22.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 143/94

—

cilj glede splošne stopnje zaposlenosti, ki jo je treba doseči v vsej EU, je treba v prihodnje dopolniti z merljivimi cilji EU za posamezne ciljne skupine, kot so dolgotrajno brezposelni, ženske, starejše osebe in zlasti mladi (boj proti brezposelnosti, izboljšanje stanja na področju zaposlovanja). Pristop, po katerem se oblikovanje konkretnih ciljev na področju politike zaposlovanja pretežno prepusti državam članicam, se je izkazal za neuspešnega;

—

pri tem je treba upoštevati zlasti kazalnik za bistveno zmanjšanje števila mladih, ki niso niti zaposleni niti vključeni v usposabljanje (t. i. skupina NEET – Not in Employment, Education or Training);

—

EESO pozdravlja predlog Komisije za tako imenovano "jamstvo za mlade", s katerim naj bi države članice zagotavljale, da vsi mladi v štirih mesecih po zaključku šolanja dobijo zaposlitev, nadaljujejo izobraževanje ali se vključijo v ukrepe aktiviranja in vključevanja v trg dela. V okviru nacionalnih načrtov reform je treba v ta namen oblikovati konkretne ukrepe;

—

državam s posebno slabim stanjem na trgu dela mladih, ki morajo hkrati izpolnjevati restriktivne proračunske cilje, je treba olajšati dostop do sredstev iz skladov EU za ukrepe v okviru "jamstva za mlade" (poenostavitve pri uporabi sredstev do začasne ukinitve nacionalnega sofinanciranja);

—

kljub težkemu proračunskemu položaju v državah članicah je treba ohraniti razpoložljivost nacionalnih in evropskih sredstev za izobraževanje in zaposlovanje mladih in dolgotrajno brezposelnih ter jih po potrebi povečati. Zato je treba v novem finančnem načrtu za obdobje po letu 2014 za pobude, posebej namenjene mladim, zagotoviti dovolj sredstev iz ESS, pa tudi iz drugih skladov EU;

—

v vseh državah EU je treba preveriti in po potrebi izboljšati pogoje za dostop mladih in dolgotrajno brezposelnih, ki iščejo zaposlitev ali možnost za usposabljanje, do nadomestil. Zato je priporočljiva vključitev ustreznih ciljev v nacionalne programe reform;

—

EESO odsvetuje pretirano število začasnih in brezperspektivnih rešitev za vključevanje mladih v svet dela: namesto začasnih zaposlitev in negotovih delovnih pogodb so potrebni ukrepi, ki zagotavljajo, da zaposlovanje za določen čas in slabo plačana delovna mesta s slabim socialnim varstvom ne postanejo pravilo;

—

EESO državam članicam priporoča, naj posebno pozornost posvetijo ustvarjanju vključujočega sekundarnega trga dela, na katerem bi z javnimi sredstvi ustvarili primerno število ustreznih delovnih mest. Tako bi zagotovili, da bi dolgotrajno brezposelni ohranili delovne navade ter izboljšali svoje veščine in znanja. S tem bi kljub brezposelnosti preprečili povečanje revščine in tem ljudem po krizi omogočili mehak prehod na redni trg dela.

—

v zvezi s pobudo Komisije glede pripravništev EESO podpira ustrezen evropski okvir kakovosti v podporo zaposlitvam, ki spodbujajo učenje, z obvezujočimi pogodbami. Preučiti je treba možnost prenosa nekaterih elementov dualnega sistema poklicnega izobraževanja, ki povezuje osnovno izobraževanje in poklicno usposabljanje in ga nekatere države članice že nekaj časa uspešno izvajajo, tudi v druge sisteme izobraževanja.

—

želi preučiti, ali je mogoče pospešiti uresničevanje zastavljenih ciljev glede na trenutni razvoj na trgih dela in politična vodila za reševanje krize, ki jih trenutno uveljavlja EU;

—

se pri tem želi poleg tega osredotočiti predvsem na vse bolj zaostren položaj v zvezi z brezposelnostjo mladih in dolgotrajno brezposelnih in predstaviti politična priporočila, ki so nujno potrebna na tem področju.

—

smernice pomanjkljivo odražajo dejstvo, da bi moral biti v času krize boj proti brezposelnosti glavna prednostna naloga;

—

nove smernice zaznamuje dokaj šibkejši evropski pristop, saj določajo zgolj nekaj ključnih evropskih ciljev, oblikovanje ciljev za politike zaposlovanja pa v celoti prepuščajo državam članicam;

—

je treba cilj glede splošne stopnje zaposlenosti, ki jo je treba doseči v vsej EU, dopolniti z merljivimi cilji EU za posamezne ciljne skupine, kot so dolgotrajno brezposelni, ženske, starejši in mladi;

—

je treba poleg tega med drugim določiti tudi cilje EU za enakost spolov ter za boj proti dolgotrajni brezposelnosti, delovnim razmerjem s pomanjkljivim socialnim varstvom, brezposelnosti mladih ter revščini otrok in mladih;

—

smernice ne vsebujejo konkretnih navedb o kakovosti dela.

—

Mlade in nizkokvalificirane delavce je povečanje brezposelnosti med krizo še posebej prizadelo, obe skupini pa sta bili že prej občutno nad povprečjem.

—

V drugem četrtletju 2011 je stopnja brezposelnih oseb z nizko stopnjo izobrazbe znašala 16,3 %, oseb s srednjo stopnjo izobrazbe 8,6 % in oseb z visoko stopnjo izobrazbe 5,3 %.

—

Brezposelnost tako moških kot žensk vseh starostnih skupin se je povečala. V drugem četrtletju 2011 je znašala 9,4 % pri moških in 9,5 % pri ženskah. V prvi fazi krize se je stopnja brezposelnosti pri moških povečevala hitreje, saj je močneje prizadela sektorje s pretežno moškimi delavci (na primer predelovalna in gradbena industrija). V drugi fazi pa se je hitreje povečevala stopnja brezposelnosti žensk, saj so se sprejeti varčevalni ukrepi sedaj nanašali na sektorje, kjer prevladujejo ženske (na primer storitve, javni sektor).

—

Delavce migrante, ki so že pred krizo presegali povprečne stopnje brezposelnosti, je povečanje brezposelnosti nesorazmerno prizadelo. V drugem četrtletju 2011 je njihova stopnja brezposelnosti znašala 16,3 %.

—

Dolgotrajna brezposelnost (>12 mesecev), ki se je zaradi velikega števila novih brezposelnih oseb s statističnega vidika začasno močno znižala, je v drugem četrtletju 2011 v EU v povprečju znašala 43 % in se s tem vrnila na raven pred krizo. V državah, ki jih je kriza močno in zelo hitro prizadela (Španija, Irska, baltske države), je prišlo do velikega povečanja v primerjavi z letom 2008. V bližnji prihodnosti se bo ta skupina zaradi stagnirajočega povpraševanja po delovni sili bistveno povečala.

—

Zaskrbljenost zaradi brezposelnosti mladih potrjujeta dva kazalnika: stopnja brezposelnosti (8) in stopnja NEET, ki sta se obe povečali. Kazalnik NEET je posebej zanimiv, ker daje podatke o položaju mladih med 15. in 24. letom starosti, ki niso niti zaposleni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje (Not in Employment, Education or Training).

—

Med posameznimi državami članicami so občutne razlike: stanje je najboljše na Danskem, Nizozemskem, v Sloveniji in Avstriji, kjer je stopnja brezposelnosti nižja od 7 %, medtem ko je položaj v Italiji in Bolgariji s stopnjo brezposelnosti, ki se giblje med 19,1 % in 21,8 %, posebno slab. Povprečje v EU-27 je leta 2010 znašalo 12,8 %. S krizo so se stopnje NEET poslabšale zlasti v Španiji, na Irskem, v Litvi, Estoniji in Latviji.

—

Brezposelnost zaradi nizke izobrazbe zelo ogroža tudi kategorijo oseb, ki predčasno opustijo šolanje. Čeprav se je stopnja osipa v nekaterih državah (na primer v Španiji, na Portugalskem, v Estoniji, Latviji in Združenem kraljestvu) med krizo znižala, je povprečna evropska stopnja v letu 2010 znašala 14,1 % in tako še vedno občutno presegala 10-odstotni cilj iz strategije Evropa 2020. (9) Razlike med državami so velike: na Portugalskem in v Španiji znaša stopnja osipa več kot 28 %, na Malti celo skoraj 37 %, na Slovaškem, Češkem in v Sloveniji pa manj kot 5 %. (10)

—

Delež žensk s skrajšanim delovnim časom je bil s povprečno stopnjo 31,6 % v drugem četrtletju 2011 v primerjavi z 8,1 % pri moških bistveno večji.

—

Stopnja zaposlovanja s skrajšanim delovnim časom je pri mladih zaposlenih veliko večja kot pri delavcih srednjih let in starejših delavcih.

—

Zaposlovanje s skrajšanim delovnim časom je močneje naraslo tudi pri delavcih z najnižjo izobrazbo.

—

Delo s skrajšanim delovnim časom ljudem v času krize omogoča, da ostajajo v stiku s trgom dela in jim nudi dober izhodiščni položaj, da po krizi ponovno začnejo delati s polnim delovnim časom.

—

Med krizo pa se je precej povečalo tudi število delavcev, ki delajo z neprostovoljno skrajšanim delovnim časom.  (12) V državah, ki jih je kriza najbolj prizadela (baltske države, Španija, Irska), se je stopnja neprostovoljnih zaposlitev s skrajšanim delovnim časom med leti 2008 in 2010 povišala v večji meri kot v povprečju. Delež žensk, ki delajo s skrajšanim delovnim časom, je zaradi oskrbe otrok ali odraslih, ki so nezmožni za delo, v številnih državah še vedno visok.

—

Razlike v obsegu zaposlovanja za določen čas med posameznimi državami so velike: medtem ko je stopnja v nekaterih srednjeevropskih in vzhodnoevropskih državah članicah, kot so Romunija, Bolgarija, Litva in Estonija, pod 5 %, znaša na Portugalskem, v Španiji in na Poljskem med 23 in 27 %.

—

Verjetnost zaposlitve za določen čas je pri mladih zaposlenih (starostna skupina od 15 do 24 let) daleč največja (42,2 % v letu 2010). To velja za skoraj vse države. Do neke mere je na mnogih področjih postalo običajno, da se mladi na začetku zaposlujejo za določen čas. Pogosto pa je to neprostovoljno. To je eden od razlogov za drastično poslabšanje položaja mladih na trgu dela med krizo.

—

Poleg tega je za določen čas zaposlenih približno 20 % nizkokvalificiranih delavcev, kar je veliko več kot pri delavcih s srednjo in visoko izobrazbo (okrog 12–13 %).

—

Delež delavcev, ki so neprostovoljno zaposleni za določen čas, se je med leti 2008 in 2010 povečal za približno 2 %. Ta pojav je pogost zlasti v Litvi in na Irskem, državah, ki ju je kriza še posebej prizadela, pa tudi na Češkem, Danskem in v Veliki Britaniji.

—

Mlajše zaposlene (od 18 do 24 let) revščina  (14) v več državah članicah EU veliko bolj ogroža kot povprečno starostno skupino od 25 do 64 let.

—

Podobno je začasno delo in delo s skrajšanim časom nesorazmerno bolj pogosto med starši samohranilci, ki se zaposlitvi s skrajšanim delovnim časom pogosto ne morejo izogniti, in nizkokvalificiranimi delavci, nadpovprečno prisotno pa je tudi pri slabo plačanih delovnih mestih s polnim delovnim časom, kar se odraža v večji stopnji revščine med zaposlenimi.

5.1.1

Obstoječe smernice navajajo kazalnik za zmanjšanje števila mladih, ki niso niti zaposleni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje (NEET). Države članice so sicer sprejele raznolike ukrepe glede na posebnosti podskupin NEET, pri čemer pozornost namenjajo tudi posebej prikrajšanim skupinam, (17) vendar pa še vedno primanjkuje konkretnih ciljev za boj proti brezposelnosti mladih in izboljšanje položaja mladih na trgu dela. EESO ponavlja svoj poziv, da je treba to ključno točko v smernicah izraziti mnogo bolj jasno, zlasti z vključitvijo merljivih evropskih ciljev za zaposlovanje mladih: predvsem 1.) določitev cilja za občutno zmanjšanje brezposelnosti mladih in 2.) določitev štirih mesecev kot najdaljšega roka za mlade, da si začnejo iskati delo ali učno mesto. Prepustitev določanja specifičnih ciljev za zaposlovanje mladih državam članicam ni bila uspešna, saj je samo nekaj držav vključilo ustrezne cilje v svoje nacionalne programe reform. (18)

5.2.1

EESO izraža zadovoljstvo, da je bil njegov poziv državam članicam, naj zagotovijo, da vsi mladi v štirih mesecih po zaključku šolanja dobijo zaposlitev, nadaljujejo izobraževanje ali se vključijo v ukrepe aktiviranja in vključevanja v trg dela, v obliki predloga za tako imenovano "jamstvo za mlade" vključen v vodilno pobudo Mladi in mobilnost. (19) EESO glede tega v celoti podpira poziv Komisije, da morajo države članice čim prej opredeliti ovire na tem področju. V okviru nacionalnih načrtov reform je treba oblikovati konkretne ukrepe za odpravo teh ovir. V ta namen bo treba v mnogih državah močno okrepiti posebne podpore, ki jih zagotavljajo javni zavodi za zaposlovanje, in pri tem posebno pozornost nameniti prikrajšanim skupinam (zlasti tudi osebam migracijskega porekla in Romom).

5.2.2

Države članice so tudi pozvane k učinkovitemu izvajanju splošnih prednostnih nalog, povezanih z mladimi in določenih v smernicah za zaposlovanje, in k določitvi ustreznih ambicioznih ciljev, h katerim spadajo tudi uravnoteženi ukrepi za večjo prožnost in varnost, spodbujanje mobilnosti delovne sile, oblikovanje primernih sistemov socialne varnosti za lažji prehod na trg dela ter spodbujanje podjetništva in ustreznih pogojev za ohranitev in ustvarjanje delovnih mest, zlasti v malih in srednje velikih podjetjih.

5.3.1

Za hitro znižanje stopnje brezposelnosti mladih in dolgotrajno brezposelnih EESO poziva k oblikovanju posebnih ukrepov na področju socialne in izobraževalne politike ter politike trga dela, zlasti v času slabšega proračunskega stanja. V tem smislu je Komisija pred kratkim v pobudi Možnosti za mlade (20) poudarila, da je hitra in nebirokratska pomoč potrebna zlasti v državah z najvišjo stopnjo brezposelnosti mladih. (21) Državam članicam s posebno slabim stanjem na trgu dela za mlade in dolgotrajno brezposelne, ki morajo hkrati izpolnjevati restriktivne proračunske cilje, je treba olajšati dostop do sredstev iz skladov EU zlasti za ukrepe v okviru "jamstva za mlade" ter za naložbe v ustvarjanje delovnih mest. Potrebni so pragmatični in prožni postopki ter poenostavitve pri upravljanju uporabe sredstev vse do začasne ukinitve nacionalnega sofinanciranja pri izkoriščanju sredstev iz ESS in drugih evropskih skladov.

5.4.1

EESO je že poudaril, kako pomembno je, da se kljub novi opredelitvi prednostnih nalog proračuna, ki je bila potrebna zaradi gospodarske krize v vseh državah EU, ohranijo in po potrebi povečajo nacionalna in evropska sredstva za izobraževanje, poklicno usposabljanje in zaposlovanje mladih in dolgotrajno brezposelnih. (22) EESO v tem smislu poziva k zagotovitvi zadostnih sredstev iz ESS za pobude, namenjene mladim in dolgotrajno brezposelnim, v novi finančni perspektivi za obdobje po letu 2014.  (23) Poleg tega je po mnenju EESO treba med drugim preučiti, kako bi lahko tudi druge sklade EU uporabili za ukrepe v boju proti brezposelnosti mladih in dolgotrajno brezposelnih.

5.5.1

V državah članicah EU obstajajo velike razlike pri dostopu do storitev socialnega varstva in njihovem obsegu, in sicer ne samo za mlade. V smernicah za zaposlovanje so države članice upravičeno pozvane, naj prilagodijo svoje sisteme socialne varnosti, da na bolj prožnih trgih dela ne bi prišlo do vrzeli v socialnem varstvu. To se v isti meri nanaša na vse starostne skupine. Po mnenju EESO pa je bilo doslej premalo govora o zelo omejenem dostopu mladih do nadomestil za primer brezposelnosti, ki je bil ugotovljen v večini držav članic. (24) Nekatere države so v času krize prikrajšanim skupinam, vključno z mladimi, izboljšale dostop do nadomestil za brezposelnost pod ustreznimi pogoji. Vendar so bili ti ukrepi časovno omejeni ali pa obstaja nevarnost, da bodo razveljavljeni v okviru načrtovanih varčevalnih ukrepov.

5.5.2

EESO poziva, da je treba v vseh državah članicah ponovno preučiti in po potrebi izboljšati pogoje za dostop brezposelnih mladih in dolgotrajno brezposelnih, ki iščejo zaposlitev ali možnost za usposabljanje, do nadomestil. Zato je priporočljiva tudi vključitev ustreznih ciljev v nacionalne programe reform. To bi bil pomemben prispevek k reševanju negotovega položaja številnih mladih, ki vstopajo na trg dela.

5.6.1

Pri starostni skupini od 15 do 24 let ni le brezposelnost dvakrat tolikšna kot pri odraslih, temveč tudi delež negotovih delovnih razmerij (v nekaterih državah znaša več kot 60 %), porast nereguliranih oblik usposabljanja in pripravništva (zlasti v južnih državah (25)) ter zaposlitev, ki zahtevajo nižje kvalifikacije. EESO odsvetuje pretirano število začasnih in brezperspektivnih rešitev za vključevanje mladih v svet dela: namesto začasnih zaposlitev in negotovih delovnih pogodb so potrebni ukrepi, ki zagotavljajo, da zaposlovanje za določen čas in slabo plačana delovna mesta s slabim socialnim varstvom ne postanejo pravilo.

5.6.2

EESO je že v številnih mnenjih opozoril, da je treba prilagoditi izobraževanje in kvalifikacije, da se mladim med drugim zagotovi izobrazba, za katero na trgu dela obstaja povpraševanje. (26) Za odpravo neskladij med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela, ki jih med drugim povzročajo pomanjkanje kvalifikacij, omejena geografska mobilnost ali neustrezne plače (27), morajo izobraževalne ustanove svoje učne načrte prilagoditi potrebam trga dela, delodajalci razširiti svoje kanale za pridobitev novih delavcev, javni organi pa vlagati v učinkovite aktivne ukrepe za trg dela. Tudi pripravniki sami so odgovorni za svojo zaposljivost v prihodnosti.

5.6.3

V zvezi s pobudo Komisije glede pripravništev EESO podpira ustrezen evropski okvir kakovosti, ki ga je treba propagirati tudi pri podjetjih, da bodo zlasti mladim z nižjo stopnjo izobrazbe ponujala zaposlitve, ki spodbujajo učenje, z obojestransko obvezujočimi pogodbami. Rezultati dualnega sistema poklicnega izobraževanja, ki povezuje osnovno izobraževanje in poklicno usposabljanje, so bili v več državah pozitivni, zato je treba preučiti možnost prenosa nekaterih njegovih elementov.

5.7.1

EESO predlaga ukrepe za boj proti brezposelnosti mladih, ki temeljijo na naslednjih načelih: izboljšanje zaposljivosti mladih z reformo sistemov splošnega in poklicnega izobraževanja, ki bo izboljšala usklajenost znanja in spretnosti s potrebami na trgu dela ter zajemala partnerstva med šolami, gospodarstvom in socialnimi partnerji; aktivne politike na trgu dela, vključno z boljšo podporo in spodbudami za mlade, da se zaposlijo; pregled učinkov zakonodaje o varnosti zaposlitve; spodbujanje podjetniškega duha med mladimi.

5.8.1

Nadaljnji zastoj povpraševanja po delovni sili zaradi krize vodi k rasti dolgotrajne brezposelnosti ter posledično v hude težave pri vstopu na trg dela in vse večjo revščino kljub zaposlitvi. EESO državam članicam priporoča, naj posebno pozornost posvetijo tudi oblikovanju sekundarnega trga dela, v okviru katerega bi se uporabljala javna sredstva za vzpostavitev primernega števila ustreznih delovnih mest. Tako bi zagotovili, da bi dolgotrajno brezposelni ohranili stik s trgom dela in izboljšali svoje sposobnosti in znanja. S tem bi kljub brezposelnosti preprečili povečanje revščine in tem ljudem po krizi omogočili mehak prehod na redni trg dela.