This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52011SC0825
Recommendation for a COUNCIL RECOMMENDATION on the National Reform Programme 2011 of Romaniaand delivering a Council opinionon the updated Convergence Programme of Romania 2011-2014
Recommendation for a COUNCIL RECOMMENDATION on the National Reform Programme 2011 of Romaniaand delivering a Council opinionon the updated Convergence Programme of Romania 2011-2014
Recommendation for a COUNCIL RECOMMENDATION on the National Reform Programme 2011 of Romaniaand delivering a Council opinionon the updated Convergence Programme of Romania 2011-2014
Recommendation for a COUNCIL RECOMMENDATION on the National Reform Programme 2011 of Romaniaand delivering a Council opinionon the updated Convergence Programme of Romania 2011-2014
Priporočilo PRIPOROČILO SVETA v zvezi z nacionalnim reformnim programom
Romunije za leto 2011
ter mnenje Sveta
o dopolnjenem konvergenčnem programu Romunije za obdobje 2011–2014 SVET EVROPSKE UNIJE JE –80 ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
zlasti člena 121(2) in člena 148(4) Pogodbe, ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES)
št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad
proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik[1], zlasti člena 9(3) Uredbe, ob upoštevanju priporočila Evropske
komisije[2], ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta, ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje, po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim
odborom, ob upoštevanju naslednjega: (1)
Svet je 6. maja 2009 sprejel Sklep
(2009/459/ES), s katerim je v skladu z določbami člena 143 Pogodbe
Romuniji zagotovil srednjeročno finančno pomoč za triletno
obdobje. Priloženi memorandum o soglasju, podpisan 23. junija 2009,
ter poznejša dopolnila določajo ekonomskopolitične pogoje, na podlagi
katerih se izplača finančna pomoč. Sklep Sveta je bil spremenjen
16. marca 2010 s Sklepom št. 2010/183. Potem ko je Romunija
uspešno izvedla program in delno prilagodila tekoči račun zaradi
obstoječih strukturnih pomanjkljivosti na romunskem proizvodnem trgu in
trgu dela, zaradi česar je država občutljiva na mednarodne cenovne
šoke, je Svet 12. maja 2011 sprejel Sklep (2011/288/EU), s katerim je
v skladu s členom 143 Pogodbe Romuniji zagotovil srednjeročno
finančno pomoč za triletno obdobje. Priloženi memorandum o soglasju bo
podpisan [junija 2011]. (2)
Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil
predlog Evropske komisije, da začne izvajati novo strategijo za delovna
mesta in rast, imenovano Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem
usklajevanju ekonomskih politik ter se bo osredotočala na ključna
področja, na katerih je potrebno ukrepanje, da se za spodbudi potencial
Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost. (3)
Svet je 13. julija 2010 sprejel
priporočilo o širših smernicah za ekonomske politike držav članic in
Unije (2010–2014) in 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za
zaposlovalne politike držav članic[3], ki
skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, naj
integrirane smernice upoštevajo pri nacionalnih ekonomskih in zaposlovalnih
politikah. (4)
Komisija je 12. januarja 2011 sprejela prvi letni
pregled rasti, ki zaznamuje začetek novega cikla gospodarskega upravljanja
v EU ter prvega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja
politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020. (5)
Evropski svet je 25. marca 2011 potrdil
prednostne naloge fiskalne konsolidacije in strukturnih reform (v skladu s
sklepi Sveta z dne 15. februarja in 7. marca 2011 ter na podlagi letnega
pregleda rasti, ki ga je pripravila Komisija). Poudaril je, da je najpomembneje
ponovno vzpostaviti trdne javne finance in fiskalno vzdržnost, zmanjšati
brezposelnost z reformami na trgu dela ter si poglobljeno prizadevati za
povečanje rasti. Od držav članic je zahteval, da te prednostne naloge
pretvorijo v konkretne ukrepe ter jih vključijo v programe stabilnosti
oziroma konvergenčne programe in nacionalne reformne programe. (6)
Evropski svet je 25. marca 2011 države
članice, ki sodelujejo v paktu „euro plus“, tudi pozval, naj
pravočasno predložijo zaveze, da jih bodo lahko vključile v programe
stabilnosti oziroma konvergenčne programe in nacionalne reformne programe.
(7)
Romunija je 2. maja 2011 predložila
dopolnitev konvergenčnega programa iz leta 2011 za obdobje 2011–2014 in
nacionalni reformni program za leto 2011. Oba programa sta bila ocenjena
istočasno. (8)
Med letoma 2002 in 2008 je romunsko gospodarstvo
zabeležilo močno rast v višini 6,3 % realnega BDP, kar je več od
potencialne rasti. Gospodarsko rast je na začetku vodilo domače
povpraševanje, saj je hitra rast posojil in plač spodbudila zasebno potrošnjo
in vlaganja. Temu razcvetu je botroval tudi pritok tujega kapitala, ki je
povzročil pregrevanje in nevzdržnost v zunanji trgovini in proračunu.
Primanjkljaj tekočega računa je leta 2007 s 13,6 % BDP dosegel
najvišjo vrednost, leta 2008 pa se je le nebistveno zmanjšal na 11,4 %
BDP. Veliko zunanje zadolževanje je spodbujala prociklična fiskalna
politika, nominalni primanjkljaj se je tako zaradi pogostih odstopanj od
proračuna, zlasti pri tekočih izdatkih, povečal z 1,2 % BDP
leta 2005 na 5,7 % BDP leta 2008. Finančna kriza in posledično
svetovno gospodarsko nazadovanje je zmanjšalo pripravljenost vlagateljev do
naložb, kar je znatno zmanjšalo pritok kapitala v Romunijo. Udeležba na trgu
dela se kljub ugodnim gospodarskim pogojem ni povečala. Brezposelnost je v
času razcveta ostalo skorajda nespremenjena. Zaposlenost je nato do leta
2010 padla na 63,3 %, brezposelnost pa je zaradi gospodarskega upada
narasla s 5,8 % leta 2008 na 7,3 % leta 2010. Brezposelnost je
izredno visoka med Romi. Glede na navedeno in zaradi nujnih finančnih
potreb so romunski organi maja 2009 zaprosili za mednarodno finančno
podporo in finančno podporo EU. (9)
Po uspešni izvedbi prilagoditvenega programa EU-IMF
ter za utrditev pozitivnih dosežkov je bil z romunskimi organi pripravljen
preventivni program EU-IMF za obdobje 2011–2013. Novi program nadaljuje s
fiskalno konsolidacijo, reformo fiskalnega upravljanja in ohranjanjem
finančne stabilnosti, ki so se začele izvajati s programom za obdobje
2009–2011. Poleg tega je močno usmerjen v strukturne reforme na
proizvodnem trgu (v energetskem in prometnem sektorju) in trgu dela, ki so
potrebne za sprostitev romunskega potenciala rasti, ustvarjanje novih delovnih
mest in večje črpanje sredstev iz skladov EU. Romunija je na dobri
poti, da doseže cilj v zvezi s primanjkljajem, ki za leto 2011 znaša 4,4 %
BDP (pod 5 % BDP na podlagi ESR). To bi tudi zagotovilo ustrezno podlago
za doseganje cilja v zvezi s primanjkljajem za leto 2012, tj.
3 % BDP, čeprav so v skladu z napovedjo služb Komisije iz
pomladi 2011 potrebni nadaljnji ukrepi. Organi so sprejeli ukrepe za doseganje
ciljev strukturne reforme novega programa in ohranjanje finančne
stabilnosti. (10)
Na podlagi ocene dopolnitve konvergenčnega
programa v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1466/97 Svet meni, da so
makroekonomske predpostavke, na katerem temeljijo napovedi v programu,
verjetne. Cilj konvergenčnega programa je odpraviti čezmerni
primanjkljaj v roku, ki ga je Svet določil v priporočilu z dne 16. februarja 2010,
tj. do leta 2012. Program si z načrtovano konsolidacijo, ki temelji
predvsem na prilagoditvi odhodkov, prizadeva za doseganje nominalnega
primanjkljaja 2,6 % BDP leta 2013 in 2,1 % BDP leta 2014. Glede na ponovne izračune Komisije za
strukturni saldo srednjeročni cilj ne bo dosežen v programskem obdobju. Konsolidacijska strategija se zdi za strukturne
izboljšave v letih 2011 in 2012 osredotočena na začetek. Nasprotno pa
za leti 2013 in 2014 ni predvidene izboljšave strukturnega salda. Predvideno
gibanje primanjkljaja je primerno za leti 2011 in 2012, vendar ne tudi za leti
2013 in 2014. Glavna tveganja za doseganje proračunskih ciljev so v
izvajanju, zaostalih plačilih podjetij v državni lasti, ki predstavljajo
velik delež pogojnih obveznosti v proračunu, ter pridržku Komisije
(Eurostat) glede s postopkom priglasitve čezmernega primanjkljaja[4]. (11)
Romunija se je zavezala v okviru pakta „euro plus“[5], nacionalnem reformnem programu in
konvergenčnem programu, ki so bili predloženi 2. maja 2011.
Večina zavez je bilo uresničenih ali se uresničujejo kot del
srednjeročnega programa finančne pomoči in so na splošno
primerni za uresničevanje izzivov v okviru pakta. (12)
Komisija je ocenila konvergenčni program in
nacionalni reformni program, vključno z zavezami v okviru pakta za euro
plus[6]. Pri tem ni upoštevala le njihovega pomena
za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Romuniji, ampak tudi
njihovo usklajenost s pravili in navodili EU, in sicer glede na potrebo po
okrepitvi splošnega gospodarskega upravljanja Evropske unije z zagotavljanjem
prispevka na ravni EU v prihodnjih nacionalnih odločitvah. (13)
Svet je glede na to oceno, pri čemer je
upošteval tudi Priporočilo Sveta na podlagi člena 126(7) Pogodbe
o delovanju Evropske unije z dne 16. februarja 2010, proučil
dopolnitev konvergenčnega programa Romunije za leto 2011, njegovo mnenje[7] pa je izraženo v priporočilu v
nadaljevanju. Ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 25. marca 2011
je Svet proučil nacionalni program reform Romunije. PRIPOROČA, da Romunija: Izvaja ukrepe iz Sklepa Sveta
št. 2009/459/ES, kakor je bil spremenjen s Sklepom Sveta
št. 2010/183/EU, in ukrepe iz Sklepa Sveta št. 2011/288/EU, ki so
bili podrobneje določeni v memorandumu o soglasju z dne
23. junija 2009 in poznejših dopolnilih ter v memorandumu o soglasju
z dne [junija 2011] in poznejših
dopolnilih. V Bruslju, Za
Svet Predsednik [1] UL L 209, 2.8.1997, str. 1. [2] UL C …, str. . [3] Velja tudi za leto 2011 v skladu s Sklepom Sveta
2011/308/EU z dne 19. maja 2011. [4] Eurostat je izrazil pridržek glede kakovosti romunskih
podatkov v okviru EDP, zaradi: (i) negotovosti glede vpliva nekaterih javnih
družb na javnofinančni primanjkljaj, (ii) poročanja kategorij na
podlagi ESA95 „ druge terjatve ali obveznosti“, (iii) narave in vpliva
nekaterih finančnih transakcij ter (iv) konsolidacije medvladnih tokov. [5] Več podrobnosti o zavezah v okviru pakta „euro
plus“ je na voljo v SEC(2011) 731. [6] Glej SEC(2011) 731. [7] Predvideno v členu 9(3) Uredbe Sveta (ES)
št. 1466/97.