1.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 192/1

1.

z zaskrbljenostjo spremlja spremembe in negotovost v južnem Sredozemlju ter v celoti podpira proces socialne, politične in gospodarske reforme, ki naj bi privedel do dejanske demokratizacije, ponovne stabilnosti v vseh vpletenih državah in resničnih možnosti za ljudi na tem območju, da bi dosegli mir in napredek; obžaluje in ostro obsoja vsakršno obliko nasilja in zlorabe človekovih pravic v nekaterih državah na tem območju ter odločno poziva Evropsko unijo, naj uresničuje lastno nalogo podpiranja mirnih sprememb in demokratičnega prehoda;

2.

izraža zaskrbljenost nad tokovi beguncev kot posledico dogodkov v Severni Afriki, kar neposredno zadeva države članice in lokalne skupnosti, ki so tej regiji najbližje; zato poudarja, da je treba čim prej zagotoviti konkretno solidarnost in potrebno podporo, k čemur so se Evropska unija in države članice zavezale v izjavi Evropskega sveta z dne 11. marca 2011 in v sklepih Evropskega sveta z dne 24. in 25. marca 2011;

3.

opozarja na izjavo ožjega predsedstva OR z dne 4. marca 2011 (1), v kateri sta bili izraženi podpora prizadevanjem državljanov celotne regije in solidarnost Odbora z njihovimi pozivi k učinkoviti demokraciji, političnemu pluralizmu, temeljnim svoboščinam in spoštovanju človekovih pravic;

4.

ugotavlja tudi, da se veliko ljudi priseljuje v EU iz ekonomskih, političnih ali socialnih razlogov; priznava, da se nekateri posamezniki selijo zaradi izrednih razmer v regiji in so lahko zato upravičeni do azila ali mednarodne zaščite; ponovno poudarja, da pravico do azila med drugim zagotavlja Listina o temeljnih pravicah ter da je to v skladu z obveznostmi EU in držav članic po mednarodnem pravu;

5.

priznava, da so poleg politične in družbene nestabilnosti v južnem Sredozemlju zatiranje, gospodarske težave v številnih sektorjih in nenehna degradacija okolja glavni razlogi za preseljevanje ljudi v regijo in iz nje, kar se bo verjetno še nadaljevalo, saj vse več ljudi beži pred politično nestabilnostjo in revščino.

6.

poudarja, da se je treba takoj in nujno odzvati na vse slabše humanitarne razmere, pri čemer je treba upoštevati temeljne pravice in različne položaje posameznikov; meni, da je za ta odziv potreben usklajen pristop EU, držav članic in oblasti na podnacionalni ravni, ter znova poudarja, da lahko institucije EU, agencije in države članice uporabijo izkušnje mest in regij iz celotne EU pri ukrepanju ob nesrečah in na področju civilne zaščite; pri tem pristopu je treba zagotoviti tudi udeležbo civilne družbe, da bi v čim večji meri izkoristili vzpostavljene stike z ljudmi iz vpletenih držav;

7.

poziva k pravi solidarnosti do držav članic in skupnosti, ki neposredno čutijo posledice migracijskih tokov, s pravično porazdelitvijo operativnih in finančnih odgovornosti, kot je določeno v Pogodbah in v skladu s členom 80 PDEU; EU in države članice poziva, naj te ukrepe še naprej prilagajajo glede na razvoj dogodkov ob upoštevanju potreb migrantov in razseljenih oseb ter skupnosti, ki jim zagotavljajo pomoč;

8.

lokalne in regionalne oblasti EU poziva, naj podprejo akcijski načrt za porazdelitev obremenitev, da bi pomagali k ponovni naselitvi beguncev iz te regije in oblikovali solidarnostni sklad za odpravo humanitarnih težav, ki jih povzroča kriza, s tem pa države članice spodbudijo k vzpostavitvi mehanizma, predvidenega v Direktivi Sveta 2001/55/ES o minimalnih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb, ki bo temeljil na načelu solidarnosti med državami članicami, in dokažejo, da je Evropska unija resnično zavezana načelu solidarnosti in deljene odgovornosti;

9.

ob čakanju na dodelitev posebnih sredstev poziva k uporabi obstoječih finančnih instrumentov, da se bodo hitro sprostili obstoječi viri na prizadetih območjih in se bo mogoče spoprijeti z izrednimi razmerami, ki jih je povzročil pritok priseljencev;

10.

predlaga uvedbo kompenzacijskih ukrepov za podporo območjem, ki so jih najbolj prizadele izredne razmere, da se tako nadomestijo hude izgube in odpravijo negativne posledice za lokalno gospodarstvo, zlasti v ključnih panogah, kot sta turizem in ribištvo;

11.

v tem okviru predlaga, naj se izvede pregled Direktive Sveta 2001/55/ES, da bi jasneje opredelili pojem množičnega prihoda migrantov, po možnosti v povezavi s prebivalstvom držav, ki migrante sprejemajo;

12.

poudarja, da morajo države članice vse ukrepe sprejeti v skladu z zakonodajo EU ob upoštevanju Schengenskega sporazuma, ki zagotavlja prost pretok državljanov v EU ter je zato bistvenega pomena za dosežke evropskega povezovanja in varstvo temeljnih človekovih pravic, kot so opredeljeni v instrumentih mednarodnega prava in Pogodbah EU, zlasti v Listini o temeljnih pravicah;

13.

pozdravlja predloge Evropske komisije za zaščito skupnostnega značaja schengenskega sistema, s čimer bi zagotovili, da bi potrebni odzivi schengenskega sistema na zunanje dogodke temeljili na preglednih skupnih evropskih predpisih in ne bi neupravičeno omejevali obstoječega čezmejnega sodelovanja.

14.

se bolj kot kdaj koli prej zaveda, da je nujno oblikovati celovite skupne politike priseljevanja in azila, ki bodo temeljile na solidarnosti in pravični delitvi odgovornosti; poudarja, da je sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti pri politikah zakonitega priseljevanja in vključevanja priseljencev prednostnega pomena;

15.

poudarja, da je treba vsa prizadevanja usmeriti v boj proti nezakonitemu preseljevanju in njegovim posledicam, zlasti pa proti trgovini z ljudmi; podpira sklepe iz sporazumov o ponovnem sprejemu, sklenjenih med EU in državami iz regije; poziva k pregledu mandata in vloge agencije FRONTEX, tudi z okrepitvijo njenih finančnih, tehničnih in človeških virov za nadzor meja EU, vključno s sredozemsko obalo;

16.

se pridružuje pozivom k pregledu obstoječe zakonodaje na področju azila, zlasti mehanizma za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ter institucije EU in države članice poziva, naj si še naprej prizadevajo za dokončno vzpostavitev skupnega evropskega azilnega sistema; pričakuje, da bo Evropski azilni podporni organ (EASO) najbolj izpostavljenim državam članicam zagotavljal dragoceno podporo pri upravljanju migracij;

17.

je prepričan, da sta demokracija, ki temelji na svobodnih in poštenih volitvah ter pravni državi, ter učinkovita in demokratična lokalna in regionalna uprava temeljna pogoja za stabilnost ter politični in gospodarski razvoj v vpletenih državah, ki bistveno prispevata k temu, da lahko državljani svoje sposobnosti razvijajo v lastni državi;

18.

poudarja, da so programi za krepitev zmogljivosti v okviru širitvene in evropske sosedske politike v praksi neuporabni in kot konkreten primer za to navaja pilotni projekt instrumenta za lokalno upravo (2), ter predlaga, da se oblikujejo ustrezne pobude za države južnega Sredozemlja in se tako podpre krepitev zmogljivosti na lokalni in regionalni ravni;

19.

ugotavlja, da sta migracijska in razvojna politika povezani ter da je treba oblikovati politike, ki podpirajo ustvarjanje gospodarskih in socialnih razmer v regiji, ki bodo zagotavljale trajnostno prihodnost za lokalno prebivalstvo in s tem ustvarjale manj spodbud za preseljevanje; predvsem meni, da je bistvenega pomena zmanjšati revščino in ustvariti delovna mesta za mlajšo generacijo ter zato poziva, naj se v celoti uporabijo obstoječa sredstva in upoštevajo izkušnje EU ter tako podpreta izobraževanje in poklicno usposabljanje v teh državah;

20.

poudarja pomen krepitve trgovine in naložb v teh državah ter zagotavljanja sheme mikroposojil za ustanavljanje malih podjetij, kar bi tem državam omogočilo krepitev lastne gospodarske rasti in zmanjšanje revščine. Povečanje trgovine s Severno Afriko bi koristilo tudi Evropi, saj bi pripomoglo k ustvarjanju številnih delovnih mest za Evropejce in h gospodarski rasti za EU, zato poziva k skupnemu prizadevanju za odpravo preostalih trgovinskih ovir;

21.

je prepričan, da bi lahko imela Unija za Sredozemlje pomembno vlogo pri obravnavi vprašanja migracij in njihovih posledic, če bi ji vse vpletene strani namenile potrebno politično voljo in sredstva; v zvezi s tem poudarja možen prispevek Evro-sredozemske skupščine lokalnih in regionalnih oblasti (ARLEM), in sicer z lajšanjem sodelovanja ter izmenjave znanja in izkušenj med lokalnimi in regionalnimi oblastmi; predlaga, da ARLEM skrbno razmisli o tej situaciji ter med svoje prednostne naloge uvrsti ustrezne odzive na aktualne dogodke in sprejme potrebne ukrepe v svoji pristojnosti za aktivno podpiranje procesa demokratizacije v teh državah;

22.

ugotavlja, da lahko diplomacija na lokalni in regionalni ravni prispeva k spodbujanju in utrditvi sedanjega procesa demokratizacije, pritegne splošno javnost ter izboljša odnose med ljudmi in njihovimi vladami;

23.

poziva Evropsko komisijo, naj v svojih prihodnjih političnih pobudah (3) postavi temelje za oblikovanje celovitega odziva ob upoštevanju vloge in prispevka lokalnih in regionalnih oblasti, ter zagotovi, da se med politiko priseljevanja in azila, zunanjepolitičnimi dejavnostmi in razvojno politiko ustvarijo nadaljnje sinergije v tesnem sodelovanju z lokalno in regionalno ravnjo;

24.

pooblašča predsednico OR, da to resolucijo predloži predsedniku Evropskega sveta, Evropskemu parlamentu, Evropski komisiji, madžarskemu predsedstvu Sveta EU, Evropski službi za zunanje delovanje, Uradu visokega komisarja Združenih narodov za begunce, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, sopredsedstvu in sekretariatu Unije za Sredozemlje, parlamentarni skupščini Unije za Sredozemlje in skupščini ARLEM.