30.4.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 129/19

---

Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2011/C 129/11

V skladu s členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo. Izjave o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih od dneva te objave.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„FASOLA WRZAWSKA“

ES št.: PL-PDO-0005-0645-24.09.2007

ZGO ( ) ZOP ( X )

1.   Ime:

„Fasola wrzawska“

2.   Država članica ali tretja država:

Poljska

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1   Vrsta proizvoda:

Skupina 1.6

Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke:

Pod imenom „fasola wrzawska“ se lahko prodaja samo suho zrnje visokega laškega fižola (Phaseolus multiflorus).

Fizične značilnosti:

1 000 zrn tehta od 2 100 do 2 900 gramov, odvisno od vrste prsti in vremenskih razmer v času rasti.

Zrnje ledvičaste oblike je vzdolžno sploščeno, čisto, celo, zrelo, pravilno oblikovano z največ 18-odstotno vsebnostjo vode, nenagubano, brez luknjic, ki jih povzročajo insekti, in brez znakov okrnelosti ali rasti zaradi temperature. Zanj je značilna gladka semenska lupina enotne bele barve.

Minimalne zahteve, ki veljajo pred pakiranjem fižola:

—	zlomljena zrna (polovice celega zrna): največ 0,1 %,

—	nagubana zrna: največ 0,3 %,

—	tuji delci: največ 0,05 % (največji dovoljeni delež prsti je 0,02 %),

—	gnila in plesniva zrna: največ 0,2 %,

—	zrna neenotne barve: največ 0,6 %; vendar delež zrn, ki ne izpolnjujejo navedenih zahtev, ne sme presegati 1,25 % skupne mase.

3.3   Surovine (samo za predelane proizvode):

—

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

—

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Vse proizvodne postopke pri pridelavi fižola „fasola wrzawska“ je treba izvajati na geografskem območju iz točke 4. Uporablja se lahko samo zrnje visokega laškega fižola (Phaseolus multiflorus) z območja, na katerem se prideluje „fasola wrzawska“.

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.:

—

3.7   Posebna pravila za označevanje:

—

4.   Kratka opredelitev geografskega območja:

„Fasola wrzawska“ se prideluje v naslednjih krajih Podkarpatskega vojvodstva:

—	Wrzawy, Gorzyce, Motycze Poduchowne, Trześń in Zalesie Gorzyckie v občini Gorzyce v okrožju Tarnobrzeski.

—	Skowierzyn, Zaleszany, Majdan Zbydniowski in Motycze Szlacheckie v občini Zaleszany,

—	Dąbrówka Pniowska, Pniów, Nowiny, Witkowice, Chwałowice, Antoniów in Orzechów v občini Radomyśl nad Sanem.

Občini Zaleszany in Radomyśl nad Sanem sta del okrožja Stalowowolski.

5.   Povezanost z geografskim območjem:

5.1   Posebnosti geografskega območja:

5.1.1   Naravni dejavniki

Območje, na katerem se prideluje ta fižol, je na Tarnobrzeški planjavi (Równina Tarnobrzeska) in v dolini spodnjega toka reke San. Na severozahodu ga omejuje reka Visla. San teče skoraj po sredini zadevnega območja, nato pa se blizu kraja Wrzawy zliva v Vislo. To ozemlje je severni del Sandomierške kotline (Kotlina Sandomierska).

Za nižinsko podnebje Sandomierške kotline so značilni dolga in zelo vroča poletja, mile zime ter razmeroma malo padavin. Povprečna skupna letna količina padavin je približno 600 mm (v obdobju 1985–1996 je znašala od 523 do 628 mm), od tega 230 mm v rastni sezoni.

Povprečna letna temperatura na tem območju je 7,7–8,0 °C. Poleti, npr. julija (najbolj vroč mesec), dnevna temperatura v povprečju znaša 18 °C. Najhladnejši mesec je januar, ko je povprečna temperatura – 4 °C.

Najpogostejši so zelo topli in sončni ali delno oblačni dnevi ter zelo topli dnevi brez padavin. Razmeroma pogosti so tudi dnevi z zmerno toplim in sončnim vremenom. Poleg tega je za regijo značilno dolgo obdobje brez zmrzali.

Bližina dveh velikih rek je pomemben dejavnik pri razvoju posebne mikroklime med Vislo in Sanom. To vpliva na rastno sezono (povprečna temperatura znaša 5 °C), ki traja 220 dni in je tako 25 dni daljša kot na sosednjih območjih. Sandomierško kotlino obdajajo Malopoljsko višavje, hribovje Roztocze in obronki Karpatov. Te površinske tvorbe omejujejo pojav močnih vetrov na območju.

Območje iz 4. točke leži nižje od okoliških območij in je zato zaščiteno pred škodljivimi vplivi močnih vetrov. Tla na tem območju tvori predvsem mulj, ki je nastal z nalaganjem plasti rečnih usedlin ob nekoč pogostih poplavah Visle, Sana in drugih manjših rek, kot so Łęg, Trześniówka in Osa. Ta prst, ki jo najdemo predvsem v rečnih dolinah, je med najrodovitnejšimi; gre za tako imenovani viselski mulj, ki večinoma spada v razrede zelo dobre in dobre prsti za pridelavo pšenice in pese, dobre prsti za pridelavo pšenice ter zelo dobre in dobre prsti za pridelavo rži.

Za zadevno območje so značilne tudi pogoste spomladanske in jesenske meglice, ki učinkovito omejujejo izrazite temperaturne spremembe med dnevom in nočjo. Površinskih voda zaradi bližine Visle in Sana ne primanjkuje.

5.1.2   Človeški dejavniki

Kmetje na tem območju so skozi dolga leta izpopolnjevali postopek pridelovanja fižola, hkrati pa poskušali ohraniti postopke, ki ne vplivajo na naravno okoljsko ravnovesje. Znanja in spretnosti lokalnih prebivalcev se nanašajo predvsem na načela in metode pridelave fižola, izbiro in pripravo opornih palic (tj. prekel), oceno ustreznega časa za sajenje fižola, metode podpiranja rastlin (da se stebla ovijajo okrog opornih palic), oceno ustreznega časa za obiranje fižola in načela za presojo, ali so stroki primerni za mlatev. Znanja in spretnosti lokalnih pridelovalcev so razvidni tudi iz števila postopkov, ki jih je treba pri gojenju fižola „fasola wrzawska“ izvajati ročno. Ti vključujejo pripravo prekel, sajenje, zagrinjanje semen (pletje in rigolanje), skrb za to, da se stebla rastline ovijajo okrog opornih palic, obiranje fižola in njegovo prebiranje.

Vsak korak pri pridelavi fižola „fasola wrzawska“ temelji na tradicionalnih znanjih in spretnostih ljudi v regiji, večina dela pa se opravi ročno. Znanja in spretnosti lokalnih pridelovalcev imajo torej pomembno vlogo. Pred začetkom sajenja je treba izbrati in pripraviti prekle (ali kole), okrog katerih se bodo pozneje ovijale rastline.

Prekle morajo biti primerno razporejene po njivi, saj je to ključno za zagotovitev ustrezne rasti in razvoja fižola.

Rastline fižola „fasola wrzawska“ se podpirajo na različne načine, na primer: z navpičnimi preklami, vrvicami, ki se pritrdijo na žico, napeljano med koli, in s preklami, pričvrščenimi z napetimi žicami. Fižol „fasola wrzawska“ se suši na svežem zraku, rastline pa se obirajo zaporedno, ko stroki dozorijo. Suhi stroki se omlatijo, nato pa se fižol ročno prebere. Zrnje je treba hraniti v čistih, suhih in dobro zračenih prostorih, v katerih ni škodljivcev in neobičajnih vonjev. Ne sme se shranjevati v nepredušnih vrečah.

5.2   Posebnosti proizvoda:

Fižol „fasola wrzawska“ ima naslednje značilnosti:

—	velikost zrn: fižol „fasola wrzawska“ se odlikuje po velikosti v okviru vrste laškega fižola Phaseolus multiflorus. Odvisno od vrste prsti in vremenskih razmer v rastni sezoni 1 000 zrn tehta od 2 100 do 2 900 gramov. Fižol „fasola wrzawska“ je za 40–90 % večji od drugih varietet laškega fižola;

—	zmožnost absorpcije vode je za 20 % večja kot pri fižolu, pridelanem zunaj geografskega območja iz 4. točke;

—	debelina semenske lupine: teža in prostornina lupin fižola „fasola wrzawska“ sta za približno 20 % manjši kot pri fižolu iste vrste z drugih geografskih območij;

—	sladek okus: potrjen s senzoričnim ocenjevanjem v laboratoriju;

—	posebna naravna in značilna aroma brez plesnivega, postanega ali drugega neobičajnega vonja;

—	struktura in čvrstost: nežna struktura, „ki se topi v ustih“, brez mokastega poskusa;

—	čas kuhanja: približno 10 minut krajši kot pri laškem fižolu, pridelanem zunaj geografskega območja iz 4. točke.

5.3   Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali drugimi značilnostmi proizvoda (pri ZGO):

Fižol „fasola wrzawska“ je v celoti rezultat posebne kombinacije naravnih dejavnikov (podnebja in prsti) ter znanj in spretnosti lokalnih pridelovalcev. Samo ta kombinacija zagotavlja edinstveno kakovost proizvoda.

Za območje, na katerem se prideluje fižol „fasola wrzawska“, so značilni zelo kakovostna tla iz mulja, reguliran vodni sistem in mikroklima, povezana z bližino dveh velikih rek – Visle in Sana. Te značilnosti geografskega območja skupaj s človeškimi znanji in spretnostmi v zvezi z upoštevanjem ustreznih pravil za postavljanje prekel, vključno z medvrstno razdaljo in razdaljo med preklami v dani vrsti, omogočajo ustrezno rast rastlin in s tem zagotavljajo obilen pridelek fižola „fasola wrzawska“, ki je bistveno večji kot pri fižolu iste vrste, pridelanem zunaj geografskega območja iz točke 4. To območje je toplejše od sosednjih in ima dolgo obdobje brez zmrzali, zaradi katerega je rastna sezona daljša, nizka lega območja, ki je zaščiteno z okoliškimi hribovji, pa pomeni, da vetrovi niso tako močni. To je zelo pomembno, saj so rastline fižola zelo občutljive na veter. Rezultat teh dejavnikov ter človeških znanj in spretnosti, povezanih z ročnim in postopnim obiranjem fižola „fasola wrzawska“ glede na zrelost ter sušenjem na svežem zraku, je proizvod, ki ima tanko semensko lupino ter pravo strukturo in čvrstost.

Kombinacija primernih dejavnikov na tem geografskem območju ter človeških znanj in spretnosti prispeva tudi k posebnim značilnostim fižola „fasola wrzawska“, ki so zelo cenjene v kulinariki. Daljša rastna sezona, v kateri prevladujejo sončni dnevi, omogoča sintezo velikih količin ogljikovih hidratov. To skupaj s človeškimi znanji in spretnostmi, povezanimi z izbiro primernega časa za obiranje fižola glede na njegovo rast, omogoča optimalno vsebnost ogljikovih hidratov. Zato ima fižol „fasola wrzawska“ poseben sladek okus. Posebna aroma fižola „fasola wrzawska“ se zagotavlja s sušenjem v ustreznih razmerah ter izbiro primernega kraja in razmer za shranjevanje proizvoda. Z ročnim mlatenjem in prebiranjem se zagotavlja skladnost s strogimi zahtevami glede kakovosti fižola.

Z naravnim sušenjem, zaradi katerega ima fižol majhno vsebnost vode in ki ne vključuje umetnega pospeševanja, se preprečuje razgradnja celičnih sten in zagotavlja enakomerno zmanjševanje prostora med celičnimi stenami. Zaradi te obdelave ima fižol „fasola wrzawska“ dobro zmožnost absorpcije vode ter nežno strukturo in čvrstost, njegov čas kuhanja pa je krajši kot pri drugih mnogocvetnih fižolih, pridelanih zunaj geografskega območja iz 4. točke.

Sklic na objavo specifikacije:

(Člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)

http://www.minrol.gov.pl/DesktopDefault.aspx?TabOrgId=1620&LangId

---

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

---