11.1.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 9/1

1.

poudarja, da obstajajo neovrgljivi znanstveni dokazi o podnebnih spremembah in njihovih posledicah, zato je treba brez odlašanja sprejeti pravočasne, usklajene, ambiciozne in mednarodno zavezujoče ukrepe za spoprijemanje s tem svetovnim izzivom;

2.

evropske in mednarodne voditelje poziva, naj se še naprej osredotočajo na blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter kljub krizi javnega dolga potrebna sredstva namenijo izpolnitvi teh ciljev; v zvezi s tem poudarja, da so naložbe v infrastrukturo za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter splošnejši premik v smeri zelenega gospodarstva verjetno edini način za premagovanje sedanjih problemov;

3.

potrjuje svojo zavezanost ambicioznim ciljem in ukrepom za omejitev globalnega segrevanja na največ 2 stopinji Celzija, kot je navedeno v resoluciji Odbora o podnebnem vrhu v Cancúnu in v mnenju o mednarodni podnebni politiki iz leta 2010 ter v sklepih Sveta (1);

4.

poudarja, da je treba po Kjotskem protokolu v Durbanu skladno z evropskimi zavezami nujno skleniti mednarodnopravno zavezujoč sporazum v okviru Združenih narodov, in poziva, naj mednarodni sporazum temelji na dosežkih konference v Cancúnu, ki je priznala bistveno vlogo podnacionalnih ravni upravljanja ter spodbudila in podprla ukrepe na lokalni in regionalni ravni za vzpostavitev „zelenega“ gospodarstva z nizkimi emisijami CO2;

5.

meni, da potrebne naložbe ne bodo prispevale samo k blažitvi podnebnih sprememb, ampak v veliki meri tudi k ustvarjanju trajnostne gospodarske rasti v Evropi in novih delovnih mest, zagotavljanju nujno potrebnega prihodka ter s tem k zmanjšanju javnega dolga;

6.

zato pozdravlja aktualno poročilo Skupnega raziskovalnega centra Evropske komisije (2), ki poziva k trajnostnim politikam in dolgoročnim programom naložb v nizkoogljično proizvodnjo električne energije, da bi znatno zmanjšali emisije toplogrednih plinov;

7.

v zvezi s tem – kot je bilo dogovorjeno na vrhu v Cancúnu – zainteresirane strani poziva, naj spodbudijo delovanje zelenega sklada za podnebje (Green Climate Fund) in odbora za prilagajanje podnebnim spremembam (Adaptation Committee), civilni družbi ter lokalnim in regionalnim oblastem pa zagotovijo enostaven dostop do teh instrumentov;

8.

pozdravlja prizadevanja, da se v večletnem finančnem okviru EU po letu 2013 delež odhodkov, povezanih s podnebjem, poveča za vsaj 20 %, in mednarodne voditelje spodbuja, da sprejmejo podobne ukrepe.

9.

priznava, da se lahko cilji EU na področju podnebnih sprememb dosežejo samo, če bodo prihodnja zmanjšanja emisij pravično porazdeljena po vsej mednarodni skupnosti, če se bodo ustrezno upoštevale različne zmožnosti in izhodiščni položaji držav in regij in če bo doseženo svetovno soglasje za odločne ukrepe, ki jih bodo podpirali skupni standardi za redno merjenje, poročanje in preverjanje (MRV); pozdravlja uvedbo pakta Mexico City Pact in registra mest za poročanje o emisijah toplogrednih plinov in podnebnih ukrepih (carbonn Cities Climate Registry – cCCR) kot globalni odziv podnacionalnih ravni upravljanja na podnebne ukrepe MRV;

10.

odločno pozdravlja, da so bile na zasedanju COP16 v Cancúnu lokalne in regionalne oblasti priznane kot ključni „akterji upravljanja“ v globalnih prizadevanjih na področju podnebnih sprememb, in poziva, naj se prizna tudi sporazum, ki bo sledil Kjotskemu protokolu. Zato poziva tudi, naj se tem oblastem zagotovijo pristojnosti in sredstva ter dostop do financiranja;

11.

poziva, naj se cilji podnebne politike čim prej upoštevajo pri socialnem razvoju z zagotovitvijo finančne podpore, oblikovanjem partnerstev na področju podnebja, razvojem človeškega kapitala in strokovnega znanja, da se ustvari nizkoogljična gospodarska rast, prepreči dezertifikacija in razvije trajnostno upravljanje gozdov; v zvezi s tem poziva k sprejetju nadaljnjih ukrepov za izvedbo programa REDD+ (zmanjševanje emisij zaradi krčenja in degradacije gozdov);

12.

ugotavlja, da mestna območja ustvarijo 75 % emisij CO2, in poudarja, da je treba za učinkovito ukrepanje na svetovni ravni uporabiti pristop upravljanja na več ravneh, ki na podlagi načela subsidiarnosti usklajuje prizadevanja na lokalni, regionalni, nacionalni in nadnacionalni ravni upravljanja; v zvezi s tem poudarja, da je „teritorialni pakt regionalnih in lokalnih oblasti o strategiji Evropa 2020“, kot ga predlaga Odbor regij, zelo pomemben pripomoček v boju proti podnebnim spremembam;

13.

zato vse podnacionalne ravni upravljanja v svetu poziva, naj vlagajo v boj proti podnebnim spremembam, povečajo ozaveščenost javnosti, mobilizirajo podporo javnosti za politiko, povečajo raven sprejemanja tega procesa, izboljšajo naložbe podjetij in nove poslovne modele, mobilizirajo vire financiranja ter spodbudijo proizvajalce in potrošnike k spremembi vedenja, da se dosežeta večja učinkovitost virov in okolju prijaznejše gospodarstvo;

14.

poudarja prizadevanja mest in regij po Evropi, ki so sprejele lokalne ali regionalne strategije na področju podnebnih sprememb in energije, s konkretnimi cilji glede blažitve podnebnih sprememb, in ki so denimo podpisale Konvencijo županov, katere cilj je zmanjšati emisije CO2 za vsaj 20 % do leta 2020;

15.

poudarja tudi prizadevanja otoških regij, ki so se v okviru združenja otokov zavezale k pripravi energetskega akcijskega načrta, s katerim naj bi dosegle in tudi presegle cilje EU na področju trajnostne energije in boja proti podnebnim spremembam;

16.

meni, da bi podnacionalnim ravnem upravljanja iz drugih delov sveta morali omogočiti dostop do strokovnega znanja in izkušenj, ki jih imajo lokalne in regionalne oblasti EU na tem področju;

17.

opozarja na memorandum o soglasju, ki ga je OR podpisal s konferenco županov ZDA, ponavlja svojo zavezanost nadaljnjemu razvoju tega specifičnega transatlantskega sodelovanja ter je pripravljen razmisliti o podobnih načinih sodelovanja s partnerji iz drugih delov sveta;

18.

meni, da je bistvenega pomena povečati ozaveščenost o izzivih globalnega segrevanja in državljane vključiti v programe za spodbujanje obnovljivih virov energije. Da bodo ti programi uspešni, je treba z njimi seznaniti državljane, da jih bodo sprejemali. Poleg tega je treba zagotoviti obsežne informacije, da se spodbudi čim večja mobilizacija javnosti. Dober primer je lahko zgodnje vključevanje državljanov v programe za spodbujanje obnovljivih virov energije.

19.

poudarja, da je za uresničitev vizije energetsko učinkovitega nizkoogljičnega gospodarstva potrebna nova industrijska revolucija ob sodelovanju vseh ravni upravljanja, posameznikov, podjetij, univerz in raziskovalnih centrov, te akterje pa spodbuja k izmenjavi idej in izkušenj onkraj nacionalnih meja ter s tem k spodbujanju pristopa od spodaj navzgor;

20.

poziva k vključitvi prednostnih nalog okoljske politike in ukrepov na področju podnebnih sprememb v druga področja politike, da bi dosegli čim večje sinergije med njimi in potrdili, da je z istimi ukrepi mogoče in treba izpolniti celo vrsto dodatnih ciljev;

21.

poudarja, da je potreben celosten pristop k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, za to pa so potrebne spremembe na številnih področjih, kot so mobilnost, stavbe, živila, ravnanje z odpadki, recikliranje in ponovna uporaba izdelkov ter raba zemljišč in mestnih območij, potrebne so tudi finančne spodbude za nizkoogljične naložbe, nov poudarek na ekološkem odtisu v celotnem življenjskem ciklu proizvodov in storitev ter vključitev trajnostnih vzorcev ravnanja v izobraževanje in usposabljanje;

22.

poziva zainteresirane strani, da večjo pozornost namenijo dejavnostim in programom raziskav in inovacij, povezanih s podnebjem, države članice pa, da vsem podnacionalnim ravnem upravljanja zagotovijo ustrezna finančna sredstva za soočenje s tem izzivom;

23.

zato poziva k zagotovitvi ustreznih okvirnih pogojev, ki bodo omogočili hitro izvedbo potrebnih sprememb energetske infrastrukture in vzpostavitev pametnih omrežij, ki na primer gospodinjstvom, malim in srednje velikim podjetjem, lokalnim oblastem in zadrugam glede na lokalne razmere omogočajo proizvajati lastno zeleno energijo ter jo deliti z drugimi partnerji v regijah; Evropsko komisijo poziva, naj organizira posebno konferenco z lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter zainteresiranimi stranmi za zagon preoblikovanja evropske proizvodnje in distribucije električne energije ter tako določi okvir, ki bo služil za zgled;

24.

podpira sisteme za trgovanje z emisijami kot sredstvo za obvladovanje podnebnih sprememb; na ravni EU države članice spodbuja, da vse prihodke iz sistema EU uporabijo za spodbujanje raziskav na področju nizkoogljičnih tehnologij in zelenih naložb.

25.

poudarja, da bi EU za to, če želi biti verodostojna kot gonilna sila za spremembe, morala voditi z zgledom, tudi tako, da sprejme in uresniči ambiciozne in zavezujoče cilje, med drugim na področju emisij CO2, obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti;

26.

meni, da so rezultati iz Cancúna hkrati tudi naloga za regionalno in lokalno raven, in na tem področju prevzema odgovornost;

27.

želi prispevati svoje specialistično strokovno znanje in izkušnje k pogajanjem v Durbanu in prevzeti dejavno vlogo pri usmerjanju pogajanj;

28.

pričakuje, da se bo z njim redno posvetovalo glede evropskih in mednarodnih pogajanj o podnebnih spremembah, in si bo zato prizadeval za tesno sodelovanje z Evropsko komisijo, Parlamentom in Svetom;

29.

poziva vse zainteresirane strani, naj uskladijo odločitve, ki bodo sprejete na konferenci o podnebju v Durbanu in na konferenci Rio+ 20;

30.

predsednici OR nalaga, naj to resolucijo predloži predsedniku Evropskega sveta, Evropskemu parlamentu, Evropski komisiji, poljskemu predsedstvu Sveta EU in UNFCCC.