This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52011XG0708(02)
Council conclusions on childhood immunisation: successes and challenges of European childhood immunisation and the way forward
Sklepi Sveta o otroškem cepljenju: dosežki in izzivi v zvezi z otroškim cepljenjem v Evropi in obeti za naprej
Sklepi Sveta o otroškem cepljenju: dosežki in izzivi v zvezi z otroškim cepljenjem v Evropi in obeti za naprej
UL C 202, 8.7.2011, p. 4–6
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
8.7.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 202/4 |
Sklepi Sveta o otroškem cepljenju: dosežki in izzivi v zvezi z otroškim cepljenjem v Evropi in obeti za naprej
2011/C 202/02
SVET EVROPSKE UNIJE –
1. |
OPOZARJA, da v skladu s členom 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije dejavnost Unije dopolnjuje nacionalne politike in je usmerjena k izboljševanju javnega zdravja, zlasti z bojem proti močno razširjenim težkim boleznim; prav tako spodbuja sodelovanje med državami članicami na področju javnega zdravja in jim po potrebi nudi podporo pri njihovih ukrepih ter upošteva odgovornost držav članic pri organizaciji in zagotavljanju zdravstvenih storitev in zdravstvene oskrbe; |
2. |
OPOZARJA, da morajo v skladu s členom 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije države članice v povezavi s Komisijo medsebojno usklajevati svoje politike in programe; |
3. |
OPOZARJA na Odločbo št. 2119/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 1998 o vzpostavitvi mreže epidemiološkega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni v Skupnosti (1), za kar je potrebna pravočasna znanstvena analiza, da bi Skupnost lahko sprejela učinkovite ukrepe; |
4. |
OPOZARJA NA Uredbo (ES) št. 851/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o ustanovitvi Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni, ki podpira tekoče dejavnosti (2), na primer ustrezne akcijske programe Skupnosti na področju javnega zdravja, pri čemer poudarja preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni, epidemiološko spremljanje, programe usposabljanja in mehanizme zgodnjega obveščanja in odzivanja, ter naj bi spodbujala izmenjavo dobre prakse in izkušenj glede programov cepljenja; |
5. |
PRIZNAVA, da so za otroško cepljenje sicer pristojne posamezne države članice in da ima EU programe cepljenja, ki so različni tako po strokovni vsebini kot obvezni oziroma prostovoljni naravi ali njihovem financiranju, vendar pa bi urejanje tega vprašanja na ravni EU pomenilo dodano vrednost; |
6. |
UGOTAVLJA, da bi bilo za morebitna skupna prizadevanja za izboljšanje otroškega cepljenja koristno tudi boljše dopolnjevanje z drugimi področji politik EU, pri čemer bi bila posebna pozornost namenjena ranljivim skupinam, na primer Romom v določenih državah članicah; |
7. |
POZDRAVLJA izide konference na ravni strokovnjakov z naslovom "Za zdravo prihodnost naših otrok – otroško cepljenje", ki je bila 3. in 4. marca 2011 v Budimpešti in na kateri so udeleženci preučili dosežke in izzive otroškega cepljenja v Evropski uniji ter poudarili, da je treba doseči in izvajati otroško cepljenje, ki bi bilo pravočasno in bi zajemalo tako splošno prebivalstvo kot skupine prebivalstva, za katere je značilno pomanjkljivo cepljenje, pridobiti kakovostne podatke za spremljanje cepljenja proti boleznim, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem, in nadzora nad njim, tako na lokalni kot na nacionalni ravni ter na ravni EU, ter usklajevati in izpopolnjevati komunikacijske strategije, usmerjene na skupine prebivalstva, za katere je značilno pomanjkljivo cepljenje, ali tiste, ki dvomijo o koristi cepljenja; |
8. |
UGOTAVLJA, da je treba kljub temu, da so programi otroškega cepljenja pripomogli k nadzoru nalezljivih bolezni v Evropi, še veliko storiti; |
9. |
OPOZARJA, da je najučinkovitejši in najbolj varčen način za preprečevanje nalezljivih bolezni prav cepljenje, če je cepivo na voljo; |
10. |
UGOTAVLJA, da se zaradi povečane mobilnost in migracij pojavljajo številna zdravstvena vprašanja, ki zadevajo tudi otroško cepljenje; |
11. |
POUDARJA, da so cepiva v Evropi omogočila nadzor, manjšo razširjenost in celo izkoreninjenje bolezni, ki so v preteklosti povzročile smrt in invalidnost milijonov ljudi, ter da sta globalno izkoreninjenje črnih koz in izkoreninjenje otroške paralize v večini držav sveta odlična primera uspešnih programov cepljenja; |
12. |
UGOTAVLJA, da se epidemije ošpic in rdečk še vedno pojavljajo v več evropskih državah in POUDARJA, da Evropa zaradi dejstva, da se na lokalni ravni ni izvajalo cepljenje v zahtevanem obsegu, ni dosegla zastavljenega cilja, da bi do leta 2010 ti bolezni izkoreninila, in zato OPOZARJA na resolucijo Svetovne zdravstvene organizacije z dne 16. septembra 2010 o obnovljeni zavezi za izkoreninjenje ošpic in rdečk in preprečevanje sindroma kongenitalnih okužb z rdečkami do leta 2015 ter trajne podpore statusu območja brez otroške paralize v evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije; |
13. |
POUDARJA, da je treba opredeliti skupine prebivalstva, za katere velja večje tveganje, da zbolijo za boleznimi, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem, ter se jim posvetiti, in hkrati UGOTAVLJA, da dejstvo, da se skupine, dovzetne za bolezen, med posameznimi državami ali regijami razlikujejo, ni zanemarljivo; |
14. |
POZIVA države članice, naj:
|
15. |
POZIVA države članice in Komisijo, naj:
|
16. |
POZIVA Komisijo, naj:
|
(1) UL L 268, 3.10.1998, str. 1.
(2) UL L 142, 30.4.2004, str. 1.