OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Kadrovski predpisi so pravni okvir za zaposlitev in delovne pogoje približno 55 000 uradnikov in drugih uslužbencev, zaposlenih v več kot petdesetih ustanovah in agencijah, ki obstajajo v različnih krajih zaposlitve v Evropski uniji in tretjih državah.

Glede na zgodovinske izzive, s katerimi se danes srečuje EU, so kakovost, zavezanost, neodvisnost in lojalnost njenega osebja pomembnejše kot kdaj koli prej. Hkrati pa ti izzivi zahtevajo posebna prizadevanja vsake javne uprave in vsakega člana njenega osebja za izboljšanje učinkovitosti in prilagoditev spreminjajočemu se gospodarskemu in socialnemu okviru v Evropi.

Nedavna dogajanja v svetovnem gospodarstvu in posledična potreba po konsolidaciji javnih financ nedvomno vplivajo na evropsko javno upravo in uprave vseh institucij, organov in agencij EU. Upravni odhodki EU znašajo le 5,8 % večletnega finančnega okvira za obdobje 2007–2013, kar je približno 1 % BDP Unije. Kljub temu je pomembno pokazati, da si vse institucije EU in njihovi zaposleni še naprej prizadevajo za učinkovitost in gospodarnost ter se zavedajo fiskalnih omejitev, ki pestijo mnoge javne uprave v Evropi.

Ker se EU in njene institucije srečujejo s pomembnimi izzivi, mora predlog vzpostaviti ravnovesje med potrebnim prizadevanjem po nadaljnji učinkovitosti in gospodarnosti ter zmožnostjo institucij, da izvajajo svoje politike. To vključuje potrebe institucij EU kot delodajalcev, da pritegnejo in ohranijo osebje z najvišjo ravnijo strokovne usposobljenosti na različnih področjih strokovnega znanja in izkušenj. Institucije na trgu iščejo visoko usposobljene posameznike, ki so sposobni delati v večkulturnem in večjezičnem okolju, poleg tega pa so se pripravljeni z družinami preseliti in bivati v tujini. Glede na prihodnje upokojitve v institucijah EU, ki bodo zadevale zlasti zaposlene iz 15 držav, ki so bile članice Unije pred letom 2004, bo ohranitev geografskega ravnovesja med zaposlenimi iz vseh držav članic še poseben izziv. Zaradi demografskih sprememb v Evropi bosta pridobivanje in ohranjanje odličnega osebja iz vseh držav članic v prihodnosti še bolj otežena.

Predlog je treba obravnavati v okviru velike reforme Kadrovskih predpisov, ki je začela veljati 1. maja 2004. Ta reforma je pomenila podroben pregled celotnega evropskega prava na področju javne uprave in prinesla pomembne spremembe za vsa področja evropske javne uprave. Prenovljen je bil celotni karierni sistem. Uvedena je bila nova kategorija zaposlenih – pogodbeni uslužbenci, ki na splošno prejemajo nižje plače. Plačna lestvica za uradnike in začasne uslužbence je bila prenovljena, tako da omogoča zaposlovanje osebja v nižjih razredih in posledično z nižjimi začetnimi plačami. Reforma je uvedla tudi bolj prožne in za družino prijazne delovne pogoje, saj je podaljšala najdaljše možno trajanje dopusta iz osebnih razlogov in uvedla starševski dopust.

Glede pokojninskega sistema je treba omeniti, da se je upokojitvena starost zvišala s 60 na 63 let (s prehodnimi ukrepi za že zaposlene), pokojninska stopnja za novo zaposlene se je znižala z 2 % na 1,9 % in za pokojninske pravice, pridobljene pred 1. majem 2004, ne veljajo več korekcijski koeficienti za višje življenjske stroške. Metoda za ohranjanje aktuarskega ravnotežja pokojninskega sistema je bila določena v Prilogi XII h Kadrovskim predpisom. Nazadnje je treba omeniti, da je bila sprejeta nova metoda za prilagoditev osebnih prejemkov in pokojnin javnih uslužbencev EU.

Vse te spremembe skupaj so omogočile precejšnje prihranke v proračunu EU, njihov letni učinek pa se še naprej povečuje: z reformo so bile doslej privarčevane 3 milijarde EUR, do leta 2020 pa bo privarčevanih še 5 milijard EUR. Študija Eurostata o dolgoročnih proračunskih posledicah pokojninskih stroškov je pokazala, da bo na dolgi rok letni prihranek pri pokojninskih stroških zaradi reforme iz leta 2004 večji od 1 milijarde EUR, pri čemer niso bili upoštevani učinki na druga področja.

Metoda za prilagoditev plač in pokojnin je na voljo že od leta 1972 in se je izkazala kot koristno orodje, s katerim se je mogoče izogniti letnim razpravam o prilagoditvah plač in morebitnim stavkam, povezanim s takimi razpravami. Z leti je bila metoda večkrat spremenjena, nazadnje leta 2004. Ker sedanja metoda poteče leta 2012, Komisija zdaj predlaga novo, ki izraža politične odločitve držav članic glede prilagoditev plač njihovih javnih uslužbencev, medtem ko hkrati odpravlja pomanjkljivosti, ki so se pokazale med razpravami o letni prilagoditvi leta 2009 in po njih. Sistem izračunavanja pokojninskih prispevnih stopenj poteče 30. junija 2013 in Komisija predlaga novega v skladu s splošno aktuarsko prakso.

Ta predlog upošteva tudi sklepe Sveta in zahteve v skladu s členom 241 PDEU o uporabi določbe o izjemi za metodo, o pokojninskem sistemu javnih uslužbencev EU, vključno s sistemom predčasnega upokojevanja, in o karierni strukturi, da bi tesneje povezali plače in odgovornosti. Poleg tega upošteva kritiko, izraženo glede nekaterih zastarelih elementov Kadrovskih predpisov, če je upravičena.

Predlog Komisije vzpostavlja ravnovesje med stroškovno učinkovitostjo in potrebami institucij na področju upravljanja človeških virov. Po mnenju Evropske komisije bodo institucije EU, če bo predlog sprejet, še naprej razpolagale z neodvisno, učinkovito in moderno evropsko javno upravo, ki jim bo omogočala, da izpolnijo naloge, ki so jim bile zaupane s Pogodbami.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENE UČINKA

Ta predlog je bil obravnavan skupaj s predstavniki zaposlenih v skladu z ustreznimi postopki in upošteva rezultate teh razprav.

Pred sprejetjem sta se o predlogu posvetovala Odbor za kadrovske predpise in odbor uslužbencev Evropske komisije.

Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj

Ni bilo potrebe po zunanjih izvedenskih mnenjih.

3.           Glavni elementi Predloga

Zmanjšanje števila zaposlenih za 5 %

Predlagano je, da vsaka institucija in agencija zmanjša število zaposlenih za 5 %, tako da ne nadomesti določenega števila tistih, ki odidejo, tj. tistih, ki se upokojijo ali jim potečejo pogodbe. Brez poseganja v prihodnje odločitve proračunskega organa bo obveznost institucij in agencij, da spoštujejo zavezo zmanjšati število zaposlenih, ustrezno upoštevana v členu 6 Kadrovskih predpisov.

Metoda za prilagoditev plač in pokojnin

Nova metoda bi ohranila načelo vzporednosti med razvojem plač nacionalnih uradnikov in uradnikov EU ter odpravila pomanjkljivosti sedanje metode:

– Nova metoda bi ustrezno upoštevala spremembe nominalnih plač (namesto sprememb realnih plač) v vseh državah članicah. Tako bi natančno spremljala spremembe plač v vseh državah članicah Evropske unije in ne le v omejenem vzorcu.

– Da bi zmanjšali časovni zamik v izrednih razmerah, bi se samodejno uporabila določba o izvzetju, če bosta izpolnjena naslednja pogoja: 1) zmanjšanje BDP Unije in 2) razlika med vrednostjo prilagoditve osebnih prejemkov in pokojnin uslužbencev EU ter spremembo v BDP Unije presega dve odstotni točki. Če bosta izpolnjena oba pogoja, se bo polovica vrednosti prilagoditve odložila na naslednje leto. Ta določba bi bila na primer uporabljena v letu 2009.

– Bruseljski mednarodni indeks bi se ukinil. Razlike v povečanju življenjskih stroškov med posameznim krajem zaposlitve in krajem v državah članicah bodo izračunane in izražene s korekcijskimi koeficienti. Uveden bo nov skupni korekcijski koeficient za Belgijo in Luksemburg, s čimer bosta ti dve državi članici obravnavani kot en sam kraj zaposlitve. Za prvo leto bo njegova vrednost 100.

Tako kot pri sedanji metodi tudi pri predlagani metodi ne gre za indeksacijo na podlagi inflacije, saj preprosto sledi razvoju kupne moči nacionalnih javnih uslužbencev, kakor jo na nacionalni ravni določi posamezna država članica.

Solidarnostna dajatev

Od leta 1982 je bila metoda zaradi posledic naftne krize povezana z dodatnim davkom na plače. Kljub izboljšanju gospodarskega stanja ta dodatni davek ni bi odpravljen, temveč je postal ukrep, povezan s samodejno uporabo metode. Predlaga se, da se za obdobje trajanja predlagane metode solidarnostna dajatev poviša na 6 %.

Spremembe pokojninskega sistema, da bi se upoštevale demografske spremembe

Povišanje običajne upokojitvene starosti na 65 let

Trenutno je običajna upokojitvena starost 63 let za uradnike, zaposlene po 1. maju 2004. Za uradnike, zaposlene pred 1. majem 2004, veljajo prehodne določbe, po katerih se upokojitvena starost giblje med 60 in 63 leti.

Za uradnike, zaposlene po 1. januarju 2013, se predlaga povišanje običajne upokojitvene starosti na 65 let. Uporabljena bodo prehodna pravila, podobna tistim iz leta 2004, tj. upokojitvena starost za uradnike, zaposlene pred 1. majem 2013, se bo gibala med 60 in 65 leti.

Poleg tega se možnost nadaljevanja dela do starosti 67 let ne bo več omogočala le izjemoma.

Zagotovljeni bodo dodatni ukrepi za ustrezno upoštevanje pridobljenih pokojninskih pravic in obveznosti ohranjanja aktuarskega ravnotežja pokojninskega sistema.

Povišanje starosti za predčasno upokojitev na 58 let in zmanjšanje števila uradnikov, ki se predčasno upokojijo

Trenutno je minimalna starost za predčasno upokojitev 55 let. V skladu z novim predlogom bi bila minimalna starost za predčasno upokojitev določena na 58 let. Poleg tega bi bilo največje število uradnikov, ki se v danem letu upokojijo, ne da bi se zmanjšale njihove pokojninske pravice, določeno na 5 % uradnikov vseh institucij, ki so se upokojili v prejšnjem letu (v nasprotju z 10 % v sedanjem sistemu). Ta sistem se ohranja, ker se je med zadnjo širitvijo izkazalo, da je kot orodje za upravljanje človeških virov koristen za vse institucije.

Uskladitev metodologije za izračun stopnje pokojninskih prispevkov v mednarodni aktuarski praksi

Sistem za izračunavanje pokojninskih prispevnih stopenj poteče 30. junija 2013. Ohranili naj bi isto metodologijo, vendar pa drsečo sredino za obrestne mere in rast plač povečali na 30 let. Uporabljeno bi bilo osemletno prehodno obdobje.

Zaradi te spremembe bi postala pokojninska prispevna stopnja bolj stabilna in manj občutljiva na kratkoročne spremembe obrestnih mer, zato bi se o njej manjkrat razpravljalo. Sistem izračunavanja bi se uskladil z običajno aktuarsko prakso, tako da bi se za zagotovitev uravnoteženosti pokojninskih sistemov uporabljala opazovanja v obdobju od 20 do 40 let.

Prilagoditev pogojev za zaposlitev

Uvedba minimalnega števila tedenskih delovnih ur

Zaradi 5-odstotnega zmanjšanja števila zaposlenih bi moral vsak zaposleni prevzeti del dodatne delovne obremenitve, da bi lahko dosegali enake cilje politike.

Zato je predlagano, da se v Kadrovske predpise uvede minimalno število delovnih ur na teden, tj. 40.

Ohranjanje prožne ureditve delovnega časa

Prožna ureditev delovnega časa omogoča usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter ustrezno uravnoteženo zastopanost spolov v institucijah, hkrati pa spoštuje obveznosti glede delovnega časa. Zato je primerno v Kadrovske predpise uvesti izrecno sklicevanje na to ureditev. Ta splošna ureditev za zaposlene ne bi veljala za vodilne delavce, saj jih institucije pooblaščajo za upravljanje časa zaposlenih in svojega časa.

Nadomestila oz. dodatki in pravice: zmanjšanje letnega potovalnega časa, letnega nadomestila stroškov prevoza ter prilagoditev pravil o povračilu selitvenih stroškov in stroškov na službenih potovanjih

Zaposleni so trenutno upravičeni do največ šestih dni na leto za čas potovanja v matični kraj. Predlaga se omejitev letnega potovalnega časa na največ tri dni.

Letno nadomestilo stroškov prevoza temelji na kilometrski razdalji železniške poti, ki pogosto ni najbolj običajna izbira za potovanje v matični kraj. Zato bi bilo treba to razdaljo izračunati kot razdaljo velikega kroga, kar bi vplivalo na znižanje posameznih nadomestil. Poleg tega bi bilo plačilo letnih potnih stroškov omejeno na ozemlja držav članic EU.

Zaradi zmanjšanja upravnega bremena zadevnih zaposlenih in uprave bi bilo treba poenostaviti pravila o povračilu selitvenih stroškov. Zato se predlaga uvedba zgornjih meja stroškov, ki upoštevajo družinske okoliščine uradnika ali uslužbenca in povprečne selitvene stroške ter s tem povezano zavarovanje.

Pravila o službenih potovanjih bi bilo treba prilagoditi, da bodo bolje upoštevala posebno potrebo institucije, katere zaposleni morajo pogosto na službeno potovanje v glavne kraje dela njihove institucije. Predlagano je, da se jim v takih primerih omogoči povračilo stroškov nastanitve na podlagi pavšalnega zneska.

Preglednost ukrepov za institucije in agencije

Kadrovski predpisi se izvajajo z vrsto ukrepov, ki jih sprejmejo institucije in agencije. Zaradi zagotovitve skladnega in enotnega izvajanja Kadrovskih predpisov in poenostavitve bi se izvedbena pravila Komisije smiselno uporabljala za agencije.

Vendar bi agencije zaradi upoštevanja njihovih posebnih okoliščin po prejetju dovoljenja Komisije lahko sprejele drugačna izvedbena pravila ali pa bi se po potrebi odločile, da izvedbenih pravil ne uporabijo.

Sodišče Evropske unije naj bi zaradi preglednosti vzpostavilo register, ki vsebuje izvedbena pravila vseh institucij.

Kariera strokovno-tehničnih uslužbencev, nov karierni tok za tajnike in več prožnosti pri zaposlovanju pogodbenih uslužbencev

Najvišji razredi rezervirani za zaposlene z visoko ravnijo odgovornosti

Da bi zagotovili jasno povezavo med odgovornostmi in razredom, bi bilo treba karierni tok funkcionalne skupine strokovno-tehničnih uslužbencev (v nadaljnjem besedilu: uslužbenci AST) preoblikovati tako, da bosta najvišja razreda (AST 10 in 11) rezervirana le za uradnike in začasne uslužbence s pomembnimi odgovornostmi za upravljanje kadrov, izvrševanje proračuna in/ali usklajevanje.

Nova funkcionalna skupina „AST/SC“ za tajnike in referente

Na sedanjih področjih dejavnosti uslužbencev AST je treba karierne strukture še bolj prilagoditi različnim ravnem odgovornosti, tako da se bo vzpostavil primerno diferenciran spekter kariernih tokov v evropski javni upravi in da se bodo omejili upravni stroški, kot je predvideno v večletnem finančnem okviru. Zato bi bilo treba uvesti novo funkcionalno skupino „AST/SC“ za tajnike in referente. Predlagane plače in stopnje napredovanj za to funkcionalno skupino vzpostavljajo ustrezno razmerje med ravnijo odgovornosti in ravnijo prejemkov. Tako bo mogoče ohraniti stabilno, celovito in dobro uravnoteženo evropsko javno upravo, kot je to potrebno po mnenju mnogih institucij.

Zaposlovanje pogodbenih uslužbencev

Zaradi zagotovitve večje prožnosti institucijam bi se najdaljše možno trajanje pogodb za pomožne pogodbene uslužbence podaljšalo s 3 na 6 let.

Čeprav se bo velika večina uradnikov še naprej zaposlovala na podlagi javnih natečajev, pa bi bile institucije pooblaščene, da organizirajo notranje natečaje, na katerih lahko sodelujejo tudi pogodbeni uslužbenci.

Obravnavanje neupravičenih geografskih neravnovesij

Kadrovski predpisi določajo, da se uradniki Evropske unije zaposlujejo z najširšega možnega geografskega območja. Vendar statistični podatki kažejo, da so nekatere nacionalne pripadnosti preveč zastopane glede na relativno težo njihovega prebivalstva v Evropski uniji, medtem ko so druge zastopane premalo. Ta neravnovesja so zlasti opazna v nekaterih razredih.

Zato je treba spremeniti člen 27 Kadrovskih predpisov, da bo institucijam omogočeno sprejemanje ukrepov za popravek dolgotrajnih in občutnih geografskih neravnovesij ob hkratnem ohranjanju načela zaposlovanja na podlagi najvišjega standarda sposobnosti, učinkovitosti in neoporečnosti. Ta ukrep se sprejme s splošnimi izvedbenimi ukrepi in se o njem poroča po petih letih.

Povečanje učinkovitosti pri upravljanju kadrov za agencije

Evropske agencije so postale pomemben del institucionalnega zemljevida Evropske unije. Danes deluje 45 struktur (32 regulativnih agencij, 7 skupnih podjetij in 6 izvajalskih agencij). Skupaj zaposlujejo skoraj 8 000 ljudi, večinoma začasnih uslužbencev. Vendar določbe Kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlovanje drugih uslužbencev niso v celoti prilagojene potrebam majhnih struktur, kot so agencije.

Zato Komisija predlaga uvedbo nove kategorije začasnih uslužbencev za agencije. Zaposlili bi jih po preglednem in objektivnem postopku izbire, lahko za nedoločen čas. Agencije bi jih lahko po potrebi napotile v interesu službe. Poleg tega bi začasni uslužbenci v agencijah lahko vzeli neplačan dopust, ki bi v času trajanja njihove celotne kariere znašal največ 15 let. Olajšana bi bila mobilnost znotraj samih agencij in med njimi, saj bi se razred in stopnja v primeru prijave na novo delovno mesto ohranila, če bi razpon razredov za novo delovno mesto vključeval njihov razred.

Agencije bi imele določeno prožnost pri ustanavljanju vrste odborov, ki oblikujejo socialni dialog ali s katerimi se je treba posvetovati pred sprejetjem odločitve.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog bi imel proračunski učinek na odhodke in prihodke Evropske unije. Zaradi prehodnih določb bi se finančni učinek nekaterih določb postopoma povečeval in šele dolgoročno dosegel popoln učinek. Po pričakovanjih naj bi v naslednjem večletnem finančnem okviru prihranili več kot milijardo EUR. Dolgoročno naj bi na podlagi predlaganih sprememb prihranili milijardo EUR letno. Več podrobnosti je na voljo v finančnem izkazu, ki je priložen temu predlogu.

2011/0455 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 336 Pogodbe,

ob upoštevanju Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije in zlasti člena 12 Protokola,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije, predloženega po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Sodišča Evropske unije,

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Evropska unija z več kot 50 institucijami in agencijami potrebuje visokokakovostno evropsko javno upravo, da lahko zagotavlja najvišji standard opravljanja svojih nalog v skladu s Pogodbama in je ustrezno pripravljena na notranje in zunanje izzive, s katerimi se bo srečevala v prihodnosti.

(2) Zato je treba zagotoviti okvir za zaposlovanje visoko produktivnega in neoporečnega osebja, izbranega na najširšem možnem geografskem območju med državljani držav članic, in tem zaposlenim omogočiti, da opravljajo svoje naloge čim bolj učinkovito in uspešno.

(3) Širši cilj je optimizirati upravljanje človeških virov v evropski javni upravi, za katero so značilne usposobljenost, neodvisnost, lojalnost, nepristranskost in stabilnost, pa tudi kulturna in jezikovna raznolikost.

(4) Zaradi zagotovitve, da se kupna moč uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije razvija vzporedno s kupno močjo javnih uslužbencev državnih uprav držav članic, je bistveno, da se ohrani načelo mehanizma večletne prilagoditve plačil, znanega kot „metoda“, tako da se uporaba te metode podaljša do konca leta 2022 in ponovno preveri ob koncu petletnega obdobja. Odstopanje med mehanizmom metode, ki je bila vedno upravne narave, in dejstvom, da je Svet sam sprejemal rezultat metode, je v preteklosti povzročilo težave in ni v skladu z Lizbonsko pogodbo. Zato je primerno zakonodajalcema omogočiti, da se pri sprejemanju teh sprememb Kadrovskih predpisov odločita o metodi, s katero bi se vsako leto samodejno posodabljale vse plače, pokojnine in nadomestila. Ta posodobitev bo temeljila na političnih odločitvah, ki jih sprejme vsaka država članica za prilagoditev plač javnih uslužbencev na nacionalni ravni.

(5) Pomembno je zagotoviti kakovost statističnih podatkov, uporabljenih za posodabljanje osebnih prejemkov in pokojnin. Nacionalni statistični uradi v skladu z načelom nepristranskosti zbirajo podatke na nacionalni ravni in jih posredujejo Eurostatu.

(6) Morebitne ugodnosti, ki jih imajo uradniki in drugi uslužbenci Evropske unije zaradi uporabe metode, je treba uravnovesiti z nadaljnjo uporabo sistema posebne dajatve, ki se preimenuje v „solidarnostno dajatev“. Medtem ko se je stopnja posebne dajatve, ki je veljala v obdobju od leta 2004 do leta 2012, postopno povišala in je bila v povprečju 4,23-odstotna, se v trenutnih okoliščinah zdi primerno solidarnostno dajatev povišati na enotno stopnjo 6 %, da se upoštevajo težke gospodarske razmere in njihove posledice za javne finance po vsej Evropski uniji. Tako solidarnostno dajatev je treba uporabljati za vse uradnike in druge uslužbence Evropske unije za enako obdobje kot samo „metodo“.

(7) Zaradi demografskih sprememb in spreminjajoče se starostne strukture prebivalstva je treba povišati upokojitveno starost, vendar je treba pri tem uporabiti prehodne ukrepe za že zaposlene uradnike in druge uslužbence Evropske unije. Ti prehodni ukrepi so potrebni zaradi spoštovanja pridobljenih pravic že zaposlenih uradnikov, ki so prispevali v fiktivni pokojninski sklad za uradnike Evropske unije.

(8) Ker je pokojninski sistem Evropske unije aktuarsko uravnotežen in je treba to ravnotežje kratkoročno in dolgoročno ohranjati, se za uslužbence, zaposlene pred 1. januarjem 2013, pokojninski prispevek izravna s prehodnimi ukrepi, kot sta višja odmerna stopnja za leta službovanja po zakonsko predpisani upokojitveni starosti (spodbuda iz Barcelone) in uporaba polovičnega zmanjšanja za predčasno upokojitev za obdobje med dopolnjenim 60. letom in zakonsko določeno upokojitveno starostjo.

(9) V skladu s splošno sprejeto aktuarsko prakso se zaradi zagotavljanja uravnoteženosti pokojninskih sistemov za izračun obrestnih mer in rasti plač uporabijo opazovanja v obdobju od 20 do 40 let. Zato je treba drsečo sredino za obrestne mere in rast plač podaljšati na 30 let z 8-letnim prehodnim obdobjem.

(10) Svet je zaprosil Komisijo za študijo in predložitev ustreznih predlogov glede člena 5(4), Priloge I.A in člena 45(1) Kadrovskih predpisov, da bi vzpostavili jasno povezavo med odgovornostmi in razredom v funkcionalni skupini AST ter pri primerjavi odlik v okviru napredovanja bolj poudarili raven odgovornosti.

(11) Ob upoštevanju tega zaprosila je primerno, da je napredovanje v višji razred pogojeno z izvajanjem nalog, katerih pomen upravičuje imenovanje uradnika v zadevni višji razred.

(12) Karierni tok v funkcionalni skupini AST je treba preoblikovati, tako da bodo najvišji razredi rezervirani za omejeno število uradnikov z najvišjo ravnijo odgovornosti glede upravljanja kadrov, izvrševanja proračuna ali usklajevanja v tej funkcionalni skupini.

(13) Da bi karierne strukture zaposlenih na sedanjih področjih dejavnosti uslužbencev AST še bolj prilagodili različnim ravnem odgovornosti, kar bi bil tudi nujen prispevek k omejevanju upravnih odhodkov, je treba uvesti novo funkcionalno skupino „AST/SC“ za tajnike in referente. Plače in stopnje napredovanj vzpostavljajo ustrezno razmerje med ravnijo odgovornosti in ravnijo prejemkov. Tako bo mogoče ohraniti stabilno in celovito evropsko javno upravo.

(14) Delovni čas v institucijah je treba uskladiti z veljavnim delovnim časom v nekaterih državah članicah Evropske unije, da se nadomesti zmanjšanje osebja v institucijah. Z uvedbo minimalnega števila delovnih ur na teden se bo zagotovilo, da lahko zaposleni v institucijah opravijo delo, ki izhaja iz uresničevanja ciljev politike Evropske unije, hkrati pa se bodo uskladili delovni pogoji v institucijah, kar je v interesu solidarnosti znotraj celotne javne uprave Evropske unije.

(15) Prožna ureditev delovnega časa je bistveni element sodobne in učinkovite javne uprave, ki omogoča za družino prijazne delovne pogoje in ustrezno uravnoteženo zastopanost spolov v institucijah. Zato je treba v Kadrovske predpise uvesti izrecno sklicevanje na to ureditev.

(16) Pravila o letnem potovalnem času in letnem plačilu stroškov prevoza med krajem zaposlitve in matičnim krajem je treba posodobiti, racionalizirati in povezati z izselitvenim statusom, da bi bila njihova poraba bolj preprosta in pregledna. Zlasti je treba letni čas potovanja omejiti na največ tri dni.

(17) Podobno je treba poenostaviti pravila o povračilu selitvenih stroškov, da bi olajšali njihovo uporabo za upravo in zadevno osebje. Zato je treba uvesti zgornje meje stroškov, ki upoštevajo družinske okoliščine uradnika ali uslužbenca in povprečne selitvene stroške ter s tem povezano zavarovanje.

(18) Nekateri uslužbenci morajo pogosto na službeno potovanje v druge glavne kraje dela njihove institucije. Te okoliščine v pravilih o službenih potovanjih trenutno niso ustrezno upoštevane. Zato je treba ta pravila prilagoditi, da bi v takih primerih dopuščala povračilo stroškov nastanitve na podlagi pavšalnega zneska.

(19) Primerno je zagotoviti bolj prožen okvir za zaposlovanje pogodbenih uslužbencev. Zato je treba institucijam Evropske unije omogočiti zaposlovanje pogodbenih uslužbencev za največ šest let, da izvajajo naloge pod nadzorom uradnikov ali začasnih uslužbencev. Medtem ko se bo velika večina uradnikov še naprej zaposlovala na podlagi javnih natečajev, je treba institucije pooblastiti, da organizirajo notranje natečaje, na katerih lahko sodelujejo tudi pogodbeni uslužbenci.

(20) Treba je zagotoviti prehodne ureditve, ki omogočajo postopno uporabo novih pravil in ukrepov, medtem ko spoštujejo pridobljene pravice in legitimna pričakovanja osebja, zaposlenega pred začetkom veljavnosti teh sprememb Kadrovskih predpisov.

(21) Zaradi poenostavitve in dosledne kadrovske politike se pravila, ki jih sprejme Komisija za izvajanje Kadrovskih predpisov, smiselno uporabljajo za agencije. Vendar se agencijam za zagotovitev, da se po potrebi lahko upošteva njihov poseben položaj, omogoči, da Komisijo zaprosijo za dovoljenje, da sprejmejo izvedbena pravila, ki odstopajo od tistih, ki jih je sprejela Komisija, ali da ne uporabljajo pravil Komisije.

(22) V okviru Sodišča Evropske unije je treba vzpostaviti in upravljati register vseh predpisov, ki so bili sprejeti za izvajanje Kadrovskih predpisov. Ta register, ki bo dostopen vsem institucijam in agencijam, bo omogočal preglednost in spodbujal usklajeno uporabo Kadrovskih predpisov.

(23) Da bi uskladili in pojasnili pravila o sprejetju izvedbenih določb ter ob upoštevanju njihove interne in upravne narave, je zadevna pooblastila za odločanje primerno prenesti na organ za imenovanja in organ, pooblaščen za sklepanje pogodb.

(24) Ob upoštevanju velikega števila začasnih uslužbencev v agencijah in potrebe po opredelitvi dosledne kadrovske politike je treba oblikovati novo kategorijo začasnih uslužbencev in določiti podrobna pravila za to kategorijo.

(25) Da bi dosegli cilje iz Kadrovskih predpisov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte zlasti v zvezi z nekaterimi vidiki delovnih pogojev.

(26) Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije se spremenijo:

1. v členu 1d(3) se beseda „Institucije“ nadomesti z „Organi za imenovanja institucij“;

2. člen 5 se spremeni:

(a) odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1. Delovna mesta, ki jih urejajo Kadrovski predpisi, se v skladu z vrsto in pomembnostjo nalog razvrstijo v funkcionalno skupino upravni uslužbenci (v nadaljnjem besedilu: AD), funkcionalno skupino strokovno-tehnični uslužbenci (v nadaljnjem besedilu: AST) ter funkcionalno skupino tajniki in referenti (v nadaljnjem besedilu: AST/SC).

2. V funkcionalni skupini AD je dvanajst razredov, ki ustrezajo upravljavskim, konceptualnim in analitičnim ter jezikovnim in znanstvenim nalogam. V funkcionalni skupini AST je enajst razredov, ki ustrezajo izvršilnim in tehničnim nalogam. V funkcionalni skupini AST/SC je šest razredov, ki ustrezajo nalogam referentov in tajnikov.“;

(b) v točki (a) odstavka 3 se za besedilom „za funkcionalno skupino AST“ vstavi besedilo „in funkcionalno skupino AST/SC“;

(c) odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Tabela, ki kaže vrste delovnih mest, je v razdelku A Priloge I. Na podlagi te tabele lahko organ za imenovanja vsake institucije po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise podrobneje opredeli naloge in pooblastila za vsako vrsto delovnega mesta.“;

3. člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

1. V kadrovskem načrtu, ki je priložen delu proračuna za posamezno institucijo, je navedeno število delovnih mest v vsakem razredu in funkcionalni skupini.

Kadrovski načrt vsake institucije upošteva obveznosti iz večletnega finančnega okvira in medinstitucionalnega sporazuma o njegovem izvajanju.

2. Brez poseganja v načelo napredovanja, ki temelji na odlikah, kakor je določeno v členu 45, ta načrt zagotovi, da je število prostih delovnih mest v vsakem razredu kadrovskega načrta za vsako institucijo na dan 1. januarja vsakega leta enako številu aktivno zaposlenih uradnikov iz nižjega razreda na dan 1. januarja predhodnega leta, ki se pomnoži s stopnjami za ta razred, določenimi v razdelku B Priloge I. Te stopnje se s 1. januarjem 2013 uporabljajo na podlagi petletnega povprečja.

3. Stopnje, določene v razdelku B Priloge I, se proučijo ob koncu petletnega obdobja z začetkom 1. januarja 2013 na podlagi poročila, ki ga Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu, ter na podlagi predloga Komisije.

Evropski parlament in Svet odločata v skladu s členom 336 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

4. Komisija po tem petletnem obdobju poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju določb za funkcionalno skupino AST/SC in prehodnih določb iz člena 30 Priloge XIII, pri čemer upošteva razvoj potrebe po zaposlenih, ki izvajajo naloge tajnikov in referentov, v vseh institucijah ter razvoj stalnih in začasnih delovnih mest v funkcionalni skupini AST in število pogodbenih uslužbencev v funkcionalni skupini II.“;

4. člen 9 se spremeni:

(a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Brez poseganja v odstavek 1a se v vsaki instituciji ustanovijo:

– odbor uslužbencev, ki je za različne kraje zaposlitve lahko organiziran v sekcijah;

– eden ali več skupnih odborov, glede na število uradnikov v krajih zaposlitve;

– ena ali več disciplinskih komisij, glede na število uradnikov v krajih zaposlitve;

– eden ali več skupnih svetovalnih odborov za ugotavljanje strokovne nesposobnosti, glede na število uradnikov v krajih zaposlitve;

– odbor za poročila, če je potrebno;

– invalidska komisija,

ki opravljajo naloge, dodeljene s temi kadrovskimi predpisi.“;

(b) odstavek 1a se nadomesti z naslednjim:

„Za izvajanje nekaterih določb teh kadrovskih predpisov se lahko za dve ali več institucij ustanovi en skupni odbor. Drugi odbori iz odstavka 1 ter disciplinska komisija se lahko ustanovijo kot skupni organi dveh ali več agencij.“;

(c) v odstavku 2 se po prvem pododstavku vstavi naslednji pododstavek:

„Agencije lahko odstopajo od določb člena 1 Priloge II v zvezi s člani odbora uslužbencev, da se upošteva sestava njihovih zaposlenih. Agencije se lahko odločijo, da v skupni odbor ali odbore iz člena 2 Priloge II ne bodo imenovale namestnikov.“;

5. v drugem stavku prvega pododstavka člena 10 se beseda „institucije“ nadomesti z „organi za imenovanja institucij“;

6. Člen 18(1) se nadomesti z naslednjim:

„1. Vse pravice, izhajajoče iz pisnih izdelkov ali drugega dela, ki ga opravi kateri koli uradnik pri opravljanju svoje službe, so last Evropske unije, oziroma, če se taki pisni izdelki ali delo nanašajo na Evropsko skupnost za atomsko energijo, last navedene skupnosti. Unija ali, kjer je primerno, Evropska skupnost za atomsko energijo ima pravico dobiti avtorske pravice za tako delo.“;

7. V členu 26a se beseda „institucije“ nadomesti z „organi za imenovanja institucij“;

8. člen 27 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 27

Zaposlovanje mora zagotoviti, da institucija dobi najsposobnejše, najučinkovitejše in neoporečne uradnike, ki jih izbira na najširšem možnem geografskem območju med državljani držav članic Evropske unije. Nobeno delovno mesto ni rezervirano za državljane ene od držav članic.

Načelo enakosti državljanov Unije omogoča vsaki instituciji, da sprejme korektivne ukrepe, če opazi dolgotrajno in očitno nesorazmerje med nacionalnimi pripadnostmi uradnikov, ki ni utemeljeno z objektivnimi merili. Ti korektivni ukrepi ne smejo imeti za posledico meril zaposlovanja, ki ne temeljijo na odlikah. Organ za imenovanja zadevne institucije pred sprejetjem takih korektivnih ukrepov sprejme splošne določbe za uveljavitev tega odstavka v skladu s členom 110.

Komisija po petletnem obdobju, ki se začne s 1. januarjem 2013, poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju prejšnjega odstavka.“;

9. v členu 29 se odstavku 1 doda naslednji pododstavek:

„Ob upoštevanju načela, da se velika večina uradnikov zaposli na podlagi javnih natečajev, se lahko organ za imenovanja z odstopanjem od točke (b) odloči za organizacijo notranjega natečaja v instituciji, na katerem lahko sodelujejo tudi pogodbeni uslužbenci, kakor so določeni v členih 3a in 3b Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije.“;

10. prvi stavek člena 31(2) se nadomesti z naslednjim:

„Brez poseganja v člen 29(2) se uradniki zaposlujejo le v razredih SC 1, AST 1 do AST 4 ali AD 5 do AD 8.“;

11. v tretjem odstavku člena 32 se beseda „institucija“ nadomesti z „organ za imenovanja vsake institucije“;

12. v drugi alinei točke (b) člena 37 se beseda „institucije“ nadomesti z „organi za imenovanja institucij“;

13. člen 42a se spremeni:

(a) v drugem stavku prvega odstavka se besedilo „sprejmejo institucije“ nadomesti s „sprejme organ za imenovanja vsake institucije“;

(b) v zadnjem stavku tretjega odstavka se beseda „prilagaja“ nadomesti s „posodablja“;

14. člen 43 se spremeni:

(a) v prvem stavku prvega odstavka se besedi „vsaka institucija“ nadomestita z „organ za imenovanja vsake institucije“;

(b) v drugem stavku prvega odstavka se besedi „Vsaka institucija“ nadomestita z „Organ za imenovanja vsake institucije“;

15. člen 45 se spremeni:

(a) v odstavku 1 se za drugim stavkom vstavi naslednji stavek:

„Če ni uporabljen postopek iz člena 4 in člena 29(1), lahko uradniki napredujejo le, če so zaposleni na delovnem mestu, ki ustreza eni od vrst delovnih mest iz razdelka A Priloge I za naslednji višji razred.“;

(b) v prvem stavku odstavka 2 se besedilo „člena 55 Pogodbe o Evropski uniji“ nadomesti s „člena 55(1) Pogodbe o Evropski uniji“;

(c) v drugem stavku odstavka 2 se beseda „Institucije“ nadomesti z „Organi za imenovanja institucij“;

16. v odstavku 5 člena 45a se besedilo „Institucije sprejmejo“ nadomesti z „Organ za imenovanja vsake institucije sprejme“;

17. v tretjem odstavku člena 48 se besedilo „funkcionalne skupine AST“ nadomesti s „funkcionalnih skupin AST in AST/SC“;

18. v zadnjem odstavku člena 50 se številka „55“ nadomesti z „58“;

19. člen 51 se spremeni:

(a) v prvem stavku odstavka 1 se besedi „Vsaka institucija“ nadomestita z „Organ za imenovanja vsake institucije“;

(b) v prvem in zadnjem stavku prvega pododstavka odstavka 6 se besedilo „razreda 1“ nadomesti z besedilom „razreda AST 1“;

20. člen 52(b) se nadomesti z naslednjim:

„(b) na lastno zahtevo zadnji dan v mesecu, za katerega je vložil zahtevo, če je star od 58 do 65 let ter izpolnjuje zahteve za takojšnje izplačilo pokojnine v skladu s členom 9 Priloge VIII. Smiselno se uporablja drugi stavek drugega odstavka člena 48.

Vendar lahko uradnik na lastno zahtevo in kadar organ za imenovanja meni, da je to v interesu službe, nadaljuje delo do 67 leta starosti in se nato samodejno upokoji zadnji dan v mesecu, v katerem dopolni navedeno starost.“;

21. člen 55 se spremeni:

(a) odstavki se oštevilčijo;

(b) prvi stavek odstavka 2 se nadomesti z naslednjim:

„Običajni delovni teden obsega od 40 do 42 ur, pri čemer dnevno razporeditev delovnega časa določi organ za imenovanja.“;

(c) v drugem stavku tretjega odstavka se beseda „Institucija“ nadomesti z „Organ za imenovanja vsake institucije“;

(d) doda se naslednji odstavek:

„4. Organ za imenovanja vsake institucije lahko uvede prožno ureditev delovnega časa. Uradniki, za katere veljajo določbe drugega odstavka člena 44, pri upravljanju svojega delovnega časa ne uporabljajo take ureditve.“;

22. člen 55a se spremeni:

(a) točka (e) prvega pododstavka odstavka 2 se nadomesti z naslednjim:

„(e) v zadnjih treh letih, preden doseže upokojitveno starost, vendar ne pred dopolnjenim oseminpetdesetim letom starosti“;

(b) v drugem pododstavku odstavka 2 se besedilo „ali po petinpetdesetem letu starosti“ nadomesti z „ali v zadnjih treh letih pred dosego upokojitvene starosti, vendar ne pred dopolnjenim oseminpetdesetim letom starosti,“;

23. tretji odstavek člena 56 se nadomesti z naslednjim:

„Kakor je določeno v Prilogi VI, imajo uradniki iz razredov SC 1 do SC 6 in razredov AST 1 do AST 4, ki so delali prek polnega delovnega časa, pravico do kompenzacijskega dopusta ali plačila nadur, če zahteve službe ne dopuščajo izrabe kompenzacijskega dopusta v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem so delali prek polnega delovnega časa.“;

24. drugi odstavek člena 56a in drugi odstavek člena 56b se nadomestita z naslednjim:

„Komisija po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise z delegiranimi akti v skladu s členoma 110a in 110b določi kategorije uradnikov, ki so upravičeni do takih dodatkov, pogoje dodeljevanja dodatkov in njihove stopnje.“;

25. drugi odstavek člena 56c se nadomesti z naslednjim:

„Komisija po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise z delegiranimi akti v skladu s členoma 110a in 110b določi kategorije uradnikov, ki so upravičeni do posebnih dodatkov, pogoje dodeljevanja takih dodatkov in njihove stopnje.“;

26. v prvem odstavku člena 57 se beseda „institucije“ nadomesti z „organi za imenovanja institucij“;

27. v členu 61 se beseda „Institucije“ nadomesti z „Organi za imenovanja institucij“;

28. člen 63 se spremeni:

(a) drugi odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Osebni prejemki, ki niso izplačani v eurih, se izračunajo na podlagi menjalnih tečajev, ki se uporabljajo za izvrševanje splošnega proračuna Evropske unije 1. julija zadevnega leta.“;

(b) tretji odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Menjalni tečaji se vsako leto ob letni posodobitvi prejemkov iz člena 65 posodobijo z učinkom za nazaj.“;

(c) četrti odstavek se črta;

29. člen 64 se nadomesti z naslednjim:

„Osebni prejemki uradnika, ki so izraženi v eurih, se po obveznih odtegljajih, določenih s temi kadrovskimi predpisi ali v katerih koli sprejetih izvedbenih predpisih, ponderirajo po stopnji, ki je nad, pod ali enaka 100 %, odvisno od življenjskih razmer v posameznih krajih zaposlitve.

Korekcijski koeficienti se letno posodabljajo v skladu s Prilogo XI. Organ za imenovanja vsake institucije objavi posodobljene vrednosti dva tedna po posodobitvi, da obvesti zaposlene v instituciji.“;

30. člen 65 se nadomesti z naslednjim:

„1. Osebni prejemki uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije se vsako leto posodobijo v skladu s Prilogo XI. Ta posodobitev se opravi pred koncem posameznega leta ob upoštevanju poročila Komisije, ki temelji na statističnih podatkih, ki jih pripravi Statistični urad Evropske unije v soglasju z nacionalnimi statističnimi uradi držav članic; statistični podatki kažejo stanje v vsaki od držav članic na dan 1. julija.

Zneski iz drugega in tretjega pododstavka člena 42a, členov 66 in 69, člena 1(1), člena 2(1), člena 3(1) in (2), člena 4(1), člena 7(2), člena 8(2), člena 10(1) Priloge VII in člena 8(2) Priloge XIII, zneski iz prejšnjega člena 4a Priloge VII, ki se posodabljajo v skladu s členom 18(1) Priloge XIII, zneski iz člena 24(3), drugega pododstavka člena 28a(3), člena 28a(7), členov 93 in 94, drugega pododstavka člena 96(3), člena 96(7) ter členov 133, 134 in 136 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, zneski iz prvega pododstavka člena 1(1) Uredbe Sveta (ESPJ, EGS, Euratom) št. 300/76, koeficient za zneske iz člena 4 Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68 se posodabljajo letno v skladu s Prilogo XI. Organ za imenovanja vsake institucije objavi posodobljene zneske dva tedna po posodobitvi, da obvesti zaposlene v instituciji.

2. V primeru znatne spremembe življenjskih stroškov se zneski iz odstavka 1 in ponderji iz člena 64 posodobijo v skladu s Prilogo XI. Organ za imenovanja vsake institucije objavi posodobljene zneske in ponderje dva tedna po posodobitvi, da obvesti zaposlene v instituciji.“;

31. člen 66 se spremeni:

(a) uvodni stavek se nadomesti z naslednjim:

„Osnovna mesečna plača se določi za vsak razred in stopnjo v funkcionalnih skupinah AD in AST, kakor določa naslednja tabela:“

(b) doda se naslednje:

„Osnovna mesečna plača se določi za vsak razred in stopnjo v funkcionalni skupini AST/SC, kakor določa naslednja tabela:

|| Stopnja

Razred || 1 || 2 || 3 || 4 || 5

SC 6 || 3 844,31 || 4 005,85 || 4 174,78 || 4 290,31 || 4 349,59

SC 5 || 3 397,73 || 3540,50 || 3 689,28 || 3 791,92 || 3 844,31

SC 4 || 3 003,02 || 3 129,21 || 3 260,71 || 3 351,42 || 3 397,73

SC 3 || 2 654,17 || 2 765,70 || 2 881,92 || 2 962,10 || 3 003,02

SC 2 || 2 345,84 || 2 444,41 || 2 547,14 || 2 617,99 || 2 654,17

SC 1 || 2 160,45 || 2 251,24 || 2 313,87 || 2 345,84 ||

“;

32. Člen 66a se spremeni:

(a) odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1. Z odstopanjem od člena 3(1) Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68[1] in za upoštevanje uporabe metode za posodabljanje osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov se od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2022 za osebne prejemke aktivno zaposlenih v Uniji uporabi začasen ukrep, imenovan ,solidarnostna dajatev‘.

2. Stopnja te solidarnostne dajatve, ki se odmeri od osnove, določene v odstavku 3, je 6 %.“;

(b) odstavek 3 se spremeni: (i) v uvodnem stavku in podtočki (i) točke (a) ter v točki (b) se besedi „posebna dajatev“ v različnih sklonih nadomestita z besedama „solidarnostna dajatev“ v ustreznih sklonih; (ii) v točki (a)(ii) se besedilo „stopnje 1 razreda 1“ nadomesti z besedilom „stopnje 1 razreda AST 1“;

(c) v odstavku 4 se besedi „Posebna dajatev“ nadomestita z besedama „Solidarnostna dajatev“;

33. člen 72 se spremeni:

(a) v prvem stavku prvega pododstavka odstavka 1 in v tretjem pododstavku odstavka 1 se beseda „institucije“ nadomesti z „organi za imenovanja vsake institucije“;

(b) v odstavkih 2 in 2a se številka „63“ nadomesti s „65“;

(c) v odstavku 2b se besedilo „razreda 1“ nadomesti z besedilom „razreda AST 1“;

34. v členu 73(1) se beseda „institucije“ nadomesti z „organi za imenovanja institucij“;

35. v drugem stavku člena 76a se beseda „institucije“ nadomesti z „organi za imenovanja institucij“;

36. v prvem in petem odstavku člena 77, v šestem odstavku člena 80 in v členu 81a(1)(d) se številka „63“ nadomesti s „65“;

37. odstavek 2 člena 82 se nadomesti z naslednjim:

„2. Kadar se v skladu s členom 65(1) posodobijo osebni prejemki, se enaka posodobitev uporabi za pokojnine.“;

38. drugi pododstavek člena 83(1) se črta;

39. člen 83a se spremeni:

(a) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„Agencije, ki se ne financirajo iz splošnega proračuna Evropske unije, v ta proračun plačajo celoten znesek prispevkov, potrebnih za financiranje sistema. Agencije, ki se delno financirajo iz navedenega proračuna, plačajo tisti del prispevkov delodajalcev, ki ustreza razmerju med prihodki agencije brez subvencije iz splošnega proračuna Evropske unije in njenimi skupnimi prihodki.“;

(b) v odstavku 3 se beseda „Svet“ nadomesti z besedo „Komisija“;

(c) odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Komisija vsako leto pripravi posodobljeno različico aktuarske ocene v skladu s členom 1(2) Priloge XII. Kadar se pokaže, da je razlika med stopnjo trenutno veljavnega prispevka in stopnjo, potrebno za ohranitev aktuarskega ravnotežja, najmanj 0,25 točke, Komisija stopnjo prilagodi v skladu z ureditvijo iz Priloge XII.“;

(d) odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Komisija za namene odstavkov 3 in 4 tega člena po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise sprejme delegirane akte v skladu s členoma 110a in 110b.“;

40. Naslov VIII „Posebne določbe za uradnike v znanstvenih ali tehničnih službah Skupnosti“ se črta;

41. člen 110 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 110

1. Splošne določbe za izvajanje kadrovskih predpisov sprejme organ za imenovanja vsake institucije po posvetovanju z odborom uslužbencev in Odborom za kadrovske predpise.

2. Pravila za izvajanje teh kadrovskih predpisov, ki jih sprejme Komisija, vključno s splošnimi izvedbenimi določbami iz odstavka 1, se smiselno uporabljajo za agencije. Komisija zato obvesti agencije o vsakem takem izvedbenem pravilu takoj po njegovem sprejetju.

Taka izvedbena pravila začnejo v agencijah veljati devet mesecev po njihovem začetku veljavnosti pri Komisiji ali devet mesecev po datumu, ko je Komisija obvestila agencije o sprejetju zadevnega izvedbenega pravila, kar nastopi pozneje. Ne glede na navedeno se agencija lahko odloči, da bodo taka izvedbena pravila začela veljati na zgodnejši datum.

Z odstopanjem lahko agencija pred potekom zgoraj navedenega devetmesečnega obdobja in po posvetovanju z odborom uslužbencev predloži Komisiji v odobritev izvedbena pravila, ki se razlikujejo od tistih, ki jih je sprejela Komisija. Pod enakimi pogoji lahko agencija zaprosi Komisijo za odobritev, da nekaterih od navedenih izvedbenih pravil ne uporabi. V zadnjem primeru lahko Komisija, namesto da zahtevek sprejme ali zavrne, zahteva, da ji agencija predloži v odobritev izvedbena pravila, ki se razlikujejo od tistih, ki jih je sprejela Komisija.

Devetmesečno obdobje iz prejšnjih pododstavkov se začasno prekine od datuma, ko je agencija zaprosila Komisijo za odobritev, do datuma, ko je Komisija izrazila svoje mnenje.

Agencija lahko po posvetovanju s svojim odborom uslužbencev predloži Komisiji v odobritev tudi izvedbena pravila, ki se nanašajo na druge zadeve kot izvedbena pravila, ki jih je sprejela Komisija.

Agencije za namen sprejetja izvedbenih pravil zastopa upravni odbor ali enakovreden organ, naveden v aktu Evropske unije o njihovi ustanovitvi.

3. Za namen sprejetja predpisov, ki jih sporazumno sprejmejo institucije, se agencije ne štejejo za institucije. Vendar se Komisija pred sprejetjem teh predpisov posvetuje z agencijami.

4. Zaposlene je treba seznaniti s pravili za izvajanje teh kadrovskih predpisov, vključno s splošnimi izvedbenimi določbami iz odstavka 1 in predpisi, ki jih sporazumno sprejmejo organi za imenovanja institucij.

5. Upravne službe institucij in agencij se redno posvetujejo o uporabi teh kadrovskih predpisov. Agencije so na teh posvetovanjih skupno zastopane v skladu s pravili, ki jih določijo sporazumno.

6. Sodišče Evropske unije upravlja register pravil, ki jih je sprejel organ za imenovanja vsake institucije za izvajanje teh kadrovskih predpisov, in pravil, ki so jih sprejele agencije, če ta odstopajo od pravil, ki jih je sprejela Komisija, v skladu s postopkom iz odstavka 2. Institucije in agencije imajo neposreden dostop do tega registra in neomejeno pravico, da spremenijo svoja pravila. Komisija vsaka tri leta Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o pravilih za izvajanje teh kadrovskih predpisov, ki jih je sprejela vsaka institucija.“;

42. za členom 110 se vstavijo naslednji členi:

„Člen 110a

Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 110b v zvezi z nekaterimi vidiki delovnih pogojev in nekaterimi vidiki izvajanja pravil o osebnih prejemkih in povračilu stroškov.

Člen 110b

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se na Komisijo prenese pod pogoji iz tega člena.

2. Pooblastilo iz členov 56a, 56b, 56c in 83a Kadrovskih predpisov, člena 13 Priloge VII, člena 13 Priloge X in člena 12 Priloge XII h Kadrovskim predpisom ter členov 28a in 96 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev se prenese na Komisijo za nedoločeno obdobje, ki začne teči 1. januarja 2013.

Pooblastilo iz členov 9 in 10 Priloge XI se prenese na Komisijo za obdobje desetih let, ki začne teči 1. januarja 2013.

3. Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekličeta pooblastilo iz členov 56a, 56b, 56c in 83a Kadrovskih predpisov, člena 13 Priloge VII, člena 13 Priloge X, členov 9 in 10 Priloge XI in člena 12 Priloge XII h Kadrovskim predpisom ter členov 28a in 96 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov ne vpliva.

4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akti, sprejeti v skladu s členi 56a, 56b, 56c in 83a Kadrovskih predpisov ter členom 13 Priloge VII, členom 13 Priloge X, členoma 9 in 10 Priloge XI in členom 12 Priloge XII h Kadrovskim predpisom ter členoma 28a in 96 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, začnejo veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“;

43. Priloga I se spremeni:

(a) razdelek A se nadomesti:

„A. Vrste delovnih mest v vsaki funkcionalni skupini, predvideni v členu 5(4)

1. Funkcionalna skupina AD

Generalni direktor || AD 16

Generalni direktor Direktor || AD 15

Direktor Upravni uslužbenec, ki dela na primer kot: vodja enote/ svetovalec strokovnjak za jezike; strokovnjak za ekonomijo; pravni strokovnjak; medicinski strokovnjak; veterinarski strokovnjak; znanstveni strokovnjak; raziskovalni strokovnjak; strokovnjak za finance; revizijski strokovnjak. || AD 14

Upravni uslužbenec, ki dela na primer kot: vodja enote/ svetovalec/ strokovnjak za jezike; strokovnjak za ekonomijo; pravni strokovnjak; medicinski strokovnjak; veterinarski strokovnjak; znanstveni strokovnjak; raziskovalni strokovnjak; strokovnjak za finance; revizijski strokovnjak. || AD 13

Upravni uslužbenec, ki dela na primer kot: vodja enote/ glavni prevajalec; glavni tolmač; glavni ekonomist; glavni pravnik; glavni zdravnik; glavni veterinarski inšpektor; glavni znanstvenik; glavni raziskovalec; glavni finančni uradnik; glavni revizor. || AD 12

Upravni uslužbenec, ki dela na primer kot: vodja enote/ glavni prevajalec; glavni tolmač; glavni ekonomist; glavni pravnik; glavni zdravnik; glavni veterinarski inšpektor; glavni znanstvenik; glavni raziskovalec; glavni finančni uradnik; glavni revizor. || AD 11

Upravni uslužbenec, ki dela na primer kot: vodja enote/ višji prevajalec; višji tolmač; višji ekonomist; višji pravnik; višji zdravnik; višji veterinarski inšpektor; višji znanstvenik; višji raziskovalec; višji finančni uradnik; višji revizor. || AD 10

Upravni uslužbenec, ki dela na primer kot: vodja enote/ višji prevajalec; višji tolmač; višji ekonomist; višji pravnik; višji zdravnik; višji veterinarski inšpektor; višji znanstvenik; višji raziskovalec; višji finančni uradnik; višji revizor. || AD 9

Upravni uslužbenec, ki dela na primer kot: prevajalec; tolmač; ekonomist; odvetnik; zdravnik; veterinarski inšpektor; znanstvenik; raziskovalec; finančni uradnik; revizor. || AD 8

Upravni uslužbenec, ki dela na primer kot: prevajalec; tolmač; ekonomist; odvetnik; zdravnik; veterinarski inšpektor; znanstvenik; raziskovalec; finančni uradnik; revizor. || AD 7

Upravni uslužbenec, ki dela na primer kot: nižji prevajalec; nižji tolmač; nižji ekonomist; nižji pravnik; nižji zdravnik; nižji veterinarski inšpektor; nižji znanstvenik; nižji raziskovalec; nižji finančni uradnik; nižji revizor. || AD 6

Upravni uslužbenec, ki dela na primer kot: nižji prevajalec; nižji tolmač; nižji ekonomist; nižji pravnik; nižji zdravnik; nižji veterinarski inšpektor; nižji znanstvenik; nižji raziskovalec; nižji finančni uradnik; nižji revizor. || AD 5

2. Funkcionalna skupina AST

Višji strokovno-tehnični uslužbenec[2] Izvajanje upravnih, tehničnih ali izobraževalnih dejavnosti, ki zahtevajo visoko stopnjo neodvisnosti in pomenijo precejšnje odgovornosti v smislu upravljanja kadrov, izvrševanja proračuna ali političnega usklajevanja. || AST 10–AST 11

Strokovno-tehnični uslužbenec[3] Izvajanje upravnih, tehničnih ali izobraževalnih dejavnosti, ki zahtevajo določeno stopnjo neodvisnosti, zlasti glede izvajanja pravil in predpisov ali splošnih navodil, ali izvajanje nalog kot osebni pomočnik člana institucije, vodje zasebne pisarne tega člana ali (namestnika) generalnega direktorja ali enakovrednega višjega vodstvenega delavca. || AST 1–AST 9

3. Funkcionalna skupina AST/SC

Tajnik/referent Izvajanje referentskih in tajniških del, vodenje pisarne in druge enakovredne naloge, ki zahtevajo določeno stopnjo neodvisnosti[4]. || SC 1–SC 6

(b) razdelek B se spremeni:

(i) za naslovom se doda:

„1. Multiplikatorji enakovrednosti povprečne kariere v funkcionalnih skupinah AST in AD:“;

(ii) v točki 1 se izraz „20 %“ iz tabele za razred 9 funkcionalne skupine AST nadomesti z „8 %“.

(iii) Doda se naslednje:

„2. Multiplikatorji enakovrednosti povprečne kariere v funkcionalni skupini AST/SC:

|| Razred || Tajniki/referenti

|| SC 6 || –

|| SC 5 || 12 %

|| SC 4 || 15 %

|| SC 3 || 17 %

|| SC 2 || 20 %

|| SC 1 || 25 %

44. Priloga II se spremeni:

(a) v drugem stavku prvega pododstavka člena 1 se beseda „Institucija“ nadomesti z „Organ za imenovanje vsake institucije“;

(b) v drugem stavku drugega pododstavka člena 1 se beseda „institucija“ nadomesti z „organ za imenovanja vsake institucije“;

(c) v četrtem pododstavku člena 1 se besedilo „obeh funkcionalnih skupin“ nadomesti s „treh funkcionalnih skupin“;

(d) v prvi alinei drugega odstavka člena 2 se črtata besedi „tretjega pododstavka“;

45. edini člen Priloge IV se spremeni:

(a) v drugem pododstavku odstavka 1 in četrtem pododstavku odstavka 4 še številka „63“ nadomesti s „65“;

(b) tretji pododstavek odstavka 1 se črta;

46. v prvem odstavku člena 4 Priloge IVa se besedilo „uradnik, ki je starejši od 55 let in v okviru priprave na upokojitev dela s polovičnim delovnim časom“ nadomesti z „uradnik, ki mu je v skladu s členom 55a(2)(e) Kadrovskih predpisov odobreno, da dela s polovičnim delovnim časom“;

47. člen 7 Priloge V se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7

K trajanju letnega dopusta uradnikov, upravičenih do izselitvenega dodatka ali nadomestila za prebivanje v tujini, se prišteje potovalni čas na podlagi geografske razdalje med krajem zaposlitve in matičnim krajem, ki se izračuna na naslednji način:

– 250 do 600 km: en dan potovalnega časa,

– 601 do 1 200 km: dva dni potovalnega časa,

– več kot 1 200 km: trije dnevi potovalnega časa.

Prejšnje določbe se uporabljajo za uradnike, katerih kraj zaposlitve je na ozemljih držav članic. Če je kraj zaposlitve zunaj teh ozemelj, se čas potovanja določi s posebnim sklepom ob upoštevanju vsakokratnih potreb.

V primeru odobritve izrednega dopusta v skladu z zgornjim oddelkom 2 se potovalni čas določi s posebnim sklepom ob upoštevanju vsakokratnih potreb.“;

48. Priloga VI se spremeni:

(a) uvodni stavek člena 1 se nadomesti z naslednjim:

„V okviru člena 56 Kadrovskih predpisov ima uradnik iz razredov SC 1 do SC 6 ali razredov AST 1 do AST 4, ki je delal prek polnega delovnega časa, pravico do kompenzacijskega dopusta ali plačila nadur, in sicer:“;

(b) člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Ne glede na zgornje določbe te priloge lahko dobijo nekatere skupine uradnikov iz razredov SC 1 do SC 6 ali razredov AST 1 do AST 4, če delajo v posebnih razmerah, plačilo za nadurno delo kot fiksni dodatek, znesek in pogoje za pridobitev takega dodatka pa določi organ za imenovanja po posvetovanju s skupnim odborom.“;

49. Priloga VII se spremeni:

(a) v členu 1(3) se besedilo „razreda 3“ nadomesti z „razreda AST 3“;

(b) člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„1. Uradnik ima pravico do pavšalnega plačila za stroške svojega prevoza ter prevoza zakonca in vzdrževancev, ki dejansko živijo v njegovem gospodinjstvu:

(a) ob nastopu službe za pot iz kraja vpoklica v kraj zaposlitve;

(b) ob prenehanju delovnega razmerja v smislu člena 47 Kadrovskih predpisov za pot iz kraja zaposlitve v matični kraj, določen v odstavku 3 spodaj;

(c) ob vsaki premestitvi, zaradi katere se spremeni kraj zaposlitve.

V primeru smrti uradnika imajo preživeli zakonec in vzdrževanci pravico do pavšalnega plačila pod enakimi pogoji.

Potni stroški za otroke, ki so med celotnim koledarskim letom mlajši od dveh let, se ne povrnejo.

2. Pavšalno plačilo temelji na nadomestilu po kilometru geografske razdalje med krajema iz odstavka 1.

Kilometrina znaša:

0 EUR za vsak km od || 0 do 200 km

0,1895 EUR za vsak km od || 201 do 1 000 km

0,3158 EUR za vsak km od || 1 001 do 2 000 km

0,1895 EUR za vsak km od || 2 001 do 3 000 km

0,0631 EUR za vsak km od || 3 001 do 4 000 km

0,0305 EUR za vsak km od || 4 001 do 10 000 km

0 EUR za vsak km nad || 10 000 km.

Zgoraj navedeni kilometrini se prišteje pavšalni dodatek, ki znaša:

– 94,74 EUR, če je geografska razdalja med krajema iz odstavka 1 med 600 km in 1 200 km,

– 189,46 EUR, če je geografska razdalja med krajema iz odstavka 1 večja od 1 200 km.

Navedena kilometrina in pavšalni dodatek se vsako leto posodobita v enakem razmerju kot osebni prejemki.

2a. Z odstopanjem od odstavka 2 se potni stroški v zvezi s premestitvijo, ki povzroči spremembo med krajem zaposlitve na ozemljih držav članic Evropske unije in krajem zaposlitve zunaj teh ozemelj, ali premestitvijo, ki povzroči spremembo med krajema zaposlitve zunaj teh ozemelj, povrnejo kot pavšalno plačilo na podlagi stroškov letalskega prevoza za razred tik nad turističnim razredom.

3. Matični kraj uradnika se določi ob njegovem nastopu službe, načeloma ob upoštevanju kraja vpoklica ali, na izrecno in utemeljeno zahtevo, kraja, v katerem je središče interesov uradnika. Tako določen matični kraj se lahko s posebnim sklepom organa za imenovanja spremeni med uradnikovim službovanjem ali po njegovem prenehanju. Vendar se med uradnikovim službovanjem tak sklep sprejme le izjemoma in na podlagi ustreznih dokazil, ki jih predloži uradnik.

Vendar posledice te spremembe ne smejo biti take, da bi za kraj, v katerem je središče interesov uradnika, veljal kraj, ki je zunaj ozemelj držav članic Unije ali držav in ozemelj, navedenih v Prilogi II k Pogodbi o delovanju Evropske unije, in ozemelj držav članic Evropskega združenja za prosto trgovino.“;

(c) člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

„1. Uradniki, upravičeni do izselitvenega dodatka ali nadomestila za prebivanje v tujini, imajo v okviru omejitve iz odstavka 2 v vsakem koledarskem letu pravico do pavšalnega plačila, ki je enako stroškom prevoza iz kraja zaposlitve v matični kraj, določen v členu 7, če pa so upravičeni do gospodinjskega dodatka, se znesek izplača tudi za zakonca in vzdrževane družinske člane v smislu člena 2.

Če sta mož in žena oba uradnika Evropske unije, ima vsak pravico zase in za vzdrževance dobiti pavšalno plačilo potnih stroškov v skladu s prejšnjimi določbami; vsak vzdrževanec ima pravico le do enega izplačila. Izplačilo za vzdrževane otroke se določi na zahtevo moža ali žene na podlagi matičnega kraja enega od njiju.

Če se uradnik v določenem letu poroči in zato postane upravičen do gospodinjskega dodatka, se potni stroški za zakonca izračunajo v sorazmerju z obdobjem od poroke do konca leta.

Če se osnova za izračun po datumu izplačila zadevnih zneskov kakor koli spremeni zaradi spremembe družinskega statusa, se od uradnika ne zahteva povračilo.

Potni stroški za otroke, ki so med celotnim koledarskim letom mlajši od dveh let, se ne povrnejo.

2. Pavšalno plačilo temelji na nadomestilu po kilometru geografske razdalje med uradnikovim krajem zaposlitve in njegovim matičnim krajem.

Če je matični kraj, določen v členu 7, zunaj ozemelj držav članic Unije ter zunaj držav in ozemelj, navedenih v Prilogi II k Pogodbi o delovanju Evropske unije, in ozemelj držav članic Evropskega združenja za prosto trgovino, pavšalno plačilo temelji na nadomestilu po kilometru geografske razdalje med uradnikovim krajem zaposlitve in glavnim mestom države članice, katere državljan je. Uradniki, katerih matični kraj je zunaj ozemelj držav članic Evropske unije ter zunaj držav in ozemelj, navedenih v Prilogi II k Pogodbi o delovanju Evropske unije, in ozemelj držav članic Evropskega združenja za prosto trgovino in ki niso državljani ene od držav članic, niso upravičeni do pavšalnega plačila.

Kilometrina znaša:

0 EUR za vsak km od || 0 do 200 km

0,3790 EUR za vsak km od || 201 do 1 000 km

0,6316 EUR za vsak km od || 1 001 do 2 000 km

0,3790 EUR za vsak km od || 2 001 do 3 000 km

0,1262 EUR za vsak km od || 3 001 do 4 000 km

0,0609 EUR za vsak km od || 4 001 do 10 000 km

0 EUR za vsak km nad || 10 000 km.

Zgoraj navedeni kilometrini se prišteje pavšalni dodatek, ki znaša:

– 189,48 EUR, če je geografska razdalja med krajem zaposlitve in matičnim krajem med 600 km in 1 200 km,

– 378,93 EUR, če je geografska razdalja med krajem zaposlitve in matičnim krajem večja od 1 200 km.

Navedena kilometrina in pavšalni dodatek se vsako leto posodobita v enakem razmerju kot osebni prejemki.

3. Uradnik, ki je iz kakršnega koli razloga, razen v primeru smrti, prenehal delati v koledarskem letu ali je del leta na dopustu iz osebnih razlogov, ima pravico le do delnega pavšalnega plačila iz odstavkov 1 in 2, ki se izračuna v sorazmerju s časom, ko je aktivno delal, če je v zadevnem letu v instituciji Evropske unije aktivno delal manj kot devet mesecev.

4. Prejšnje določbe veljajo za uradnike, katerih kraj zaposlitve je na ozemlju držav članic. Uradnik, katerega kraj zaposlitve je zunaj ozemlja držav članic, ima v vsakem koledarskem letu pravico do povračila potnih stroškov za potovanje do matičnega ali drugega kraja v višini, ki ne presega stroškov za pot do matičnega kraja, zase, in če prejema gospodinjski dodatek, za zakonca in druge vzdrževance v smislu člena 2. Če pa zakonec in osebe iz člena 2(2) ne živijo z uradnikom v kraju zaposlitve, imajo vsako koledarsko leto pravico do povračila potnih stroškov za potovanje od matičnega kraja do kraja zaposlitve ali drugega kraja v višini, ki ne presega stroškov za pot do matičnega kraja.

Ti potni stroški se povrnejo kot pavšalno nadomestilo na podlagi stroškov letalskega prevoza za razred tik nad turističnim razredom.“;

(d) člen 9 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9

1. Uradniki, ki se morajo ob začetku službovanja ali poznejši spremembi kraja zaposlitve preseliti zaradi zahtev iz člena 20 Kadrovskih predpisov in ki jim ti stroški niso bili povrnjeni iz drugih virov, so v okviru zgornjih meja stroškov upravičeni do povračila stroškov, nastalih zaradi selitve pohištva in osebnega premoženja, skupaj s stroški običajnega škodnega zavarovanja (zlasti proti poškodbam, kraji, ognju).

Zgornje meje morajo upoštevati družinske okoliščine uradnika v času selitve ter povprečne selitvene stroške in s tem povezano zavarovanje.

Organ za imenovanja vsake institucije sprejme splošne izvedbene določbe za uveljavitev tega odstavka.

2. Ob prenehanju delovnega razmerja ali ob smrti uradnika se stroški selitve iz kraja zaposlitve v matični kraj povrnejo v okviru omejitev iz odstavka 1. Če umrli uradnik ni bil poročen, se stroški izplačajo njegovim pravnim naslednikom.

3. Zaposleni uradnik se preseli v enem letu po koncu poskusne dobe. Ob prenehanju delovnega razmerja je treba opraviti selitev v treh letih, kot določa drugi pododstavek člena 6(4). Stroški selitve, nastali po izteku zgoraj določenih rokov, se povrnejo le v izjemnih primerih in s posebnim sklepom organa za imenovanja.“;

(e) člen 13 se spremeni:

(i) odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Komisija vsaki dve leti pregleda stopnje iz odstavka 2(a). Ta pregled opravi na podlagi poročila o cenah hotelov, restavracij in gostinskih storitev ter ob upoštevanju indeksov sprememb teh cen. Za namen tega pregleda sprejme delegirane akte v skladu s členoma 110a in 110b Kadrovskih predpisov.“;

(ii) doda se naslednji odstavek 4:

„4. Z odstopanjem od odstavka 1 se stroški nastanitve, ki so jih imeli uradniki zaradi službenih potovanj v glavne kraje dela njihove institucije, kot je navedeno v Protokolu št. 6 k Pogodbi, lahko povrnejo na podlagi pavšalnega zneska, ki ne presega najvišjega zneska, določenega za zadevno državo članico.“;

(f) v členu 13a se besedi „različne institucije“ nadomestita z „organi za imenovanja različnih institucij“;

(g) člen 17 se spremeni:

(i) v odstavku 1 se besedilo „v kraju“ nadomesti z „na banko v Evropski uniji“;

(ii) prvi pododstavek odstavka 2 se nadomesti z naslednjim:

„Pod pogoji, določenimi v pravilih, ki jih po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise sporazumno določijo organi za imenovanja vsake institucije, lahko uradniki zaprosijo za posebno redno nakazilo dela svojih osebnih prejemkov.“;

(iii) v prvem stavku odstavka 3 se za besedilom „se izvedejo“ vstavi besedilo „v valuti zadevne države članice“;

(iv) v prvem stavku odstavka 4 se za besedilom „v drugo državo članico“ vstavi besedilo „v lokalni valuti“;

50. Priloga VIII se spremeni:

(a) v členu 5 se številka „63“ nadomesti s „65“;

(b) v členu 6 se besedilo „na prvo stopnjo razreda 1“ nadomesti z „na prvo stopnjo razreda AST 1“;

(c) člen 9 se spremeni:

(i) številka „63“ se nadomesti s „65“;

(ii) v točki (b) odstavka 1 se številka „55“ nadomesti z „58“;

(i) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„Organ za imenovanja lahko v interesu službe ter na podlagi objektivnih meril in preglednega postopka, uvedenega v splošnih izvedbenih določbah, odloči, da se za zadevnega uradnika zgornje znižanje ne uporabi. Skupno število uradnikov in začasnih uslužbencev, ki se vsako leto upokojijo brez kakršnega koli znižanja pokojnin, ne sme biti višje od 5 % v preteklem letu upokojenih uradnikov vseh institucij. Letni odstotek se lahko giblje med 4 % in 6 %, pod pogojem, da povprečje dveh let ne preseže 5 % in ob upoštevanju načela proračunske nevtralnosti.“;

(d) v drugem pododstavku člena 11(2) se beseda „institucija“ nadomesti z „organ za imenovanja vsake institucije“;

(e) v členu 12(1) in (2) se številka „63“ nadomesti s „65“;

(f) v členih 15 in 18a se številka „63“ nadomesti s „65“;

(g) v drugem odstavku člena 27 se beseda „prilagodi“ nadomesti s „posodobi“;

(h) člen 45 se spremeni:

(i) v tretjem odstavku se besedilo „državi članici, v kateri stalno prebivajo“ nadomesti z „Evropski uniji“;

(ii) v prvem stavku četrtega odstavka se za besedo „banko“ vstavi besedilo „v Evropski uniji ali“;

(iii) v drugem stavku četrtega odstavka se črta besedilo „v evrih na banko v državi, v kateri je sedež institucije, ali“;

51. Priloga IX se spremeni:

(a) v členu 2(3) se beseda „Institucije“ nadomesti z „Organi za imenovanja vsake institucije“;

(b) prvi stavek člena 5(1) se nadomesti z naslednjim:

„V vsaki instituciji se ustanovi disciplinska komisija (v nadaljnjem besedilu: komisija), razen če se dve ali več agencij ne odloči, da v skladu z odstavkom 1a člena 9 Kadrovskih predpisov ustanovijo skupno komisijo.“;

(c) člen 30 se nadomesti z naslednjim:

„Brez poseganja v člen 2(3) organ za imenovanja vsake institucije, če se mu to zdi primerno, po posvetovanju z odborom uslužbencev sprejme izvedbene postopke za to prilogo.“;

52. Priloga X se spremeni:

(a) v prvem stavku člena 11 se beseda „Belgiji“ nadomesti z „Evropski uniji“;

(b) člen 13 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 13

Da bi uradnikom v največji možni meri zagotovili enako kupno moč ne glede na kraj zaposlitve, Komisija enkrat letno določi ponderje iz člena 12. Komisija pri tem sprejme delegirane akte v skladu s členoma 110a in 110b Kadrovskih predpisov.

Če pa se za določeno državo ugotovi, da se je razlika med življenjskimi stroški, izmerjenimi na podlagi ponderiranja, in ustreznimi menjalnimi tečaji od zadnje prilagoditve povečala za več kot 5 %, Komisija odloči o prehodnih ukrepih za prilagoditev ponderjev v skladu s postopkom iz prvega odstavka.“;

53. Priloga XI se nadomesti z naslednjim:

„Priloga XI

Pravila za izvajanje členov 64 in 65 Kadrovskih predpisov

POGLAVJE 1

LETNA POSODOBITEV OSEBNIH PREJEMKOV, PREDVIDENA V ČLENU 65(1) KADROVSKIH PREDPISOV

Oddelek 1

Dejavniki za določitev letnih posodobitev

Člen 1

1.       Poročilo Statističnega urada Evropske unije (Eurostat)

Eurostat za namen posodobitve, predvidene v členu 65(1) Kadrovskih predpisov, vsako leto pred koncem oktobra pripravi poročilo o nominalnih spremembah plač javnih uslužbencev državnih uprav in spremembah življenjskih stroškov v državah članicah.

2.       Evropski indeks cen življenjskih potrebščin

(a) Eurostat uporabi evropski indeks cen življenjskih potrebščin, da izmeri spremembe življenjskih stroškov v Evropski uniji.

(b) Ta indeks upošteva spremembe od junija predhodnega leta do junija tekočega leta.

3.       Spremembe življenjskih stroškov v državah članicah

(a) Eurostat izračuna ekonomske paritete, s katerimi se ugotavlja enakovrednost kupne moči plač in pokojnin uradnikov. Ekonomske paritete se nanašajo na mesec junij vsakega leta.

(b) Dne 1. januarja 2013 je ekonomska pariteta za vsako državo ali kraj zaposlitve enaka pariteti kupne moči, kot jo je Eurostat določil 1. julija 2012 za plače in pokojnine. Ekonomska pariteta se vsako leto posodobi glede na razmerje med inflacijo v ustrezni državi in evropskim indeksom cen življenjskih potrebščin.

(c) Vendar se za Belgijo in Luksemburg izračuna skupna ekonomska pariteta. V ta namen se inflacija v navedenih državah ponderira skladno s porazdelitvijo uslužbencev, zaposlenih v teh dveh državah. Dne 1. januarja 2013 je pariteta kupne moči za Belgijo in Luksemburg 1.

(d) Ekonomske paritete se izračunajo tako, da je vsak osnovni element mogoče posodobiti dvakrat letno.

(e) Komisija pred 1. julijem 2017 na podlagi podatkov, ki jih je zbral Eurostat, predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o življenjskih stroških za uradnike Evropske unije v krajih zaposlitve, ki niso navedeni v točki (c).

4.       Spremembe osebnih prejemkov javnih uslužbencev državnih uprav

(a) Eurostat na podlagi informacij, ki jih pred koncem avgusta posredujejo nacionalni statistični uradi, izračuna plačne kazalnike za vsako državo članico, ki kažejo spremembe, bodisi navzgor bodisi navzdol, nominalnih osebnih prejemkov javnih uslužbencev državnih uprav med julijem predhodnega leta in julijem tekočega leta. V oba se vključi ena dvanajstina elementov, ki se izplačujejo letno.

Plačni kazalniki so dveh vrst:

(i) en kazalnik za vsako funkcionalno skupino, kot jo je opredelil Eurostat,

(ii) povprečni kazalnik, ponderiran tako, da upošteva število nacionalnih javnih uslužbencev, ki ustreza vsaki funkcionalni skupini.

Za določitev skupnega plačnega kazalnika za Evropsko unijo se rezultati za posamezno državo ponderirajo sorazmerno z njenim nacionalnim BDP, merjenim z uporabo paritet kupne moči iz najnovejših statističnih podatkov, objavljenih v skladu z opredelitvami nacionalnih računov v trenutno veljavnem Evropskem sistemu računov.

Vsak od teh kazalnikov se določi v nominalnih bruto vrednostih. Eurostat določi opredelitev bruto osebnega prejemka za vsako od referenčnih držav članic po posvetovanju z njihovimi statističnimi uradi.

(b) Na zahtevo Eurostata mu nacionalni statistični uradi predložijo dodatne podatke, ki jih potrebuje, da pripravi plačni kazalnik za točno merjenje sprememb osebnih prejemkov javnih uslužbencev.

Če Eurostat po dodatnem posvetovanju z nacionalnimi statističnimi uradi ugotovi, da pridobljeni podatki kažejo statistična odstopanja, ali če ne more pripraviti kazalnikov, ki omogočajo statistično točno merjenje sprememb nominalnih prejemkov javnih uslužbencev v eni od držav članic, o tem obvesti Komisijo in ji predloži vsa gradiva, potrebna za pripravo ocene.

(c) Eurostat poleg plačnih kazalnikov določi in izračuna ustrezne kontrolne kazalnike.

V poročilu Eurostata o plačnih kazalnikih so obrazložene razlike med temi kazalniki in zgoraj omenjenimi kontrolnimi kazalniki.

Člen 2

Komisija vsaka tri leta pripravi izčrpno poročilo o potrebah po kadrih v institucijah ter ga pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu. Na podlagi tega poročila Komisija po posvetovanju z drugimi institucijami v okviru Kadrovskih predpisov, če je to potrebno, predstavi Evropskemu parlamentu in Svetu predloge, v katerih upošteva vse pomembne dejavnike.

Oddelek 2

Ureditev letne posodobitve osebnih prejemkov in pokojnin

Člen 3

1. V skladu s členom 65 Kadrovskih predpisov se osebni prejemki in pokojnine na podlagi meril iz oddelka 1 te priloge posodobijo pred koncem vsakega leta z veljavnostjo od 1. julija.

2. Vrednost posodobitve je enaka skupni vrednosti plačnih kazalnikov. Posodobitev je določena v bruto vrednosti kot enoten linearen odstotek.

3. Tako določen znesek posodobitve se vključi v tabele osnovnih plač v členu 66 Kadrovskih predpisov in v Prilogi XIII h Kadrovskim predpisom ter v člena 20 in 93 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

4. Za namene uporabe Uredbe (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68 se zneski iz člena 4 navedene uredbe pomnožijo s faktorjem, ki je sestavljen iz:

(a) faktorja, ki izhaja iz prejšnje prilagoditve, in

(b) faktorja posodobitve osebnih prejemkov iz odstavka 2.

5. Korekcijski koeficienti se določijo na podlagi razmerij med ustreznimi ekonomskimi paritetami iz člena 1 te priloge in menjalnimi tečaji iz člena 63 Kadrovskih predpisov za zadevne države. Uporabljajo se za:

(a) plače uradnikov Evropske unije, ki so zaposleni v posameznih državah članicah in v nekaterih drugih krajih zaposlitve,

(b) z odstopanjem od člena 82(1) Kadrovskih predpisov za pokojnine Evropske unije, ki se izplačujejo v posameznih državah članicah za tisti del, ki ustreza pravicam, pridobljenim pred 1. majem 2004. Za pokojnine, ki se izplačujejo za tisti del, ki ustreza pravicam, pridobljenim po 1. maju 2004, se uporablja ekonomska pariteta iz točke (c) člena 1(3) te priloge.

V krajih zaposlitve z visoko stopnjo inflacije se uporabijo postopki iz člena 8 te priloge v zvezi z retroaktivno uporabo korekcijskih koeficientov.

6. Institucije opravijo ustrezne pozitivne ali negativne posodobitve osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov, nekdanjih uradnikov in drugih upravičenih oseb z retroaktivnim učinkom za obdobje med dnem začetka veljavnosti in dnem uveljavitve naslednje posodobitve.

Če ta retroaktivna posodobitev zahteva povračilo preplačanih zneskov, se tako povračilo lahko porazdeli na obdobje največ dvanajst mesecev od začetka veljavnosti naslednje letne posodobitve.

POGLAVJE 2

VMESNE POSODOBITVE OSEBNIH PREJEMKOV IN POKOJNIN (ČLEN 65(2) KADROVSKIH PREDPISOV)

Člen 4

1. Vmesne posodobitve osebnih prejemkov in pokojnin na podlagi člena 65(2) Kadrovskih predpisov, ki začnejo veljati 1. januarja, se opravijo, kadar se življenjski stroški med junijem in decembrom (glede na prag občutljivosti iz člena 6 te priloge) bistveno spremenijo.

2. Te vmesne posodobitve se upoštevajo pri letni posodobitvi plač.

Člen 5

Sprememba življenjskih stroškov se izmeri z usklajenim indeksom cen življenjskih potrebščin za obdobje od junija do decembra predhodnega koledarskega leta. Za Belgijo in Luksemburg pa se sprememba življenjskih stroškov izmeri z inflacijo v navedenih državah, ponderirano, kot je določeno v točki (c) člena 1(3).

Člen 6

Prag občutljivosti za šestmesečno obdobje, navedeno v členu 5 te priloge, je odstotek, ki ustreza 5 % za dvanajstmesečno obdobje. Če je prag občutljivosti v eni od držav članic dosežen ali presežen, se osebni prejemki in pokojnine posodobijo za vse kraje zaposlitve v navedeni državi.

Člen 7

Za namene člena 6 te priloge se korekcijski koeficienti posodobijo, da upoštevajo spremembe življenjskih stroškov iz člena 5.

POGLAVJE 3

DATUM, KO ZAČNE VELJATI KOREKCIJSKI KOEFICIENT (KRAJI ZAPOSLITVE Z VISOKO RASTJO ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV)

Člen 8

1. Za kraje z visoko rastjo življenjskih stroškov začne korekcijski koeficient veljati pred 1. januarjem v primeru vmesne posodobitve ali 1. julija v primeru letne posodobitve. To pa zato, da se izguba kupne moči uskladi s kupno močjo v kraju zaposlitve, kjer je sprememba življenjskih stroškov enaka pragu občutljivosti.

2. Datuma začetka veljavnosti letne posodobitve sta:

(a) 16. maj za kraje zaposlitve, v katerih je inflacija višja od 5 %, in

(b) 1. maj za kraje zaposlitve, v katerih je inflacija višja od 10 %.

3. Datuma začetka veljavnosti vmesne posodobitve sta:

(a) 16. november za kraje zaposlitve, v katerih je inflacija višja od 5 %, in

(b) 1. november za kraje zaposlitve, v katerih je inflacija višja od 10 %.

POGLAVJE 4

OBLIKOVANJE IN ODPRAVA KOREKCIJSKIH KOEFICIENTOV (ČLEN 64 KADROVSKIH PREDPISOV)

Člen 9

1. Oblikovanje posebnega korekcijskega koeficienta za določen kraj zaposlitve lahko zahtevajo ustrezni organi zadevnih držav članic, uprava institucije Evropske unije ali predstavniki uradnikov Evropske unije.

Zahteva mora temeljiti na objektivnih dejavnikih, ki kažejo na več let trajajočo znatno razliko v življenjskih stroških med krajem zaposlitve in glavnim mestom zadevne države članice (razen za Nizozemsko, kjer se namesto Amsterdama uporabi Haag). Če Eurostat potrdi, da je razlika znatna (več kot 5 %) in trajna, Komisija z delegiranimi akti v skladu s členoma 110a in 110b Kadrovskih predpisov določi korekcijski koeficient za ta kraj.

2. Enako Komisija odloči, da odpravi uporabo korekcijskega koeficienta za določen kraj. V tem primeru mora predlog temeljiti na:

(a) zahtevi ustreznih organov zadevne države članice, uprave institucije Evropske unije ali predstavnikov uradnikov Evropske unije v določenem kraju zaposlitve, ki kaže, da se življenjski stroški v tem kraju ne razlikujejo več znatno (manj kot 2 %) od tistih v glavnem mestu zadevne države članice. To zbliževanje mora biti trajno, potrditi pa ga mora Eurostat;

(b) dejstvu, da v tem kraju ni več zaposlenih uradnikov in začasnih uslužbencev Evropske unije.

3. Eurostat določi pariteto kupne moči med krajem zaposlitve in glavnim mestom zadevne države članice. Ekonomska pariteta za kraj zaposlitve je zmnožek paritete kupne moči in korekcijskega koeficienta, ki se uporablja za to glavno mesto.

POGLAVJE 5

DOLOČBA O IZJEMI

Člen 10

V primeru zmanjšanja bruto domačega proizvoda Evropske unije za tekoče leto, ki ga je napovedal Generalni direktorat za gospodarske in finančne zadeve Evropske komisije, in če letna posodobljena vrednost preseže napovedano spremembo bruto domačega proizvoda Evropske unije za dve odstotni točki, se posodobljena vrednost, če je pozitivna, razdeli na dva enaka dela. Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členoma 110a in 110b Kadrovskih predpisov, po katerih začne prva polovica posodobljene vrednosti veljati od 1. julija tekočega leta, druga pa od 1. julija naslednjega leta.

POGLAVJE 6

VLOGA EUROSTATA IN ODNOSI S STATISTIČNIMI URADI DRŽAV ČLANIC

Člen 11

Naloga Eurostata je spremljati kakovost temeljnih podatkov in statističnih metod, uporabljenih za izračun elementov, ki se upoštevajo pri posodobitvi osebnih prejemkov. Eurostat zlasti opravi vse ocene ali študije, potrebne za tako spremljanje.

Nacionalni statistični uradi izvajajo svoje naloge v skladu z načelom nepristranskosti ter Eurostatu posredujejo vse potrebne podatke in razlage.

Člen 12

Eurostat marca vsako leto skliče delovno skupino, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz statističnih uradov držav članic, imenovano „delovna skupina za člen 65 Kadrovskih predpisov“.

Na tem sestanku se proučita statistična metodologija in njeno izvajanje v zvezi s posebnimi in kontrolnimi kazalniki.

Zagotovijo se tudi podatki, potrebni za izdelavo napovedi sprememb nominalnih plač za namen posodobitve osebnih prejemkov, ter podatki o delovnem času javnih uslužbencev državnih uprav.

Člen 13

Na zahtevo Eurostata ga države članice obvestijo o vseh dejavnikih, ki neposredno ali posredno vplivajo na sestavo in spremembe osebnih prejemkov javnih uslužbencev državnih uprav.

POGLAVJE 7

KONČNA DOLOČBA IN KLAVZULA O PREGLEDU

Člen 14

1. Določbe te priloge se uporabljajo od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2022.

2. Ob koncu petletnega obdobja se lahko proučijo zlasti glede na proračunske posledice. Komisija v ta namen predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu ter, kadar je to primerno, predlog za spremembo te priloge na podlagi člena 336 Pogodbe o delovanju Evropske unije.“;

54. Priloga XII se spremeni:

(a) člen 2 se spremeni:

(i) v odstavku 1 se beseda „prilagoditvijo“ nadomesti s „posodobitvijo“;

(ii) odstavek 2 se črta in odstavek 3 postane odstavek 2;

(b) v členu 4(6) se beseda „dvanajst-letne“ nadomesti s „tridesetletne“;

(c) v členu 10(2) in členu 11(2) se besedilo „12 let“ nadomesti s „30 let“;

(d) Člen 11(1) se nadomesti z naslednjim:

„1. Letna sprememba plačnih lestvic uradnikov, ki se upošteva pri aktuarskih izračunih, za obdobje do leta 2012 temelji na posebnih kazalnikih iz člena 1(4) Priloge XI, kakor veljajo leta 2012, in za obdobje, ki se začne leta 2013, na posebnih kazalnikih, ki vsako leto ustrezajo razmerju med skupnim plačnim kazalnikom iz člena 1(4) Priloge XI in evropskim indeksom cen življenjskih potrebščin.“;

(e) za členom 11 se vstavi naslednji člen:

„Člen 11a

Do leta 2020 se za namene uporabe člena 4(6), člena 10(2) in člena 11(2) te priloge drseča sredina izračunava na podlagi naslednje kronološke lestvice:

V letu 2013 – 14 let || V letu 2017 – 22 let

V letu 2014 – 16 let || V letu 2018 – 24 let

V letu 2015 – 18 let || V letu 2019 – 26 let

V letu 2016 – 20 let || V letu 2020 – 28 let.“;

(f) V členu 12 se doda naslednji stavek:

„Komisija v ta namen sprejme delegirane akte v skladu s členoma 110a in 110b Kadrovskih predpisov.“;

(g) člen 14 se nadomesti z naslednjim:

„Ob petletni aktuarski oceni lahko Evropski parlament in Svet na podlagi poročila in, če je to primerno, spremljajočega predloga Komisije, ki ga ta predloži po pridobitvi mnenja Odbora za kadrovske predpise, ponovno proučita to prilogo, zlasti glede na njene proračunske posledice in aktuarsko ravnotežje. Evropski parlament in Svet odločata o tem predlogu na podlagi člena 336 Pogodbe o delovanju Evropske unije.“;

55. Priloga XIII se spremeni:

(a) v tretjem pododstavku člena 7(2) se beseda „prilagoditvi“ nadomesti s „posodobitvi“;

(b) člen 10, členi od 14 do 17, člen 18(2) in člen 19 se črtajo;

(c) v členu 18(1) se beseda „prilagodijo“ nadomesti s „posodobijo“, beseda „prilagoditev“ pa s „posodobitev“;

(d) člen 20 se spremeni:

(b) odstavek 2 se črta;

(ii) drugi pododstavek odstavka 3 se nadomesti z naslednjim:

„Korekcijski koeficient se za te pokojnine uporabi le, če uradnikovo stalno prebivališče sovpada z njegovim zadnjim krajem zaposlitve ali državo matičnega kraja v smislu člena 7(3) Priloge VII. Vendar uradniki, ki prejemajo pokojnino, zaradi družinskih ali zdravstvenih razlogov lahko zaprosijo organ za imenovanja, da spremeni njihov matični kraj; ta sklep se sprejme po tem, ko zadevni uradnik predloži ustrezna dokazila.“;

(ii) za drugim pododstavkom odstavka 3 se vstavi naslednji pododstavek:

„Minimalna ekonomska pariteta iz točke (b) člena 3(5) Priloge XI je 1.“;

(iv) za odstavkom 3 se vstavi naslednji odstavek:

„3a. Za uradnike, zaposlene pred 1. januarjem 2013, se uporablja tretji pododstavek odstavka 3.“;

(v) zadnji stavek odstavka 4 se črta;

(e) člen 22 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 22

1. Uradniki, ki imajo na dan 1. maja 2004 20 let delovne dobe ali več, postanejo upravičeni do starostne pokojnine, ko dopolnijo 60 let starosti.

Uradniki, ki so na dan 1. maja 2013 stari 30 let ali več in so se zaposlili pred 1. januarjem 2013, postanejo upravičeni do starostne pokojnine v starosti iz spodnje tabele:

Starost na dan 1. maja 2013 || Upokojitvena starost || Starost na dan 1. maja 2013 || Upokojitvena starost

59 let in več || 60 let in 0 mesecev || 44 let || 62 let in 8 mesecev

58 let || 60 let in 2 meseca || 43 let || 62 let in 11 mesecev

57 let || 60 let in 4 mesece || 42 let || 63 let in 1 mesec

56 let || 60 let in 6 mesecev || 41 let || 63 let in 3 mesece

55 let || 60 let in 8 mesecev || 40 let || 63 let in 5 mesecev

54 let || 60 let in 10 mesecev || 39 let || 63 let in 7 mesecev

53 let || 61 let in 0 mesecev || 38 let || 64 let in 0 mesecev

52 let || 61 let in 2 meseca || 37 let || 64 let in 1 mesec

51 let || 61 let in 4 mesece || 36 let || 64 let in 2 meseca

50 let || 61 let in 6 mesecev || 35 let || 64 let in 3 mesece

49 let || 61 let in 9 mesecev || 34 let || 64 let in 4 mesece

48 let || 62 let in 0 mesecev || 33 let || 64 let in 5 mesecev

47 let || 62 let in 2 meseca || 32 let || 64 let in 6 mesecev

46 let || 62 let in 4 mesece || 31 let || 64 let in 7 mesecev

45 let || 62 let in 6 mesecev || 30 let || 64 let in 8 mesecev

Uradniki, ki so na dan 1. maja 2013 mlajši od 30 let, postanejo upravičeni do starostne pokojnine v starosti 65 let.

Vendar za uradnike, ki so 1. maja 2013 stari 43 let ali več in so se zaposlili med 1. majem 2004 in 31. decembrom 2012, ostaja upokojitvena starost 63 let.

Razen če ni drugače predvideno v teh kadrovskih predpisih, se upokojitvena starost uradnikov, zaposlenih pred 1. januarjem 2013, ki se upošteva pri vsakem sklicu na upokojitveno starost v teh kadrovskih predpisih, ugotovi v skladu z zgornjimi določbami.

2. Ne glede na člen 2 Priloge VIII imajo vsi uradniki, ki so se zaposlili pred 1. januarjem 2013 in ki ostanejo zaposleni po starosti, v kateri bi postali upravičeni do starostne pokojnine, pravico do dodatnega 3-odstotnega povečanja svoje zadnje osnovne plače za vsako leto dela po tej starosti, če celotna pokojnina ne preseže 70 % zadnje osnovne plače v smislu drugega ali tretjega odstavka člena 77 Kadrovskih predpisov, odvisno od primera.

Vendar za uradnike, ki so bili na dan 1. maja 2004 stari 50 let ali več ali so imeli 20 let ali več delovne dobe, povečanje pokojnine iz prejšnjega pododstavka ne sme znašati manj kot 5 % zneska pokojninskih pravic, pridobljenih v starosti 60 let.

Povečanje se dodeli tudi v primeru smrti, če je uradnik ostal na delu po starosti, v kateri je postal upravičen do starostne pokojnine.

Če uradnik, ki se je zaposlil pred 1. januarjem 2013 in na podlagi Priloge IVa dela z delovnim časom, krajšim od polnega, v pokojninski sistem prispeva sorazmerno z delovnim časom, se povečanje pokojninskih pravic, predvideno v tem členu, uporabi le v enakem razmerju.

3. Če se uradnik upokoji, preden doseže upokojitveno starost iz tega člena, se za obdobje med starostjo 60 let in zakonsko določeno upokojitveno starostjo uporabi le polovica znižanja iz člena 9(1)(b) Priloge VIII.

4. Z odstopanjem od drugega pododstavka odstavka 1 edinega člena Priloge IV uradnik, za katerega v skladu z odstavkom 1 velja upokojitvena starost manj kot 65 let, prejema nadomestilo iz navedene priloge pod pogoji, ki jih ta določa, do dneva, ko doseže starost 63 let ali svojo upokojitveno starost, če je ta višja od 63 let.

Vendar uradnik po tej starosti in do starosti 65 let še naprej prejema to nadomestilo, dokler ne doseže maksimalne starostne pokojnine.“;

(f) člen 23 se spremeni:

(i) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Ne glede na člen 52 Kadrovskih predpisov uradniki, ki so se zaposlili pred 1. januarjem 2013 in ki prenehajo delati pred starostjo, v kateri bi postali upravičeni do starostne pokojnine v skladu s členom 22 te priloge, lahko zaprosijo za uporabo drugega pododstavka točke (b) člena 9(1) Priloge VIII od starosti, določene v skladu s spodnjo tabelo:

Datum || Starost začetka prejemanja takoj izplačljive pokojnine

Do 31. decembra 2013 || 55 let in 6 mesecev

Do 31. decembra 2014 || 56 let

Do 31. decembra 2015 || 56 let in 6 mesecev

Do 31. decembra 2016 || 57 let

Do 31. decembra 2017 || 57 let in 6 mesecev

(ii) odstavek 2 se črta;

(g) za členom 24 se vstavi naslednji člen:

„Člen 24a

V primeru pokojnin, določenih pred 1. januarjem 2013, se prejemnikova upravičenost po tem datumu še naprej določa v skladu s pravili, veljavnimi ob prvi določitvi upravičenosti. Enako velja za zavarovanje v skupnem sistemu zdravstvenega zavarovanja.“;

(h) člen 28 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 28

1. Uslužbenci iz člena 2 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, ki so imeli na dan 1. maja 2004 sklenjeno pogodbo ter so po tem datumu in pred 1. januarjem 2013 imenovani za uradnike, imajo ob upokojitvi pravico do aktuarske prilagoditve pokojninskih pravic, ki so jih pridobili kot začasni uslužbenci, pri kateri se upošteva sprememba njihove upokojitvene starosti v smislu člena 77 Kadrovskih predpisov.

2. Uslužbenci iz člena 2 ter členov 3a in 3b Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, ki imajo na dan 1. januarja 2013 sklenjeno pogodbo in so po tem datumu imenovani za uradnike, imajo ob upokojitvi pravico do aktuarske prilagoditve pokojninskih pravic, ki so jih pridobili kot začasni ali pogodbeni uslužbenci, pri kateri se upošteva sprememba njihove upokojitvene starosti v smislu člena 77 Kadrovskih predpisov, če so 1. maja 2013 stari vsaj 30 let.“;

(i) za oddelkom 4 se doda naslednji oddelek:

„Oddelek 5

Člen 30

1. Z odstopanjem od točke 2 razdelka A Priloge I se za uradnike, zaposlene 31. decembra 2012, uporablja naslednja tabela vrst delovnih mest v funkcionalni skupini AST:

Višji strokovno-tehnični uslužbenec[5] Izvajanje upravnih, tehničnih ali izobraževalnih dejavnosti, ki zahtevajo visoko stopnjo neodvisnosti in pomenijo precejšnje odgovornosti v smislu upravljanja kadrov, izvrševanja proračuna ali političnega usklajevanja. || AST 10–AST 11

Strokovno-tehnični uslužbenec[6] Izvajanje upravnih, tehničnih ali izobraževalnih dejavnosti, ki zahtevajo določeno stopnjo neodvisnosti, zlasti glede izvajanja pravil in predpisov ali splošnih navodil, ali izvajanje nalog kot osebni pomočnik člana institucije, vodje zasebne pisarne tega člana ali (namestnika) generalnega direktorja ali enakovrednega višjega vodstvenega delavca. || AST 1–AST 9

Upravni strokovno-tehnični uslužbenec v prehodnem obdobju Na primer opravljanje nalog (nižjega) referenta, (nižjega) dokumentalista, (nižjega) tehnika, (nižjega) informatika, sodelavca parlamentarne sejne službe[7] || AST 1–AST 7

Podporni uslužbenec v prehodnem obdobju Izvajanje preprostih ročnih ali upravnih podpornih dejavnosti. || AST 1–AST 5

2. Organ za imenovanja z začetkom veljavnosti od 1. januarja 2013 razvrsti uradnike, zaposlene 31. decembra 2012 v funkcionalni skupini AST, po naslednjih vrstah delovnih mest, ne glede na opise iz odstavka 1:

(a) uradniki, ki so bili 31. decembra 2012 v razredu AST 10 ali AST 11, se razvrstijo kot višji strokovno-tehnični uslužbenci;

(b) uradniki, ki niso zajeti v točki (a) in so bili pred 1. majem 2004 v nekdanji kategoriji B oziroma so bili pred 1. majem 2004 v nekdanji kategoriji C ali D in so postali člani funkcionalne skupine AST brez omejitve, se razvrstijo kot strokovno-tehnični uslužbenci;

(c) uradniki, ki niso zajeti v točkah (a) in (b) in so bili pred 1. majem 2004 v nekdanji kategoriji C, se razvrstijo kot upravni strokovno-tehnični uslužbenci v prehodnem obdobju;

(d) uradniki, ki niso zajeti v točkah (a) in (b) in so bili pred 1. majem 2004 v nekdanji kategoriji D, se razvrstijo kot podporni uslužbenci v prehodnem obdobju;

(e) uradniki, ki niso zajeti v točkah od (a) do (d), se razvrstijo glede na razred iz natečaja, v skladu s katerim je bil sestavljen seznam primernih kandidatov, na podlagi katerega so bili zaposleni. Uradniki, ki so uspešno opravili natečaj za razred AST 3 ali višji razred, se razvrstijo kot strokovno-tehnični uslužbenci, vsi drugi uradniki pa kot upravni strokovno-tehnični uslužbenci v prehodnem obdobju. Smiselno se uporablja korelacijska tabela iz člena 13(1) te priloge, ne glede na datum, ko je bil uradnik zaposlen.

3. Z odstopanjem od točke (e) odstavka 2 lahko organ za imenovanja pred 31. decembrom 2015 uradnike, zaposlene na podlagi natečaja v razredu, nižjem od AST 3, razvrsti kot strokovno-tehnične uslužbence v interesu službe in na podlagi delovnega mesta, ki so ga zasedali 31. decembra 2012. Vsak organ za imenovanja sprejme določbe za izvajanje tega člena v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov. Vendar skupno število upravnih strokovno-tehničnih uslužbencev v prehodnem obdobju, za katere se uporabi ta določba, ne sme presegati 5 % upravnih strokovno-tehničnih uslužbencev v prehodnem obdobju na dan 1. januarja 2013.

4. Brez poseganja v člen 86 Kadrovskih predpisov in Prilogo IX k tem predpisom uradniki obdržijo svojo začetno razvrstitev, dokler niso razporejeni na višje delovno mesto. Napredovanje je dovoljeno le v okviru kariernih tokov, ki ustrezajo vsaki vrsti delovnega mesta iz odstavka 1.

5. Z odstopanjem od člena 6(1) Kadrovskih predpisov in razdelka B Priloge I se število prostih delovnih mest v naslednjem višjem razredu, ki so potrebna za napredovanje, za podporne uslužbence v prehodnem obdobju izračuna posebej. Uporabijo se naslednji multiplikatorji:

|| Razred || Stopnja

Podporni uslužbenci v prehodnem obdobju || 5 || -

4 || 10 %

3 || 22 %

2 || 22 %

1 || -

Kar zadeva podporne uslužbence v prehodnem obdobju, se proučitev primerjalnih odlik za namene napredovanja (člen 45(1) Kadrovskih predpisov) opravi med uradniki v istem razredu in razvrstitvi, ki so upravičeni do napredovanja.

6. Upravni strokovno-tehnični uslužbenci v prehodnem obdobju in podporni uslužbenci v prehodnem obdobju, ki so bili pred 1. majem 2004 v nekdanji kategoriji C ali D, so v skladu s Prilogo VI še naprej upravičeni do kompenzacijskega dopusta ali plačila nadur, če zahteve službe ne dopuščajo izrabe kompenzacijskega dopusta v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je bilo opravljeno delo prek polnega delovnega časa.

7. Uradniki, ki jim je bilo na podlagi člena 55(2)(e) Kadrovskih predpisov in člena 4 Priloge IVa k tem predpisom dovoljeno, da delajo s krajšim delovnim časom v obdobju, ki se je začelo pred 1. januarjem 2013 in se razteza prek tega datuma, lahko še naprej delajo s krajšim delovnim časom pod enakimi pogoji v skupnem obdobju, ki ne presega petih let.

Člen 31

Z odstopanjem od prvega stavka četrtega pododstavka člena 1 Priloge II h Kadrovskim predpisom zastopnikov funkcionalne skupine AST/SC v odboru uslužbencev ni treba zagotoviti do 1. januarja 2017.“;

Člen 2

Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije se spremenijo:

1. druga alinea člena 1 se črta;

2. členu 2 se doda naslednja točka:

„(f) uslužbenca, ki se zaposli na delovno mesto s seznama delovnih mest, priloženega delu proračuna za zadevno agencijo, kot je navedeno v členu 1a(2) Kadrovskih predpisov, in sta ga proračunska organa opredelila kot začasno, razen vodij agencij in namestnikov vodij agencij, kot je navedeno v aktu Evropske unije o ustanovitvi agencije.“;

3. člen 3 se črta;

4. v točki (b) člena 3b se točka (i) nadomesti z naslednjim:

„uradnikov ali začasnih uslužbencev iz funkcionalnih skupin AST/SC in AST;“;

5. v prvem odstavku člena 8 se besedilo „člen 2(a)“ nadomesti s „člen 2(a) ali (f)“;

6. člen 10(4) se črta;

7. člen 11 se spremeni:

(a) v prvem stavku prvega odstavka se številka „26“ nadomesti s „26a“;

(b) v tretjem odstavku se beseda „drugi“ nadomesti s „tretji“;

8. člen 12 se spremeni:

(a) odstavku 1 se doda naslednji stavek:

„Nobeno delovno mesto ni rezervirano za državljane ene od držav članic. Vendar načelo enakosti državljanov Evropske unije omogoča vsaki instituciji, da sprejme korektivne ukrepe, če opazi dolgotrajno in očitno nesorazmerje med nacionalnimi pripadnostmi začasnih uslužbencev, ki ni utemeljeno z objektivnimi merili. Ti korektivni ukrepi ne smejo imeti za posledico meril zaposlovanja, ki ne temeljijo na odlikah. Organ iz prvega odstavka člena 6 pred sprejetjem takih korektivnih ukrepov sprejme splošne določbe za uveljavitev tega odstavka v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov.

Komisija po petletnem obdobju, ki se začne s 1. januarjem 2013, poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju prejšnjega odstavka.“;

(b) v odstavku 5 se besedi „vsaka institucija“ nadomestita z „organ iz prvega odstavka člena 6“;

9. prvi in drugi odstavek člena 14 se nadomestita z naslednjim:

„Začasni uslužbenec ima devetmesečno poskusno dobo.

Če začasni uslužbenec v času poskusne dobe zaradi bolezni, porodniškega dopusta v skladu s členom 58 Kadrovskih predpisov ali nesreče ne more opravljati svojih nalog za neprekinjeno obdobje vsaj enega meseca, lahko organ iz prvega odstavka člena 6 ustrezno podaljša poskusno dobo.“;

10. v odstavku 1 člena 15 se prvemu pododstavku doda naslednji stavek:

„Začasni uslužbenec, razvrščen v razred po merilih za razvrščanje v razrede, ki jih sprejme organ iz prvega odstavka člena 6, ohrani delovno dobo v stopnji, ki jo je pridobil na tem položaju, če je imenovan za začasnega uslužbenca v istem razredu takoj po koncu dela za določen čas.“;

11. drugi odstavek člena 17 se nadomesti z naslednjim:

„Dopust, odobren v skladu s prejšnjim odstavkom, se ne upošteva za namene uporabe prvega odstavka člena 44 Kadrovskih predpisov.“;

12. člen 20 se spremeni:

(a) v odstavku 3 se besedi „posebni dajatvi“ nadomestita s „solidarnostni dajatvi“;

(b) odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„Za začasne uslužbence se smiselno uporablja člen 44 Kadrovskih predpisov.“;

13. člen 28a se spremeni:

(a) v odstavku 10 se beseda „institucije“ nadomesti z „organi institucij iz prvega odstavka člena 6“;

(b) odstavek 11 se nadomesti z naslednjim:

„Komisija vsaki dve leti predloži poročilo o finančnem stanju sistema zavarovanja za primer brezposelnosti. Neodvisno od tega poročila lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členoma 110a in 110b Kadrovskih predpisov prilagodi prispevke, predvidene v odstavku 7, če je to potrebno zaradi uravnoteženosti sistema.“;

14. člen 34 se spremeni:

(a) v drugem in tretjem odstavku se številka „63“ nadomesti s „65“;

(b) v drugem pododstavku se besedilo „člena 2(a), (c) ali (d)“ nadomesti s „člena 2(a), (c), (d), (e) ali (f)“;

15. v tretjem stavku člena 36 se besedilo „člena 2(a), (c) ali (d)“ nadomesti s „člena 2(a), (c), (d), (e) ali (f)“;

16. v četrtem odstavku člena 37 se številka „63“ nadomesti s „65“, besedilo „člena 2(a), (c) ali (d)“ pa se nadomesti s „člena 2(a), (c), (d), (e) ali (f)“;

17. člen 39(1) se nadomesti z naslednjim:

„1. Ob prenehanju dela je uslužbenec v smislu člena 2 upravičen do starostne pokojnine, prenosa aktuarskega ekvivalenta ali izplačila odpravnine v skladu s poglavjem 3 naslova V Kadrovskih predpisov in Priloge VIII k tem predpisom. Če ima uslužbenec pravico do starostne pokojnine, se njegove pokojninske pravice znižajo v sorazmerju z zneski, izplačanimi na podlagi člena 42.

Člen 9(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom se uporablja pod naslednjimi pogoji: organ iz prvega odstavka člena 6 lahko v interesu službe in na podlagi objektivnih meril ter preglednega postopka, ki se uvede s splošnimi izvedbenimi določbami, odloči, da se v enem letu za največ štiri začasne uslužbence iz vseh institucij ne uporabi nobeno znižanje pokojnin. Letno število se lahko spreminja, pri čemer v dveletnem obdobju ne sme biti višje od šest, in ob upoštevanju načela proračunske nevtralnosti.“;

18. v prvem odstavku člena 42 se beseda „institucija“ nadomesti z „organ iz prvega odstavka člena 6“;

19. točka (a) člena 47 se nadomesti z naslednjim:

„ob koncu meseca, v katerem uslužbenec dopolni 65 let starosti ali, izjemoma, na datum, določen v skladu z drugim pododstavkom člena 52(b) Kadrovskih predpisov, ali“;

20. člen 50c(2) se črta;

21. Naslovu II se doda naslednje poglavje:

„Poglavje 11

Posebne določbe za začasne uslužbence iz člena 2(f)

Člen 51

Člen 37, razen točke (b) prvega odstavka, in člen 38 Kadrovskih predpisov se smiselno uporabljata za začasne uslužbence iz člena 2(f).

Člen 52

Z odstopanjem od drugega stavka prvega odstavka člena 17 se začasnim uslužbencem iz člena 2(f) s pogodbo za nedoločen čas, ne glede na njihovo delovno dobo lahko odobri neplačan dopust za obdobja, ki ne presegajo enega leta.

Skupno trajanje takega dopusta ne sme preseči 15 let v času trajanja celotne kariere uslužbenca.

Na delovno mesto začasnega uslužbenca se lahko zaposli druga oseba.

Po izteku dopusta se začasni uslužbenec ponovno zaposli na prvem prostem delovnem mestu, ki ustreza njegovemu razredu v njegovi funkcionalni skupini, če zanj izpolnjuje pogoje. Če odkloni ponujeno delovno mesto, ohrani pravico do ponovne zaposlitve na naslednjem prostem delovnem mestu, ki ustreza njegovemu razredu v njegovi funkcionalni skupini, ob upoštevanju istih določb; če odkloni drugič, lahko institucija prekine zaposlitev brez predhodnega obvestila. Uslužbenec do dejanske ponovne zaposlitve ali napotitve ostane na neplačanem dopustu iz osebnih razlogov.

Člen 53

Začasni uslužbenci iz člena 2(f) se zaposlijo na podlagi izbirnega postopka, ki ga organizira ena ali več agencij. Zadevni agenciji ali agencijam pri tem na njihovo zahtevo pomaga Evropski urad za izbor osebja, predvsem pri opredeljevanju vsebine preskusov in organizaciji izbirnih postopkov. Urad zagotovi preglednost izbirnih postopkov.

V primeru zunanjega izbirnega postopka se začasni uslužbenci iz člena 2(f) zaposlijo le v razredih SC 1, AST 1 do AST 4 ali AD 5 do AD 8. Vendar lahko agencija po potrebi odobri zaposlitev v razredih AD 9, AD 10, AD 11 ali, izjemoma, AD 12. Skupno število zaposlitev v razredih AD 9 do AD 12 v agenciji ne sme preseči 20 % skupnega števila zaposlitev v funkcionalni skupini AD, izračunano v petletnem sprotnem obdobju.

Člen 54

Začasni uslužbenci iz člena 2(f) se razvrstijo v naslednji višji razred izključno na podlagi izbora med uslužbenci, ki so v svojem razredu delali vsaj dve leti, potem ko se proučijo primerjalne odlike takih začasnih uslužbencev in poročila o njih. Smiselno se uporablja zadnji stavek člena 45(1) in člena 45(2) Kadrovskih predpisov. Multiplikatorji enakovrednosti povprečne kariere, določeni za uradnike v razdelku B Priloge I h Kadrovskim predpisom, ne smejo biti preseženi.

V skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov vsaka agencija sprejme splošne določbe za izvajanje tega člena.

Člen 55

Kadar začasni uslužbenec iz člena 2(f) po notranji objavi delovnega mesta zasede novo delovno mesto v isti funkcionalni skupini, ne sme biti razvrščen v nižji razred ali stopnjo od razreda ali stopnje njegovega prejšnjega delovnega mesta, če je njegov razred eden od razredov, določenih v objavi prostega delovnega mesta.

Enake določbe se smiselno uporabljajo, kadar začasni uslužbenec sklene novo pogodbo z agencijo neposredno po izteku prejšnje pogodbe za začasnega uslužbenca pri drugi agenciji.

Člen 56

V skladu s členom 110(2) Kadrovskih predpisov vsaka agencija sprejme splošne določbe o postopkih, ki urejajo zaposlovanje in uporabo začasnih uslužbencev iz člena 2(f).“;

22. Naslov III „Pomožni uslužbenci“ se črta;

23. v členu 79(2) se besedi „vsaka institucija“ nadomestita z „organ iz prvega odstavka člena 6“;

24. odstavka 3 in 4 člena 80 se nadomestita z naslednjim:

„3. Organ iz prvega odstavka člena 6 ali organ iz člena 3a lahko na podlagi te tabele in po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise podrobneje opredeli pristojnosti za vsako vrsto dela.

4. Smiselno se uporabljata člena 1d in 1e Kadrovskih predpisov.“;

25. v členu 82(6) se besedi „vsaka institucija“ nadomestita z „organ iz prvega odstavka člena 6“;

26. odstavek 2 člena 84 se nadomesti z naslednjim:

„Če pogodbeni uslužbenec v času poskusne dobe zaradi bolezni, porodniškega dopusta v skladu s členom 58 Kadrovskih predpisov ali nesreče ne more opravljati svojih nalog za neprekinjeno obdobje vsaj enega meseca, lahko organ iz prvega odstavka člena 6 ustrezno podaljša poskusno dobo.“;

27. v členu 85(3) se besedilo „člena 314 Pogodbe ES“ nadomesti s „člena 55(1) Pogodbe o Evropski uniji“;

28. v odstavku 1 člena 86 se za prvim pododstavkom vstavi naslednji pododstavek:

„Za funkcionalno skupino I se smiselno uporablja člen 32(2) Kadrovskih predpisov. V skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov se sprejmejo splošne izvedbene določbe za izvajanje tega člena.“;

29. v točki (b) prvega pododstavka člena 88 se besedi „treh let“ nadomestita s „šestih let“;

30. v odstavku 1 člena 89 se za prvim pododstavkom vstavi naslednji pododstavek:

„Za funkcionalno skupino I se smiselno uporablja člen 32(2) Kadrovskih predpisov. V skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov se sprejmejo splošne izvedbene določbe za izvajanje tega člena.“;

31. v členu 95, členu 103(2) in (3) ter členu 106(4) se številka „63“ nadomesti s „65“;

32. odstavek 11 člena 96 se nadomesti z naslednjim:

„Komisija vsaki dve leti predloži poročilo o finančnem stanju sistema zavarovanja za primer brezposelnosti. Neodvisno od tega poročila lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členoma 110a in 110b Kadrovskih predpisov prilagodi prispevke, predvidene v odstavku 7, če je to potrebno zaradi uravnoteženosti sistema.“;

33. v členu 120 se besedi „vsaka institucija“ nadomestita z „organ iz prvega odstavka člena 6“;

34. v členu 141 se besedi „vsaka institucija“ nadomestita z „organ iz prvega odstavka člena 6“;

35. Priloga se spremeni:

(a) členu 1(1) se dodata naslednja stavka:

„Člen 22, razen odstavka 4, člen 23, člen 24a in odstavek 7 člena 30 navedene priloge se smiselno uporabljajo za druge uslužbence, zaposlene na 31. decembra 2012. Odstavki 1, 2, 3, 4 in 6 člena 30 navedene priloge se smiselno uporabljajo za začasne uslužbence, zaposlene na dan 31. decembra 2012.“;

(b) doda se naslednji člen:

„Člen 6

Z začetkom veljavnosti 1. januarja 2013 se pogodbe začasnih uslužbencev, za katere se uporablja člen 2(a) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev in ki so bili 31. decembra 2012 zaposleni v agenciji, brez izbirnega postopka spremenijo v pogodbe v skladu s točko (f) teh pogojev za zaposlitev. Pogoji pogodbe sicer ostanejo nespremenjeni. Ta odstavek ne velja za pogodbe začasnih uslužbencev, ki so zaposleni kot vodje agencij ali namestniki vodij agencij, kot je navedeno v aktu Evropske unije o ustanovitvi agencije.“.

Člen 3

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2013.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

ZAKONODAJNI FINANČNI IZKAZ

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

              1.1     Naslov predloga/pobude

              1.2     Zadevna področja v okviru ABM/ABB

              1.3     Vrsta predloga/pobude

              1.4     Cilji

              1.5     Utemeljitev predloga/pobude

              1.6     Trajanje ukrepa in finančnih posledic

              1.7     Načrtovani načini upravljanja

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

              2.1     Določbe glede spremljanja in poročanja

              2.2     Sistem upravljanja in nadzora

              2.3     Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

              3.1     Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

              3.2     Ocenjeni učinek na odhodke

              3.2.1  Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

              3.2.2  Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

              3.2.3  Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave

              3.2.4  Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

              3.2.5  Udeležba tretjih oseb pri financiranju

              3.3     Ocenjeni učinek na prihodke

ZAKONODAJNI FINANČNI IZKAZ

1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1. Naslov predloga/pobude

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in sveta o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije.

1.2. Zadevna področja v okviru ABM/ABB[8]

Predlog lahko zadeva vsa področja in dejavnosti.

1.3. Utemeljitev predloga/pobude 1.3.1. Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

Optimizacija upravljanja človeških virov v institucijah EU z zagotovitvijo ustreznega pravnega okvira.

1.4. Trajanje ukrepa in finančnih posledic

ý Časovno neomejen predlog/pobuda

– izvedba z začetnim obdobjem postopne krepitve od 1. januarja 2013,

– ki mu sledi polno delovanje.

1.5. Načrtovani načini upravljanja[9]

ý Neposredno centralizirano upravljanje – institucije EU.

2. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 2.1. Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

· Predlog ima finančni učinek na vse proračunske vrstice v zvezi z odhodki za zaposlene v vseh institucijah in agencijah, to pomeni, da zadeva izdatke za plače zaposlenih na sedežih in pri delegacijah, pogodbenih uslužbencev, osebja v upravnih uradih, poslancev EP, parlamentarnih pomočnikov, osebja v raziskovalni dejavnosti, osebja, ki se financira iz vrstic BA, osebja, plačanega v skladu z določbami o predčasnem prenehanju zaposlitve, ter za pokojnine.

2.2. Ocenjeni učinek na odhodke 2.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na upravne odhodke pod vsemi razdelki

– ý  Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR v cenah iz leta 2011 (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunske vrstice za 2.1 || Leto 2013 || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Skupaj 2013–2020 || Dolgoročno[10]

 

Odobritve za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (prevzete obveznosti skupaj = plačila skupaj) || –33,120 || –63,057 || –94,666 || –127,501 || –163,021 || –174,092 || –186,388 || –199,399 || –1041,245[11] || –1022,488

Odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (prevzete obveznosti skupaj = plačila skupaj) || –8,280 || –15,758 || –23,644 || –31,800 || –40,579 || –43,210 || –46,074 || –49,015 || –258,360 || –106,286

v mio. EUR v cenah iz leta 2011 (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto 2013 || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Skupaj 2013–2020 || Dolgoročno

Odobritve za RAZDELKE od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (prevzete obveznosti skupaj = plačila skupaj) || –41,400 || –78,815 || –118,310 || –159,301 || –203,600 || –217,302 || –232,462 || –248,414 || –1299,605 || –1128,774

2.2.2. Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

– ý  Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za poslovanje.

2.2.2.1. Ocenjene potrebe po človeških virih

– ý  Predlog/pobuda ne zahteva porabe človeških virov.

2.2.3. Skladnost z večletnim finančnim okvirom

– ý  Predlog/pobuda je skladna z večletnim finančnim okvirom.

2.2.4. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

2.3. Ocenjeni učinek na prihodke

– ¨  Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

– ý  Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

– ¨         na lastna sredstva,

– ý         na razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov: || Predvidene odobritve v DB2012 (v cenah iz leta 2011) || Učinek predloga/pobude

Leto 2013 || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Dolgoročno

Člen 410 Prispevki za pokojninsko zavarovanje || 461,746 || –12,359 || –20,730 || –28,496 || –35,909 || –42,897 || –44,258 || –45,596 || –46,859 || –60,161

Člen 400 Obdavčitev || 615,079 || –7,239 || –11,797 || –16,218 || –20,628 || –24,988 || –26,461 || –28,042 || –29,669 || –103,331

Člen 404 Posebna dajatev || 63,344 || +5,847 || +5,147 || +4,458 || +3,762 || +3,082 || +2,799 || +2,514 || +2,236 || –4,643

Navedite metodo izračuna učinka na prihodke.

Učinek na prihodke temelji na spremembah sprememb osnovnih plač, dodatkov in pokojnin, za katere veljajo ti odbitki.

[1]               Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68 z dne 29. februarja 1968 o pogojih in postopku obdavčevanja v korist Evropskih skupnosti, UL L 56, 4.3.1968, str. 8.

[2]               Prva razporeditev uradnika na delovno mesto višjega strokovno-tehničnega uslužbenca je možna le v skladu s postopkom iz člena 4 in člena 29(1) Kadrovskih predpisov.

[3]               Prva razporeditev uradnika na delovno mesto strokovno-tehničnega uslužbenca je možna le v skladu s postopkom iz člena 4 in člena 29(1) Kadrovskih predpisov.

[4]               Število delovnih mest parlamentarnega sejnega osebja v Evropskem parlamentu ne sme presegati 85.

[5]               Brez poseganja v točko (a) odstavka 2 je prva razporeditev uradnika na delovno mesto višjega strokovno-tehničnega uslužbenca možna le v skladu s postopkom iz člena 4 in člena 29(1).

[6]               Brez poseganja v točki (b) in (e) odstavka 2 je prva razporeditev uradnika na delovno mesto strokovno-tehničnega uslužbenca možna le v skladu s postopkom iz člena 4 in člena 29(1).

[7]               Število delovnih mest parlamentarnega sejnega osebja v Evropskem parlamentu ne sme presegati 85.

[8]               ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[9]               Podatki o načinih upravljanja in sklicih na finančno uredbo so na voljo na spletni strani: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[10]             V stolpcu „Dolgoročno“ je naveden letni privarčevani znesek, potem ko bodo učinki revizije Kadrovskih predpisov iz leta 2013 v polnem teku. To bi ustrezalo obdobju od leta 2060 do 2070, tj. ko bo učinek na pokojninske odhodke največji.

[11]             Skupni učinek razdelka V v naslednjem večletnem finančnem okviru 2014–2020 je ocenjen na 1 008 milijard.