi ugled revije, v kateri je bil dosežek objavljen. Zato Odbor spodbuja Komisijo, naj skupaj z znanstvenimi organizacijami še razmisli o možnostih za izboljšanje. Pri tem pa se ne sme omejevati svobode avtorjev pri izbiri revije.

4.1.3   Predhodna poročila

Odbor opozarja na razširjeno prakso, da se novi izsledki, ki jih pred objavo v strokovnih revijah še ocenjujejo zunanji strokovnjaki (ang. Referees), strokovni javnosti že vnaprej dajo na voljo v obliki poročil, tudi prek spleta. Podobno velja za predavanja na simpozijih in strokovnih konferencah, ki imajo zato zelo pomembno povezovalno funkcijo.

4.1.4   Mednarodni dogovori – simetrija

Na mednarodni ravni se je treba izogibati močno enostranskim stališčem EU in drugih držav. Če znanstveniki oz. državljani iz vsega sveta prek spleta brezplačno dostopajo do znanstvenih objav, ki so nastale v EU, je nujno, da se tudi znanstvenikom in državljanom EU zagotovi brezplačen dostop do vseh objav, ki so nastale zunaj EU. Odbor podpira prizadevanja Komisije, da to simetrijo doseže z mednarodnimi dogovori. Znanstveno delo bodo resnično olajšali samo svetovni informacijski tokovi.

4.1.5   Strokovne konference in knjižnice

Odbor svari pred prepričanjem, da bi z odprtim dostopom ostale oblike izmenjave informacij in misli postale odveč ali nepomembne. Delo na računalniku ne more nadomestiti pogovorov in razprav ali intelektualnega vzdušja knjižnice in strokovne konference, ki učinkujejo spodbujevalno.

4.2   Shranjevanje podatkov

Večina velikih raziskovalnih organizacij je shranjevanje podatkov že vključila v svoja pravila dobre znanstvene prakse. Glede na velikanske količine podatkov, ki nastajajo danes, je tudi to predvsem vprašanje razpoložljivih virov in infrastrukture, torej precej visokih stroškov za opremo in osebje, potrebno za preverjanje podatkov, po potrebi urejanje neobdelanih podatkov, njihovo komprimiranje, krajšanje ali brisanje in opisovanje v obliki metapodatkov, pri čemer se pomembne informacije ne smejo izgubiti. Upoštevati je treba razmerje med stroški in koristmi.

4.2.1   Podpora Komisije

Odbor pozdravlja dosedanje in načrtovane ukrepe Komisije za podporo shranjevanja raziskovalnih podatkov in v ta namen potrebne infrastrukture.

4.2.2   Strokovne rešitve

Odbor se strinja s Komisijo, da ni mogoče iskati splošnih rešitev, temveč da se morajo strokovnjaki s posameznih področij sami odločiti, v kakšnem obsegu in s kakšnimi sredstvi bodo shranjevali podatke ter kakšna je prava raven standardizacije. Pri tem je treba po možnosti uporabiti odprte in mednarodne standarde, da se omogoči interoperabilnost.

4.3   Odprt zunanji dostop do podatkov

Namera Komisije in drugih zagovornikov (5) spodbujanja odprtega (digitalnega) dostopa do raziskovalnih podatkov temelji zlasti na naslednjih ciljih:

a)

izboljšati kakovost znanstvenega diskurza, saj je za razumevanje in natančno ocenjevanje objavljenih raziskovalnih izsledkov praviloma potreben dostop do analiziranih podatkov in orodij za njihovo analizo;

b)

s ponovno uporabo podatkov povečati donos od javnih sredstev, uporabljenih za pridobitev teh podatkov.

Odbor v celoti podpira te splošne cilje.

Vprašanje pa je, kakšni instrumenti bodo uporabljeni, kako diferencirano in v kakšnem obsegu naj bi se to izvajalo, kakšno dodatno – tudi upravno – breme je s tem povezano, ali bodo pričakovane koristi upravičile dodatno breme in kateri pomisleki se pri tem porajajo.

4.3.1   Dosedanja praksa

Za znanstvene raziskave je značilno, da morajo biti vsi procesi znanstvenih odkritij, vključno s pridobljenimi podatki in viri, razumljivi oz. ponovljivi, tako dosežene ugotovitve pa morajo vzdržati vsakršno razpravo in polemiko. V ta namen znanstvena skupnost pred objavo v revijah, hkrati z objavo in po njej ravna v skladu z uveljavljeno in uspešno prakso, ki vključuje seminarje, konference, pripravo izvedenskih mnenj, strokovne preglede, izmenjavo informacij in podatkov, kadrovske izmenjave ipd., dandanes pa tudi sodobna orodja digitalne agende. Organizacija CERN (6) je prav za izmenjavo podatkov predlagala svetovni splet (www) in predlog razvijala s partnerji.

4.3.2   Dodatni ukrepi

Predlogi Komisije se torej lahko nanašajo samo na vprašanje, kako je mogoče to doslej običajno prakso samoorganizacije dopolniti, izboljšati, poenostaviti in učinkoviteje oblikovati. Konkretni dodatni ukrepi, ki naj bi se izvajali v ta namen, v sporočilu Komisije niso dovolj jasno navedeni; zdi se, da so med drugim načrtovani pilotni projekti.

4.3.3   Problemi in ovire

Pričakovanja, povezana z odprtim dostopom, so bila že opisana. Opozoriti pa je treba tudi na probleme, ki jih je treba rešiti, ter na izjeme in ovire, med drugimi naslednje:

tajnost inovativnih razvojnih dosežkov, predvsem v sodelovanju z industrijo (MSP); vidiki, povezani s patentnim varstvom;

tajnost podatkov pacientov v medicinskih raziskavah;

zagotavljanje avtorskih pravic (raziskovalcev in raziskovalnih organizacij) za podatke;

nesporazumi pri dostopu do podatkov in njihovem tolmačenju, vključno s posledicami;

morebitne pravne omejitve pri prenosu tehnologije, povezane z nadzorom izvoza;

zagotavljanje globalne simetrije med EU in tretjimi državami;

stroški za osebje in opremo, ki sta potrebna za izbor relevantnih podatkov iz pogosto nepregledne količine neobdelanih podatkov in priprava teh podatkov tako, da so za zunanje akterje laže razumljivi in koristni.

Ti problemi so seveda ovira za uvedbo splošnega odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov.

4.3.4   Diferenciran pristop

Zato je potreben diferenciran pristop. Odbor ponavlja, da obstajajo področja, na katerih je odprt zunanji dostop do raziskovalnih podatkov prek spleta lahko prednost; to npr. velja za meteorološke podatke, genske banke, demografske podatke ali podatke, ki so podobno jasno opredeljeni in statistično pomembni (čeprav je treba tukaj še razjasniti, kako bi bilo treba opredeliti pojem „podatki“).

V nekaterih primerih pa Odbor priporoča bistveno bolj previden pristop, npr. pri:

i.

izredno zapletenih preizkusih, kot so pospeševalniki ali preizkusne zmogljivosti jedrske fuzije, in

ii.

vseh oblikah sodelovanja z industrijskimi raziskavami, vključno z MSP.

4.3.5   Po mnenju Odbora ravno v tem zadnjem primeru obstaja neodpravljivo nasprotje med ciljema, da se po eni strani spodbuja odprt dostop do raziskovalnih podatkov, po drugi pa spodbujajo inovacije s krepitvijo javno-zasebnih partnerstev ipd., pri katerih je tajnost ključnega pomena. Tudi poskus, da se doseže ravnovesje interesov med tema nasprotnima ciljema tako, da se razlikuje med „neškodljivimi“ podatki iz npr. temeljnih raziskav in med podatki iz npr. uporabnih raziskav, ki porajajo inovacije, je lahko tvegan, kajti takšno razlikovanje že vnaprej pomeni, da moramo biti sposobni videti v prihodnost. Navsezadnje lahko ravno revolucionarna nova spoznanja iz t. i. temeljnih raziskav vodijo v še posebno številne inovacije in s tem v izgubo patentnega varstva, če se prezgodaj objavijo (glej tudi točko 3.3). Zato bi bilo treba v tem primeru poiskati podobno pragmatično rešitev kot pri „običajnih“ objavah (glej točki 3.2 in 4.1 sporočila Komisije).

4.3.6   Načelo prostovoljnosti

Raziskovalcem, ki so udeleženi pri posameznem raziskovalnem projektu, je treba omogočiti, da sami odločajo o tem, ali in kdaj bodo podatki, pridobljeni v okviru projekta, pod določenimi pogoji prosto dostopni, in če bodo, kako podrobni bodo. Primer organizacije CERN kaže, da prostovoljni procesi „od spodaj navzgor“ bolje ustrezajo tukaj obravnavanim ciljem kot pa pravila, vsiljena od „zgoraj“. Odbor priporoča več zaupanja v sposobnosti znanstvene skupnosti, da se sama organizira. Preprečiti je treba kakršen koli vsiljen poseg (glej točko 4.3.10) v doslej uspešno, vendar tudi občutljivo znanstveno kulturo.

4.3.7   Podatki iz objav

Razmislili bi lahko npr. o tem, da bi se nekateri podatki (glej točko 4.2), na katerih temeljijo prosto dostopne objave, elektronsko obdelali skupaj z objavami ter da bi se zagotovil odprt dostop do njih. Toda tudi v tem primeru je vprašljivo, ali pričakovana vrednost zaradi spletne uporabe podatkov s strani tretjih strani resnično upravičuje dodatno obremenitev prvotnih avtorjev, ki te odvrača od lastnega raziskovalnega dela. To vprašanje je treba preučiti za vsak posamezen primer posebej.

4.3.8   Pilotni projekt

Odbor podpira prizadevanja Komisije, da najprej začne pilotni projekt na razmeroma nezapletenem in za to primernem strokovnem področju ter tako zbere izkušnje. O doseženi dodani vrednosti bi bilo treba pripraviti poročilo.

4.3.9   Birokracija in sprejemanje

Precejšnja nejevolja mnogih raziskovalcev zaradi pretirane birokratizacije postopkov prijave in odobritve, ki jih narekuje Komisija, se je medtem nekoliko zmanjšala zaradi prizadevanj Komisije za poenostavitev in kontinuiteto (7) instrumentov podpore. Vendar lahko znova močno vzplameni, če bodo uvedene nove, slabo pripravljene zahteve, če se bo posegalo v delo raziskovalcev in če bodo nastale nove birokratske ovire.

4.3.10   Interesi „financerjev“

Pri obravnavi zgoraj navedenih točk se zastavlja tudi vprašanje, ali – in do kakšne mere – naj „financerji“ ali „davkoplačevalci“, ki jih tukaj zastopa Komisija, odprt spletni dostop do vseh raziskovalnih podatkov določijo kot pogoj za finančno podporo. Ne glede na ugotovitve iz točk 3.1 in 3.2 pa to ni glavna tema tega mnenja. Odbor meni, da je veliko pomembnejše vprašanje, s kakšnimi pristopi k financiranju in upravljanju raziskav se lahko – tudi v interesu „financerjev“ – dosežejo čim večji znanstveni in gospodarski uspehi.

4.4   Dodatno breme v proračunu za raziskave

Komisija z vsemi predlaganimi ukrepi razbremenjuje prejemnike informacij (objav, podatkov), ki jim za informacije ni treba več plačevati. Namesto njih stroški bremenijo tiste, ki podatke in objave ustvarjajo, torej raziskovalce in njihove organizacije. Zato morajo biti ti stroški upoštevani v proračunu za raziskave; če gre za financiranje EU, morajo biti vključeni v proračun za program Obzorje 2020. Stroške je treba torej prišteti k posameznim zneskom podpore.

4.4.1

Odprt dostop do znanstvenih objav pomeni, da morajo biti v proračunu za raziskave ne le sredstva za nove raziskovalne izsledke, temveč tudi za zagotavljanje splošnega dostopa do njih.

4.4.2

Enako velja tudi za stroške obsežnejšega arhiviranja podatkov in s tem povezane kadrovske in infrastrukturne stroške (med drugim pogoj za točko 4.4.3).

4.4.3

Še toliko bolj pa to seveda velja za dodatne stroške, ki so povezani z zagotavljanjem morebitnega javnega dostopa do vseh ali izbranih raziskovalnih podatkov.

4.5   Možni nesporazumi

Odboru se zdi, da nekatere zahteve in razlogi za odprt dostop, ki se pojavljajo v politični razpravi, izhajajo tudi iz napačnega razumevanja delovanja področja znanosti in raziskav, pa tudi sposobnosti običajnih državljanov, da dojamejo specifične znanstvene podatke. Znanstvene objave so namreč ponavadi razumljive samo za strokovnjake, ki so dejavni na zadevnem strokovnem področju. Torej odprt dostop služi samo za informiranje slednjih. Enako velja za dostop do raziskovalnih podatkov.

4.6   Informiranje državljanov in političnih akterjev

Še toliko pomembnejša so zato vsa prizadevanja, da bi bila bistvena sporočila iz novih spoznanj razumljiva tudi za laike. Odbor je že večkrat opozoril na pomen medijev, ki se uporabljajo v ta namen, in priznava s tem povezana prizadevanja Komisije, vključno s sistemom CORDIS (8). Poudariti je treba trud znanstvenikov, ki so sposobni spoznanja s svojega strokovnega področja pojasniti tako, da so razumljiva za čim več ljudi. Navsezadnje morajo biti tudi politični akterji čim bolje obveščeni o vsebini in pomenu znanstvenih spoznanj ter o možnostih za nadaljnje raziskave, saj lahko samo tako sprejemajo utemeljene odločitve.

4.7   Dostop do strokovnega znanja

Podjetja in organizacije civilne družbe se pogosto pritožujejo zaradi slabega dostopa do strokovnega znanja. Zato je predvsem za MSP pomembno, da imajo vsaj enega zaposlenega ali zunanjega strokovnjaka, ki te podatke lahko razume, ali da lahko uporabijo storitve ustrezne posvetovalne organizacije. Odbor opozarja tudi na svoja priporočila (iz enega od prejšnjih mnenj (9)) Komisiji, naj razvije poseben iskalnik za to temo, in na iskalnik (10), ki ga je dal na voljo Evropski patentni urad in s katerim je zdaj mogoče najti večino novejših patentov po vsem svetu.

4.8   Spletni dostop do prejšnjih objav

Poleg že obravnavanih tem obstaja – med drugim tudi na področju humanističnih znanosti – interes za to, da bi bile starejše izvirne objave ravno tako elektronsko dostopne na spletu. Odbor vsekakor pozdravlja ta prizadevanja, vendar jih v tem mnenju ne obravnava.

V Bruslju, 16. januarja 2013

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Staffan NILSSON


(1)  UL C 218, 11.9.2009, str. 8, točka 3.

(2)  Listina Unije o temeljnih pravicah, člen 13 (marec 2010): „Spoštuje se akademska svoboda“.

(3)  Npr. Torsten Wilholt v FORSCHUNG&LEHRE, 19. letnik 12/12, str. 984; www.forschung-und-lehre.de

(4)  UL C 132, 3.5.2011, str. 39, točka 3.9.

(5)  www.royalsociety.org/uploadedFiles/Royal_Society_Content/policy/projects/sape/2012-06-20-SAOE.pdf, www.wissenschaftsrat.de/download/archiv/2359-12.pdf

(6)  Evropska organizacija za jedrske raziskave.

(7)  UL C 48, 15.2.2011, str. 129.

(8)  http://cordis.europa.eu/home_en.html

(9)  UL C 218, 11.9.2009, str. 8, točka 3.2.

(10)  http://worldwide.espacenet.com


Top