This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52011SC0826
Recommendation for a COUNCIL RECOMMENDATION on the National Reform Programme 2011 of Swedenand delivering a Council opinionon the updated Convergence Programme of Sweden, 2011-2014
Recommendation for a COUNCIL RECOMMENDATION on the National Reform Programme 2011 of Swedenand delivering a Council opinionon the updated Convergence Programme of Sweden, 2011-2014
Recommendation for a COUNCIL RECOMMENDATION on the National Reform Programme 2011 of Swedenand delivering a Council opinionon the updated Convergence Programme of Sweden, 2011-2014
Recommendation for a COUNCIL RECOMMENDATION on the National Reform Programme 2011 of Swedenand delivering a Council opinionon the updated Convergence Programme of Sweden, 2011-2014
Priporočilo PRIPOROČILO SVETA v zvezi z nacionalnim reformnim programom
Švedske za leto 2011
ter mnenje Sveta
o dopolnitvi konvergenčnega programa Švedske za obdobje 2011–2014 SVET EVROPSKE UNIJE – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske
unije, zlasti člena 121(2) in člena 148(4) Pogodbe, ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES)
št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad
proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik[1], zlasti člena 9(3) Uredbe, ob upoštevanju priporočila Evropske
komisije[2], ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta, ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje, po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim
odborom, ob upoštevanju naslednjega: (1)
Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog
Evropske komisije, da začne izvajati novo strategijo za delovna mesta in
rast, t. i. Evropo 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih
politik ter se bo osredotočala na ključna področja, na katerih
je potrebno ukrepanje, da se spodbudi potencial Evrope za trajnostno rast in
konkurenčnost. (2)
Svet je 13. julija 2010 sprejel
priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in
Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike
zaposlovanja držav članic[3], ki
sta združena v „integriranih smernicah“. Države članice so bile pozvane,
naj integrirane smernice upoštevajo pri svojih nacionalnih ekonomskih in
zaposlovalnih politikah. (3)
Komisija je 12. januarja 2011 sprejela
prvi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek novega cikla gospodarskega
upravljanja v EU ter prvega evropskega semestra predhodnega in integriranega
usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020. (4)
Evropski svet je 25. marca 2011 potrdil
prednostne naloge za fiskalno konsolidacijo in strukturno reformo (v skladu s
sklepi Sveta z dne 15. februarja in 7. marca 2011 ter na podlagi letnega
pregleda rasti, ki ga je pripravila Komisija). Poudaril je, da je najpomembneje
ponovno vzpostaviti trdne javne finance in fiskalno vzdržnost, zmanjšati
brezposelnost z reformami na trgu dela ter si poglobljeno prizadevati za
povečanje rasti.. Od držav članic je zahteval, da te prednostne naloge
pretvorijo v konkretne ukrepe ter jih vključijo v svoje programe
stabilnosti ali konvergenčne programe in nacionalne reformne programe. (5)
Švedska je 29. aprila 2011 predložila
dopolnitev konvergenčnega programa za leto 2011 za obdobje 2011–2014 in
nacionalni reformni program za leto 2011. Oba programa sta bila ocenjena
istočasno. (6)
Pred gospodarsko krizo v obdobju 2008–2009 je
švedsko gospodarstvo več kot deset let beležilo močno gospodarsko
rast, ki so jo spodbujali domače povpraševanje in neto izvozi. Ker je
izvozno usmerjeno in ima znaten finančni sektor, je zmanjšanje zunanjega
povpraševanja in zamrznitev finančnih trgov leta 2008 nanj močno
vplivalo, kar je leta 2009 povzročilo zmanjšanje BDP za 5,1 % in
povišanje stopnje brezposelnosti s približno 6 % na nad 9 %. Zaradi
dobrega izhodiščnega položaja brez velikih potreb po prilagoditvah v
sektorju gospodinjstev, bančnem in javnem sektorju ter ustreznega odziva
monetarne in fiskalne politike je bila recesija razmeroma kratka, prizadela pa
je predvsem izvozno usmerjen proizvodni sektor. Ko je svetovna trgovina
oživela, je švedsko gospodarstvo doživelo zelo močno in obsežno okrevanje,
pri čemer se je realni BDP leta 2010 povišal za 5,5 %. Fiskalni saldo
se je kot posledica skupnega učinka avtomatskih stabilizatorjev in
diskrecijskih ukrepov s presežka v višini 3,7 % BDP leta 2007 spremenil v
primanjkljaj v višini 0,9 % leta 2009, leta 2010 pa je bil ponovno
uravnotežen. (7)
Na podlagi ocene dopolnitve konvergenčnega
programa v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1466/97 Svet meni, da je
makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske napovedi v
programu, na splošno realističen, razen za leto 2012, ko je preveč
ugoden. Proračunska strategija iz dopolnitve konvergenčnega programa
je ustrezna, saj bi prispevala k izpolnjevanju srednjeročnega cilja
Švedske v obliki presežka v višini 1 % BDP v času trajanja cikla. To
bi zagotovilo nekaj rezerve, da se v morebitnem prihodnjem gospodarskem upadu
ne bi presegla referenčna vrednost 3 % BDP. Program predvideva
povečanje javnofinančnega presežka z 0,6 % BDP leta 2011 na
3,7 % BDP leta 2014, ki je zadnje leto programskega obdobja. To
izboljšanje bi bilo posledica pričakovane močne gospodarske rasti,
saj program v navedenih letih ne predvideva nobenih prizadevanj za
konsolidacijo. Tveganja za proračunske cilje so na splošno uravnotežena.
Napoved prihodkov v programu je nekoliko previdna za leto 2011, zato bi lahko
bili proračunski rezultati za to leto nekoliko boljši, medtem ko so
nekatera negativna tveganja pri proračunskih napovedih od leta 2012 naprej
povezana z ugodnimi makroekonomskimi predpostavkami. Po navedbah vlade bi se
lahko nadaljnji ekspanzivni fiskalni ukrepi iz predloga proračuna za leto
2011 (vključno s petim korakom ureditve davčnega dobropisa za zaposlene,
nadaljnjim povišanjem praga za plačilo državnega davka na dohodek, nižjim
DDV na restavracijske storitve in nižjo obdavčitvijo pokojnin) izvajali od
leta 2012, če bo dovolj fiskalnega prostora, zato obstaja tveganje
prociklične naravnanosti fiskalne politike. Glede na demografske napovedi
je pomembno, da Švedska še naprej izpolnjuje svoj srednjeročni cilj. (8)
Trenutno stanje na stanovanjskem in hipotekarnem
trgu je vir morebitne nestabilnosti. Po kratkem in majhnem popravku ob vrhuncu
finančne krize se je pri cenah stanovanj na Švedskem v nasprotju z drugimi
državami ponovno začel močan trend naraščanja, ki je bil opazen
od druge polovice devetdesetih let prejšnjega stoletja, in so zdaj rekordno
visoke. Veliko povišanje cen stanovanj je potekalo vzporedno z večanjem zadolženosti
gospodinjstev, ki je predstavljala približno 170 % razpoložljivega dohodka
do sredine leta 2010, kar je najvišja zadolženost doslej. Poleg tega je velik
del hipotekarnega dolga povezan s spremenljivimi obrestnimi merami z nizko
amortizacijo. Zaradi tega so švedska gospodinjstva posebno občutljiva na
dvige obrestnih mer ali težave na področju zaposlovanja. Izrazit popravek
na stanovanjskem trgu bi lahko imel negativne posledice za makroekonomsko
stabilnost, saj bi morala gospodinjstva omejiti potrošnjo za uravnoteženje
svojih proračunov, stroški financiranja za švedske banke pa bi se
povečali. (9)
Kar zadeva švedski trg dela, so državljani držav,
ki niso članice EU, in mladi v razmeroma slabem položaju v primerjavi s
povprečjem EU. Nadaljnje izboljšanje njihovega položaja na trgu dela je
bistveno za dvig splošne stopnje zaposlenosti in dolgoročno povečanje
ponudbe dela, da bi tako rešili demografski izziv staranja prebivalstva.
Švedska vlade trenutno izvaja več reform, da bi pri obeh skupinah
izboljšala zaposlovanje, in je med drugim povečala sredstva za
inštruiranje, mesta za pridobivanje delovnih izkušenj, poklicno izobraževanje
odraslih, inštruiranje za vajeništvo, ciljno usmerjene subvencije plač in
prilagojene tečaje švedščine. Zadnji statistični podatki jasno
kažejo, da se razmere na švedskem trgu dela na splošno izboljšujejo, razen za v
tujini rojene ženske. (10)
Komisija je ocenila konvergenčni program in
nacionalni reformni program[4].
Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Evropske
unije z vključitvijo EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija
pri tem ni upoštevala le pomena za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko
politiko na Švedskem, ampak tudi spoštovanje pravil in smernic EU. Meni, da
programa ustrezno obravnavata glavne izzive Švedske. Čeprav je fiskalna
strategija vlade ustrezna za nadaljnje izpolnjevanje srednjeročnega cilja,
je treba po letu 2012 poskrbeti, da v času ugodne rasti ne pride do
preveč ohlapne fiskalne politike. Oceniti je treba makroekonomska neravnovesja,
zlasti tista, ki izhajajo iz rasti cen stanovanj in zadolženosti gospodinjstev.
Poleg tega je treba spremljati in izboljšati udeležbo ranljivih skupnih, zlasti
mladih in v tujini rojenih žensk, na trgu dela. (11)
Svet je na podlagi te ocene proučil dopolnitev
konvergenčnega programa 2011 Švedske, njegovo mnenje[5] pa je zlasti zajeto v priporočilu v
točki (1) v nadaljevanju. Ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne
25. marca 2011 je Svet proučil nacionalni reformni program Švedske – PRIPOROČA, naj Švedska v obdobju
2011–2012 sprejme naslednje ukrepe: (1)
ohrani fiskalno politiko, ki zagotavlja nadaljnje
izpolnjevanje srednjeročnega cilja, in v času trenutnega izboljšanja
gospodarske rasti prepreči prociklično naravnanost fiskalne politike;
(2)
sprejme preventivne ukrepe za makroekonomska
tveganja, povezana z rastjo cen stanovanj in večanjem zadolženosti
gospodinjstev, vključno z reformami sistema hipotek, predpisov glede
najemnin, davka na nepremičnine in gradbenih dovoljenj; (3)
spremlja in izboljša udeležbo mladih in drugih
ranljivih skupin na trgu dela. V Bruslju, Za
Svet Predsednik [1] UL L 209, 2.8.1997, str. 1. [2] UL C , str. . [3] Ohranjene za leto 2011 s Sklepom Sveta 2011/308/EU
z dne 19. maja 2011. [4] SEC(2011) 735. [5] Predvideno v členu 5(3) Uredbe Sveta (ES)
št. 1466/97.