30.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 98/16

(1)

Ta sklep je ponovno sprejeta Odločba z dne 17. decembra 2002 (2), s katero je Komisija prvič obsodila kartel v sektorju jekla za armiranje betona v Italiji na podlagi Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo (v nadaljnjem besedilu: Pogodba ESPJ). Sodišče prve stopnje je 25. oktobra 2007 razveljavilo to odločbo in odredilo, da Pogodba ESPJ ne more biti pravna podlaga zanjo, ker je prenehala veljati (3), ko je bila Odločba sprejeta (4).

(2)

Čeprav se ta sklep nanaša na isto kršitev, sta njegova pravna podlaga člen 7(1) in člen 23(2) Uredbe (ES) št. 1/2003 o izvajanju pravil o konkurenci Pogodbe (člena 101 in 102 PDEU) (5).

(3)

Sklep je naslovljen na osem italijanskih družb, ki tvorijo enajst podjetij: Alfa Acciai SpA, Feralpi Holding SpA, Ferriere Nord SpA, IRO Industrie Riunite Odolesi SpA, Leali SpA, Acciaierie e Ferriere Leali Luigi SpA v likvidaciji, Lucchini SpA, S.P. SpA v likvidaciji, Riva Fire SpA, Valsabbia Investimenti SpA in Ferriera Valsabbia SpA Dogovor, v katerem so sodelovali, je trajal od 6. decembra 1989 do 4. julija 2000.

(4)

Na podlagi informacij, zbranih med inšpekcijskimi pregledi pri proizvajalkah jekla za armiranje betona, in odgovorov na zahteve po podatkih, poslane tem podjetjem po členu 47 Pogodbe ESPJ, je Komisija 26. marca 2002 začela postopek po členu 65 Pogodbe ESPJ in sprejela Obvestilo o nasprotovanju, priglašeno podjetjem naslovnikom Odločbe po členu 36 Pogodbe ESPJ.

(5)

Med preiskavo sta podjetji Ferriere Nord SpA in Leali SpA stopili v stik s Komisijo na podlagi Obvestila Komisije o nenalaganju ali znižanju glob v kartelnih zadevah z dne 18. julija 1996 (6) (v nadaljnjem besedilu: Obvestilo o ugodni obravnavi).

(6)

Vsi naslovniki Obvestila o nasprotovanju so predložili svoje pisne pripombe, razen podjetja Lucchini SpA, in zaprosili za ustno obravnavo pred pooblaščencem za zaslišanje; ta je bila 13. junija 2002.

(7)

Komisija je 13. avgusta 2002 poslala istim naslovnikom dodatno obvestilo o nasprotovanju, v katerem je obrazložila svoje stališče glede poteka postopka po prenehanju veljavnosti Pogodbe ESPJ. Pooblaščenec za zaslišanje je organiziral dodatno ustno obravnavo dne 30. septembra 2002, na kateri so sodelovali predstavniki držav članic.

(8)

Postopek se je končal s sprejetjem Odločbe dne 17. decembra 2002, ki jo je Sodišče prve stopnje razveljavilo 25. oktobra 2007, potem ko je osem od devetih podjetij naslovnikov vložilo pritožbe. Odločba je postala pravnomočna za združenje podjetij Federacciai (Združenje italijanskih jeklarskih podjetij), ki zoper njo ni vložilo pritožbe.

(9)

Razveljavitev Odločbe z dne 17. decembra 2002 temelji izključno na napačni pravni podlagi (odstavka 4 in 5 člena 65 Pogodbe ESPJ, ki sta prenehala veljati, ko je bila Odločba sprejeta). Zato razveljavitev Odločbe ne velja za administrativni postopek, ki je potekal pred sprejetjem Odločbe. Z dopisom z dne 30. junija 2008 je Komisija obvestila zainteresirane strani o svojem namenu, da ponovno sprejme razveljavljeno Odločbo s popravljeno pravno podlago. Vse zainteresirane strani so predložile pripombe.

(10)

Svetovalni odbor za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje je 18. septembra 2009 izdal pozitivno mnenje. Komisija je to odločbo sprejela 30. septembra 2009 (nato spremenjena 8. decembra 2009 zaradi nekaterih številskih podatkov v osmih opombah pod črto in ene priloge, ki ni bila vključena v prvo odločbo).

(11)

Naslovniki so sodelovali pri enotni kompleksni in nadaljevani kršitvi člena 65(1) Pogodbe ESPJ, predmet ali vpliv kršitve pa je določitev cen, glede na ceno pa je bila dogovorjena omejitev oziroma nadzor proizvodnje ali prodaje jekla za armiranje betona v palicah ali zvitkih na italijanskem tržišču.

(12)

Natančneje povedano, združenje podjetij Federacciai in druga podjetja, ki so z njim sodelovala, so vsaj od konca leta 1989 določala in izvajala enotno določanje cen „pribitka na dimenzijo“ jekla za armiranje betona v Italiji. Od aprila 1992 so podjetja ob podpori združenja Federacciai svoje odločitve in ravnanje razširila na določitev osnovne cene jekla za armiranje betona v Italiji. Od istega datuma pa do septembra 1995 se je dogovor razširil še na določitev plačilnih rokov.

(13)

Vsaj od konca leta 1994 je združenje Federacciai svojo organizacijsko dejavnost zasnovalo bolj sistematično, tako glede cen kot proizvedenih in prodanih količin jekla za armiranje betona.

(14)

Od leta 1995 so se soudeleženci dogovora pričeli dogovarjati o zmanjšanju oziroma nadzoru proizvodnje in prodaje z namenom zmanjšati količino jekla za armiranje betona, danega na trg. Nekatere proizvajalke so začele izvajati bolj natančen in bolj sistematičen večstranski vzajemni kontrolni sistem količin, ki jih je proizvedlo in prodalo vsako posamično podjetje.

(15)

Komisija ne razpolaga z zadostnim številom podatkov, da bi lahko dokazala obstoj kršitve pravil konkurence za obdobje po 4. juliju 2000. Treba je pojasniti, da vse družbe niso nujno sodelovale pri vseh sedaj opisanih ravnanjih in da so nekatera podjetja pri tem sodelovala krajši čas.

(16)

Naslovnik Alfa Acciai SpA je podjetje, ki je odgovorno za ravnanje podjetja Alfa Acciai SpA, podjetja Acciaieria Megara SpA (od leta 1996) in podjetja Alfa Acciai S.r.L. (pred letom 1996) ter podjetja Acciaierie di Sicilia SpA Podjetje Alfa Acciai SpA je sodelovalo v dogovoru od 6. decembra 1989 do 4. julija 2000. Od 13. junija 1995 do 12. februarja 1996 podjetje Alfa ni sodelovalo pri omejitvi ali nadzoru proizvodnje in prodaje.

(17)

Družba naslovnica Feralpi Holding SpA je pravni naslednik podjetja Feralpi Siderurgica SpA, ki je bilo naslovnik razveljavljene odločbe iz leta 2002 zaradi ravnanj podjetja Feralpi Siderurgica SpA in podjetja Feralpi Siderurgica S.r.L. ter nekdanjega podjetja Feralpi Siderurgica SpA Sodelovanje v dogovoru je trajalo od 6. decembra 1989 do 27. junija 2000.

(18)

Kar zadeva naslovnika Leali SpA in Acciaierie e Ferriere Leali Luigi SpA v likvidaciji, sta to podjetji, ki se jima poleg ravnanja družbe Leali SpA ter Acciaierie e Ferriere Leali Luigi SpA v likvidaciji pripisuje tudi ravnanje družbe Acciaierie e Ferriere Leali Luigi SpA (do novembra 1998), ki sta jo nasledili. Po navedenem datumu je za izpodbijana dejanja odgovorna le družba Leali SpA Sodelovanje v dogovoru je trajalo od 6. decembra 1989 do 27. junija 2000.

(19)

Kar zadeva naslovnika Lucchini SpA in S.P. SpA v likvidaciji, sta to podjetji, ki se jima poleg ravnanj podjetij Lucchini SpA in Siderpotenza SpA (zdaj S.P. SpA v likvidaciji) pripisuje tudi ravnanja podjetja Siderpotenza SpA (do leta 1991) in podjetja Lucchini Siderurgica SpA (do konca leta 1997). Sodelovanje v dogovoru je trajalo od 6. decembra 1989 do 27. junija 2000. Od 9. junija 1998 do 30. novembra 1998 podjetje ni sodelovalo pri omejitvi ali nadzoru proizvodnje in prodaje.

(20)

Kar zadeva naslovnika Riva Fire SpA, je to podjetje pravni naslednik podjetja Riva SpA, ki je bilo naslovnik razveljavljene odločbe iz leta 2002 zaradi ravnanj podjetij Riva SpA, Fire Finanziaria SpA, Riva Prodotti Siderurgici SpA, Acciaierie e Ferriere di Galtarossa SpA in Acciaierie del Tanaro SpA Sodelovanje v dogovoru je trajalo od 6. decembra 1989 do 27. junija 2000. Od 1. maja 1998 do 30. novembra 1998 podjetje ni sodelovalo pri omejitvi ali nadzoru proizvodnje in prodaje.

(21)

Kar zadeva naslovnika Valsabbia Investimenti SpA in Ferriera Valsabbia SpA, sta to podjetji, ki se jima poleg ravnanja podjetij Valsabbia Investimenti SpA in Ferriera Valsabbia SpA pripisuje tudi ravnanje nekdanjega podjetja Ferriera Valsabbia SpA (do leta 2000) in njene predhodnice, podjetja Ferriera Valsabbia SpA (do leta 1990). Podjetje je sodelovalo v dogovoru od 6. decembra 1989 do 27. junija 2000.

(22)

Kar zadeva naslovnika Ferriere Nord SpA in IRO Industrie Riunite Odolesi SpA, sta to podjetji z isto pravno osebnostjo in istimi poslovnimi imeni kot podjetji, ki se jima pripisuje ravnanja, ki so po tej odločbi kršitev konkurenčnega prava EU in ki jim Komisija nasprotuje. Podjetje Ferriere Nord SpA je sodelovalo v dogovoru od 1. aprila 1993 do 4. julija 2000. Od 13. junija 1995 do 27. septembra 1998 podjetje Ferriere Nord ni sodelovalo pri omejitvi ali nadzoru proizvodnje in prodaje. Podjetje IRO Industrie Riunite Odolesi SpA je sodelovalo v dogovoru od 6. decembra 1989 do 27. junija 2000.

(23)

Višina kazni je bila določena v skladu s Smernicami za določanje iz leta 1998. Ker gre za ponovno sprejetje Odločbe, so zneski kazni (razen ene izjeme) ostali skoraj nespremenjeni v primerjavi s kaznimi, naloženimi z razveljavljeno odločbo iz leta 2002, saj gre za isto kršitev.

(24)

Kršitev sestavlja enoten, kompleksen in kontinuiran dogovor o določitvi cen, ki je bil namenjen omejitvi in nadzoru proizvodnje ter prodaje jekla za armiranje betona v palicah ali zvitkih. Zaradi svoje narave so taka ravnanja zelo huda kršitev člena 65(1) Pogodbe ESPJ. Kartel je pokrival celotno ozemlje Italijanske republike. Komisija zato meni, da gre za zelo hudo kršitev. Omejitev veljavnosti dogovora zgolj na italijanski trg ne dovoljuje, da bi se kršitev zmanjšala z zelo hude na hudo, saj je treba upoštevati tudi pomembnost italijanske proizvodnje.

(25)

Ne glede na škodo zaradi zelo hudega značaja kršitve je Komisija pri določitvi osnovnega zneska denarne kazni upoštevala specifične lastnosti tega primera, ki zadeva nacionalni trg, na katerem so v tistem obdobju veljale določbe Pogodbe ESPJ in v katerem so družbe naslovnice v prvem obdobju kršitve predstavljale omejeni del zadevnega trga.

(26)

Lestvica denarnih kazni v kategoriji zelo hudih kršitev dovoljuje razlike v obravnavanju podjetij, tako da je mogoče upoštevati, koliko so storilci kršitev dejansko ekonomsko zmožni občutno prizadeti konkurenco, prav tako pa je mogoče določiti denarno kazen, ki bo imela zadosten opozorilni učinek.

(27)

Kot je že bilo navedeno v razveljavljeni odločbi iz leta 2002, Komisija meni, da tržni delež, ki so ga naslovnice te odločbe dosegle v celotnem zadnjem letu kršitve (leto 1999), ni reprezentativni delež njihove dejanske prisotnosti na trgu v obdobju, na katerega se odločba sklicuje. Med leti 1990 in 1999 so se omenjeni tržni deleži praktično potrojili. Na podlagi povprečnega tržnega deleža v obdobju 1990–1999 se razvidne tri skupine podjetij v padajočem vrstnem redu glede na tržni delež.

(28)

Pri podjetjih Riva in Lucchini/Siderpotenza je treba zvišati osnovni znesek denarne kazni, ki se izračuna na podlagi ustreznega tržnega pomena, da bi se upoštevala velikost in globalni viri navedenega podjetja. Promet, ki so ga ta podjetja ustvarila z izdelki ESPJ, je veliko večji od prometa drugih podjetij, vpletenih v to kršitev. Poleg tega je potrebno spomniti, tako kot je mogoče sklepati iz dokumentacije, da so bili ob številnih priložnostih vodstveni delavci teh podjetij neposredno vpleteni pri izpodbijanih kršitvah. Da se doseže zadosten opozorilni učinek, je treba osnovni znesek denarne kazni zvišati. V razveljavljeni odločbi iz leta 2002 je Komisija zvišala osnovni znesek denarne kazni za 225 % v primeru podjetja Lucchini/Siderpotenza (ker je promet izdelkov ESPJ tega podjetja približno trikrat višji od prometa največjega med ostalimi podjetji) ter za 375 % v primeru podjetja Riva, katerega skupni promet z izdelki ESPJ je bil približno trikrat višji od prometa podjetja Lucchini/Siderpotenza. Množilec za podjetje Lucchini/Siderpotenza se zmanjša na 200 % v tem sklepu, saj se je razmerje med prometom podjetja Lucchini/Siderpotenza in največjim prometom drugih podjetij spremenilo v letu 2008 (s 3:1 v letu 2001 na skoraj 2:1 v letu 2008). Pri pregledovanju množiteljev je Komisija upoštevala tudi inflacijo in povečanje prometa podjetij.

(29)

Kršitev je trajala več kot deset let in šest mesecev, kar ne velja za podjetje Ferriere Nord SpA, pri katerem je kršitev trajala več kot sedem let. Osnovna denarna kazen se zato za vsa podjetja poveča za 105 %, razen za Ferriere Nord, ki se ji poveča za 70 %.

(30)

V tej zadevi je Komisija ugotovila eno oteževalno okoliščino v ponavljajočem se ravnanju podjetja Ferriere Nord SpA, ki je že bilo naslovnik Odločbe Komisije z dne 2. avgusta 1989 zaradi sodelovanja pri dogovoru o določitvi cen in omejevanju prodaje na področju elektrovarjene mreže (7).

(31)

Komisija zato meni, da je treba podjetju Ferriere Nord SpA naložiti osnovno globo, povečano za 50 %.

(32)

Komisija ni ugotovila nobene olajševalne okoliščine.

(33)

Komisija priznava, da je podjetje Ferriere Nord predložilo koristne podatke, ki so ji omogočili boljše razumevanje dogovora. Komisija meni, da so s tem izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka točke D Obvestila, ki navaja, da je možno zmanjšanje globe v primeru, ko podjetje še pred prejemom obvestila o nasprotovanju Komisiji pošlje informacije, dokumente in drugo dokazno gradivo, ki pripomorejo k potrditvi obstoja kršitve. Komisija zato meni, da se podjetju Ferriere Nord SpA upravičeno dodeli 20-odstotno zmanjšanje zneska denarne kazni.

(34)

Sodelovanje podjetja Leali SpA pa ne zadovoljuje zahtev iz točke D Obvestila o ugodni obravnavi.