Sporočilo Komisije – Priprava delovnega načrta, ki določa okvirni seznam sektorjev za sprejetje sektorskih in medsektorskih referenčnih dokumentov v skladu z Uredbo (ES) št. 1221/2009 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS)

(Besedilo velja za EGP)

2011/C 358/02

1.   UVOD

Komisija je 16. julija 2008 sprejela akcijski načrt za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo ter za trajnostno industrijsko politiko (1). Načrt je pozval k reviziji Sistema Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) ki je pomemben instrument za doseganje ciljev trajnostne potrošnje in proizvodnje.

Revidirana Uredba EMAS (ES) št. 1221/2009 z dne 25. novembra 2009 (2) je začela veljati 10. januarja 2010. Cilj sistema EMAS je spodbujanje nenehnih izboljšav okoljske uspešnosti organizacij z naslednjim:

Revidirana uredba uvaja poleg drugih novosti koncept sektorskih referenčnih dokumentov (SRD), ki ugotavljajo najboljše okoljske prakse upravljanja, razdeljujejo na sektorje posebne okoljske kazalnike uspešnosti ter določajo merila odličnosti in sisteme za ocenjevanje ravni okoljske uspešnosti, kjer je to primerno.

Čeprav je glavni cilj za razvoj sektorskih referenčnih dokumentov pomagati podjetjem EMAS in jih usmerjati v posameznem sektorju, kar prispeva k usklajeni in povečani uporabi uredbe EMAS, se lahko pomoč in smernice v teh dokumentih uporabljajo tudi v določenem sektorju za izboljšanje okoljske učinkovitosti ne glede na registracijo EMAS.

Sektorski referenčni dokumenti EMAS bodo prav tako pomagali pri utiranju poti učinkovitosti virov, in sicer z opredelitvijo posebnih sektorskih meril in kazalnikov za uspešnost.

Revidirana uredba EMAS določa pripravo delovnega načrta, ki določa okvirni seznam sektorjev, za katere se bodo sektorski referenčni dokumenti šteli za prednostne naloge v tem okviru.

2.   OKVIRNI SEZNAM SEKTORJEV

Okvirni seznam sektorjev, predstavljenih v Prilogi, je bil izdelan z uporabo kombinacije vnosov in virov podatkov, pri čemer je bilo upoštevanih več dejavnikov in pristopov. Glavna merila, ki so bila upoštevana, so naslednja:

2.1   Vpliv sektorja na okolje v Skupnosti

En vidik analize je bila primerjava vplivov na okolje različnih gospodarskih sektorjev, ki jih je mogoče zajeti v referenčnih dokumentih. Uporabili so se podatki, ki jih je potrdil okoljski podatkovni center o naravnih virih in proizvodih (Eurostat). Rezultat te naloge je bil seznam „top 20“ sektorjev, ki so bili razvrščeni glede na svoje skupne agregatne vplive na okolje (3), izračunane na podlagi štirih kazalcev: potencial globalnega segrevanja (GWP), potencial zakisljevanja (AP), potencial tanjšanja ozonskega plašča (POCP) in potencial morske evtrofikacije (MEP).

Upoštevane so bile tudi ugotovitve iz poročila „Vpliv proizvodov na okolje (EIPRO) – analiza vplivov življenjskega kroga na okolje glede na končno potrošnjo EU-25“ (Environmental Impact of Products (EIPRO) — Analysis of the Life Cycle Environmental Impacts related to the final Consumption of the EU-25) z maja 2006 (4). Rezultati te študije temeljijo na analizi življenjskega kroga, vključno s fazami življenjskega kroga, kot so ekstrakcija, prevoz, proizvodnja, uporaba in ravnanje z odpadki, za proizvode, porabljene v zasebnih gospodinjstvih in javnem sektorju v Evropski uniji.

Upoštevalo se je tudi poročilo Key messages on material resource use and efficiency in Europe: Insights from environmental extended input-output analysis and material flow accounts (Ključna sporočila o rabi in učinkovitosti materialnih virov v Evropi: rezultati okoljske razširjene input-output analize in računov snovnih tokov), ETC/SCP – Evropski tematski center za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo za Evropsko agencijo za okolje (5). V tem poročilu se uporabljajo računi snovnih tokov, da se opredelijo skupine končnih proizvodov z večjim deležem celotne rabe virov zaradi skupne nacionalne potrošnje.

V tej oceni se domneva, da je merilo vpliva na okolje zlasti pomembno za naslednje posebne sektorje: kmetijstvo, gradbeništvo, proizvodnja hrane in pijače, ravnanje z odpadki ter proizvodnja električne in elektronske opreme.

2.2   Uporaba EMAS

Kot eden glavnih elementov prednostnih nalog izvajanja so se upoštevali tudi podatki o uporabi EMAS v različnih sektorjih. V skladu z uvodno izjavo 25 Uredbe EMAS je utemeljitev za oblikovanje sektorskih referenčnih dokumentov „zagotovitev usklajene uporabe te uredbe“. Pomembno je, da sektorski referenčni dokumenti zajemajo sektorje, v katerih je uporaba EMAS večja, kar bo prispevalo k hitrejši usklajeni uporabi Uredbe. Za namene dajanja prednosti je bila večja uporaba opredeljena kot več kot 100 registriranih organizacij EMAS, ki delujejo v sektorju v EU.

Naslednji sektorji imajo več kot 100 podjetij, registriranih v sistemu EMAS: gradbeništvo, proizvodnja hrane in pijače, javno upravo, turizem, ravnanje z odpadki in proizvodnja kovinskih proizvodov.

2.3   Potencial za okoljske izboljšave v „vrednostni verigi“ sektorja

Vrednostna veriga se navadno nanaša na zaporedje povezanih dejavnosti, ki izhajajo iz oblikovanja in razvoja proizvoda/storitve, proizvodnje, trženja in prodaje, poprodajnih storitev, odstranjevanja in recikliranja.

EMAS je že dobra platforma za življenjski krog, ki upošteva neposredne in posredne vidike ter zagotavlja bolj celovit pristop do okoljskega upravljanja in ima možnost vpogleda v celotno vrednostno verigo.

Zato se je preučil izbor sektorjev z dobrimi možnostmi za izboljšanje stanja okolja preko vrednostne verige, saj bo prav tako pomagal pri doseganju trajnosti v širšem smislu, pri čemer se bodo upoštevali možni neposredni in posredni učinki v različnih sektorjih.

Zlasti velika podjetja in javni organi lahko močno vplivajo na trg z izvajanjem sistemov okoljskega ravnanja v vrednostni verigi, kar kaže, da so glavni namen tega ukrepanja naslednji sektorji z dobrim potencialom za okoljske izboljšave v vrednostni verigi: proizvodnja avtomobilov, telekomunikacije, trgovina na debelo in drobno, turizem in javna uprava.

3.   SKLEP

Izbira prednostnih področij, za katera bodo izdelani sektorski referenčni dokumenti, je bila narejena predvsem glede na vpliv sektorja na okolje, uporabo EMAS in potencial za izboljšanje okolja v vrednostni verigi.

Posledica tega je bil ožji izbor okvirnih sektorjev, predstavljenih v Prilogi, za katere sektorski referenčni dokumenti lahko dodajo vrednost, prispevajo k zmanjšanju vplivov na okolje, zagotovijo usklajeno uporabo Uredbe EMAS, spodbudijo pozitivne sinergije z obstoječimi instrumenti in politikami ter delujejo kot gonilna sila za povečanje trajnosti v širšem smislu.

Ker nekatere od teh sektorjev zaznamuje prisotnost velikega števila malih in srednje velikih podjetij (MSP), se bodo v sektorskih referenčnih dokumentih upoštevale struktura in delovne metode za mikro in mala podjetja, ki na splošno niso tako formalne in dokumentirane kot v velikih podjetjih, kar bo pripomoglo k temu, da bodo MSP lahko izvajala EMAS glede na svojo velikost, finančno zmogljivost in organizacijsko kulturo.

Ta delovni načrt navaja sektorje, za katere bo Komisija pripravila sektorske referenčne dokumente EMAS v naslednjih petih letih. Komisija lahko kadar koli pregleda ta seznam, ki temelji na izkušnjah, pridobljenih pri njegovem izvajanju. Poleg tega in v skladu s členom 46(3) uredbe je ta delovni načrt javno dostopen in redno posodobljen.

(1)  COM(2008) 397 konč.

(2)  UL L 342, 22.12.2009, str. 1.

(3)  http://www.eu-smr.eu/infohub/documents/IH_2010-004_Reply_Environmental-pressure-by-NACE-Code_15112010.pdf

(4)  http://ec.europa.eu/environment/ipp/pdf/eipro_report.pdf

(5)  http://scp.eionet.europa.eu/publications/1234