OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA 1.1. Uvod

Ta predlog zagotavlja pravni okvir, ki je potreben za odgovor na zahtevo Evropskega sveta z dne 23. in 24. junija 2011 po nadaljnjem razvoju evropskega sistema nadzorovanja meja (v nadaljnjem besedilu: sistem EUROSUR) kot prednostne naloge, tako da bo lahko začel delovati do leta 2013 ter organom držav članic, ki nadzorujejo meje, in Evropski agenciji za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije[1] (v nadaljnjem besedilu: agencija Frontex ali Agencija) omogočil, da si izmenjujejo operativne informacije in izboljšajo sodelovanje.

Cilj sistema EUROSUR je okrepiti nadzor schengenskih zunanjih meja. Sistem EUROSUR bo vzpostavil mehanizem, s katerim bodo lahko organi držav članic, ki nadzorujejo meje, izmenjevali operativne informacije ter sodelovali med seboj in z Agencijo, da bi zmanjšali izgubo življenj na morju in število priseljencev brez urejenega statusa, ki neopaženo vstopajo v EU, pa tudi da bi povečali notranjo varnost s preprečevanjem čezmejnih kaznivih dejanj, kot sta trgovina z ljudmi in tihotapljenje prepovedanih drog.

Dela, ki trenutno potekajo v zvezi s preskušanjem in postopno uvedbo sistema EUROSUR, temeljijo na načrtu, ki je bil predstavljen v sporočilu Komisije iz leta 2008.[2]

1.2. Pravna podlaga

Ta zakonodajni predlog temelji na členu 77(2)(d) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU), v skladu s katerim Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta ukrepe glede vseh ukrepov, potrebnih za postopno uvedbo integriranega sistema upravljanja zunanjih meja.[3]

Uvedba sistema EUROSUR je del politike, usmerjene v krepitev upravljanja zunanjih meja držav članic. Tako bo sistem EUROSUR predstavljal nov instrument politike, ki bo poenostavil sodelovanje in omogočil sistematično izmenjavo informacij o nadzorovanju meja med državami članicami in z Agencijo, kar trenutno na ravni EU ne obstaja.

Sprejetje zakonodajnega akta o sistemu EUROSUR bi pomenilo razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Združeno kraljestvo in Irska ne sodelujeta, vendar se uporabljajo za štiri države, ki so se pridružile izvajanju (Norveška, Islandija, Švica in Lihtenštajn). Schengenske države so zavezane k ohranjanju enotnih standardov za nadzor zunanjih meja.

1.3. Cilj in vsebina zakonodajnega predloga

Namen zakonodajnega predloga je izboljšati zavedanje o razmerah ter zmožnost odzivanja držav članic in Agencije pri preprečevanju nezakonitih migracij in čezmejnih kaznivih dejanj na kopenskih in morskih zunanjih mejah (člen 1).

To se doseže z vzpostavitvijo enotnega okvira (člen 4), ki bi vključeval jasne obveznosti in pristojnosti nacionalnih koordinacijskih centrov za nadzorovanje meja v državah članicah (člen 5) in Agencije (člen 6), ki so temelj sistema EUROSUR. Ti centri, ki zagotavljajo učinkovito upravljanje sredstev in osebja na nacionalni ravni, in Agencija med seboj komunicirajo prek komunikacijskega omrežja (člen 7), kar bi omogočilo izmenjavo nezaupnih občutljivih informacij in zaupnih informacij.

Sodelovanje in izmenjava informacij med nacionalnimi koordinacijskimi centri in Agencijo potekata prek „slik o razmerah“ (člen 8), ki so vzpostavljene na nacionalni (člen 9) in evropski ravni (člen 10) ter za območje pred mejo (člen 11). Te tri slike, od katerih slednji dve upravlja Agencija, so strukturirane na podoben način, da bi se olajšal tok informacij med njimi.

Slike o razmerah na splošno ne bodo vključevale osebnih podatkov, ampak izmenjavo podatkov o incidentih in anonimiziranih objektih, na primer v zvezi z odkrivanjem in sledenjem plovil. V izjemnih primerih so osebni podatki lahko del podatkov, ki jih države članice izmenjujejo z Agencijo, vendar morajo biti izpolnjeni pogoji iz Uredbe (ES) št. 2007/2004 z dne 26. oktobra 2004.[4] Če so osebni podatki del nacionalne slike o razmerah na sosednjih odsekih zunanjih meja, se lahko izmenjujejo le med sosednjimi državami članicami, in sicer pod pogoji iz horizontalnega pravnega okvira EU o varstvu podatkov.

Poleg tega Agencija zagotavlja storitev za enotno uporabo orodij nadzorovanja (člen 12), pri čemer se upošteva dejstvo, da je tako storitev mogoče stroškovno učinkoviteje zagotavljati na evropski ravni. Tako storitev bi bilo mogoče izvajati s podporo ustreznih evropskih vesoljskih programov, vključno z delujočim programom za globalno spremljanje okolja in varnosti (GMES).

Pristop, ki je izbran za sistem EUROSUR, temelji na čim boljši uporabi obstoječih informacij, zmožnosti in sistemov, ki so na voljo v drugih agencijah EU (člen 17). Zato bi Agencija pri zagotavljanju storitve za enotno uporabo orodij nadzorovanja tesno sodelovala s Satelitskim centrom EU, Evropsko agencijo za nadzor ribištva in Evropsko agencijo za pomorsko varnost, za namene izmenjave informacij o čezmejnih kaznivih dejanjih pa tudi z Europolom.

Kar zadeva podatke o pomorskem prometu, ki jih sistem SafeSeaNet zagotavlja v skladu z Direktivo 2002/59/ES, Komisija namerava leta 2013 predložiti ustrezen predlog o spremembi navedene direktive. Predvideno je, da bodo ustrezne informacije v sistemu SafeSeaNet na voljo tudi za namene, ki niso povezani s pomorsko varnostjo, pomorsko zaščito in varstvom pomorskega okolja, s čimer bodo del orodij nadzorovanja, ki se bodo uporabljala v okviru sistema EUROSUR.

Boljše zavedanje o dogajanju na zunanjih mejah ima le omejeno korist, če ni dopolnjeno z izboljšano zmožnostjo odzivanja držav članic EU na izzive, s katerimi se soočajo na svojih zunanjih mejah. Zato države članice razdelijo svoje zunanje meje na odseke meja (člen 13), ki se jim na podlagi analize tveganja in števila incidentov pripišejo stopnje učinka (člen 14). Nacionalni koordinacijski centri in Agencija glede na dodeljene stopnje učinka sprejmejo protiukrepe, da bi zmanjšali učinek na zadevnem odseku meje (člen 15).

Sodelovanje s sosednjimi tretjimi državami je ključnega pomena za uspeh sistema EUROSUR. Zato so obstoječa in načrtovana regionalna omrežja, vzpostavljena med državami članicami in sosednjimi tretjimi državami, povezana s sistemom EUROSUR prek nacionalnih koordinacijskih centrov (glej člen 9(2)(h) in člen 18). Glede na to, da države članice in Agencija že vzpostavljajo različne sestavne dele sistema EUROSUR na nacionalni in evropski ravni, bi moral sistem EUROSUR začeti delovati v drugi polovici leta 2013 (člen 21). Skupno raziskovalno središče Evropske komisije bi moralo Agenciji zagotoviti tehnično podporo pri nadaljnjem tehničnem razvoju sistema EUROSUR.

Ker sistem EUROSUR ni namenjen ureditvi zbiranja, shranjevanja ali čezmejne izmenjave osebnih podatkov, ni bil obravnavan v sporočilu Komisije o pregledu upravljanja informacij na območju svobode, varnosti in pravice iz leta 2010[5]. Kljub temu je bil razvoj sistema EUROSUR analiziran na podlagi načel iz navedenega sporočila, kot je podrobneje navedeno v priloženi oceni učinka. To se nanaša zlasti na načelo nujnosti, pri katerem je bila možnost uporabe sistema EUROSUR za izmenjavo osebnih podatkov čim bolj omejena, načelo stroškovne učinkovitosti, pri katerem je bil izbran postopni pristop z najmanj zapletenimi tehničnimi rešitvami, in oblikovanje politik „od spodaj navzgor“, pri čemer Komisija od leta 2008 tesno sodeluje s strokovnjaki držav članic, da bi ocenila različne tehnične rešitve ter skupaj potrdila ugotovitve in priporočila izvedenih študij.

Ta predlog je bil pregledan, da bi se zagotovilo, da so njegove določbe v celoti združljive s temeljnimi pravicami, kot so zlasti človekovo dostojanstvo, prepoved mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, pravica do svobode in varnosti, pravica do varstva osebnih podatkov, načelo nevračanja, prepoved diskriminacije in pravice otrok. Posebna pozornost je bila namenjena členu 4 in členu 19(2) Listine EU o temeljnih pravicah, ki prepovedujeta odstranitev oseb v državo, v kateri obstaja resna nevarnost smrtne kazni, mučenja ali drugega nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja. Člen 18(2) te uredbe izrecno prepoveduje kakršno koli izmenjavo informacij s tretjo državo, ki bi lahko uporabila te informacije za prepoznavanje oseb ali skupin oseb, za katere obstaja resna nevarnost, da bodo podvržene mučenju, nečloveškemu in ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju ali kateri koli drugi kršitvi temeljnih pravic.

Poleg tega je bil pomemben tudi člen 24 Listine, saj je veliko nezakonitih migrantov in žrtev trgovine z ljudmi otrok. Člen 1(3) izrecno določa, da države članice in Agencija dajejo prednost posebnim potrebam otrok, žrtev trgovine z ljudmi, oseb, ki potrebujejo nujno zdravniško pomoč, oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, oseb v nevarnosti na morju in drugih oseb v izrazito ranljivem položaju. Posebej pomemben je tudi člen 8 Listine, ki zadeva varstvo osebnih podatkov, saj lahko izmenjava podatkov vključuje osebne podatke, pri čemer se v takem primeru uporabljajo pravila o varstvu podatkov, ki jih je treba spoštovati v celoti.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Delovni dokument služb Komisije, ki je priložen temu predlogu in v katerem je ocenjen učinek tega predloga, vsebuje podroben pregled posvetovanj, ki so potekala v obdobju 2008–2011, podrobno obrazložitev okvira sistema EUROSUR ter različne možnosti politike in stroške njegove uvedbe.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Pravna podlaga tega predloga je člen 77(2)(d) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Različne sestavne dele sistema EUROSUR bodo večinoma upravljale Agencija in države članice (deljeno upravljanje) na podlagi načrta za vzpostavitev sistema EUROSUR iz leta 2008 (COM(2008) 68 konč.).

Kar zadeva ustanovitev nacionalnih koordinacijskih centrov, bo podporo državam članicam v obdobju 2012–2013 nudil Sklad za zunanje meje, v obdobju 2014–2020 pa instrument finančne podpore na področju zunanjih meja in vizumov v okviru načrtovanega Sklada za notranjo varnost.

Po drugi strani bo Agencija uporabila lasten proračun za vzpostavitev komunikacijskega omrežja in drugih vzporednih sestavnih delov sistema EUROSUR, kot sta evropska slika o razmerah in skupna slika informacij o razmerah na območju pred mejo, po potrebi pa bo to dopolnjeno s podporo v okviru Sklada za notranjo varnost (neposredno ali posredno centralizirano finančno upravljanje).

Financiranje, ki je zagotovljeno s sedmim okvirnim programom za raziskave in razvoj, bo podprlo vzpostavitev predvidene storitve za enotno uporabo orodij nadzorovanja v obdobju 2012–2013.

Ukrepi v sosednjih tretjih državah bodo v obdobju 2012–2013 podprti s tematskim programom o azilu in migracijah kot delom instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja.

2011/0427 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uvedbi evropskega sistema nadzorovanja meja (EUROSUR)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 77(2)(d) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Uvedba evropskega sistema nadzorovanja meja (v nadaljnjem besedilu: sistem EUROSUR) je potrebna za okrepitev izmenjave informacij in operativnega sodelovanja med nacionalnimi organi držav članic in Evropsko agencijo za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: agencija Frontex ali Agencija), ustanovljeno z Uredbo Sveta (ES) št. 2007/2004 z dne 26. oktobra 2004[6]. Sistem EUROSUR bi moral tem organom in Agenciji zagotoviti potrebno infrastrukturo in orodja za izboljšanje njihovega zavedanja o razmerah in zmožnosti odzivanja pri odkrivanju in preprečevanju nezakonitih migracij in čezmejnih kaznivih dejanj ter varovanju in reševanju življenj migrantov na zunanjih mejah držav članic Unije.

(2)       Države članice bi morale ustanoviti nacionalne koordinacijske centre za nadzorovanje meja, da bi izboljšale sodelovanje in izmenjavo informacij med njimi in z Agencijo. Za pravilno delovanje sistema EUROSUR je bistveno, da vsi nacionalni organi, ki so odgovorni za nadzorovanje zunanjih meja v skladu z nacionalno zakonodajo, med seboj sodelujejo prek nacionalnih koordinacijskih centrov.

(3)       Ta uredba ne bi smela ovirati držav članic, da svoje nacionalne koordinacijske centre za nadzorovanje meja pooblastijo tudi za izmenjavo informacij in sodelovanje v zvezi z nadzorovanjem zračnih meja ter za kontrole na mejnih prehodih.

(4)       Ta uredba je del evropskega modela integriranega upravljanja zunanjih meja in strategije o notranji varnosti Evropske unije. Sistem EUROSUR prispeva tudi k razvoju skupnega okolja za izmenjavo informacij za nadzor na področju pomorstva EU (CISE) in zagotavlja širši okvir za zavedanje o razmerah na področju pomorstva prek večsektorske izmenjave informacij med javnimi organi v Uniji.

(5)       V skladu s točko (i) člena 2 Uredbe (ES) št. 2007/2004 bi morala Agencija zagotavljati potrebno pomoč pri razvoju in delovanju sistema EUROSUR in po potrebi pri razvoju sistema CISE, vključno z interoperabilnostjo sistemov.

(6)       Ta uredba spoštuje temeljne pravice ter upošteva načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, med njimi še posebej človekovo dostojanstvo, prepoved mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, pravico do svobode in varnosti, pravico do varstva osebnih podatkov, načelo nevračanja, prepoved diskriminacije ter pravice otrok. Države članice bi morale to uredbo uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli.

(7)       Vsakršna izmenjava osebnih podatkov z uporabo komunikacijskega omrežja za sistem EUROSUR bi morala biti izvedena na podlagi veljavnih nacionalnih predpisov in predpisov Unije ter bi morala spoštovati njihove posebne zahteve glede varstva podatkov. Kadar bolj specifični akti, kot je Uredba (ES) št. 2007/2004, ne zagotavljajo celovite ureditve varstva podatkov, se uporabljata Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov[7] ter Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov[8], v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja pa Okvirni sklep Sveta 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah[9].

(8)       Ker uvedbe sistema EUROSUR države članice ne morejo zadovoljivo doseči same ter jo torej zaradi obsega in učinka tega ukrepa lažje doseže Unija, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego njenega cilja.

(9)       Za izvajanje postopnega geografskega širjenja sistema EUROSUR bi se morala obveznost določitve in upravljanja nacionalnih koordinacijskih centrov uporabljati v treh zaporednih fazah, in sicer najprej za države članice, ki se nahajajo na južnih morskih in vzhodnih kopenskih zunanjih mejah, potem za druge države članice, ki imajo kopenske ali morske zunanje meje, nazadnje pa za preostale države članice.

(10)     V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zanjo ni zavezujoča in se zanjo ne uporablja. Ker ta uredba nadgrajuje schengenski pravni red na podlagi naslova V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije, se mora Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih po sprejetju te uredbe odločiti, ali jo bo prenesla v svoje notranje pravo.

(11)     Ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda[10]. Združeno kraljestvo zato ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zanj ni zavezujoča in se zanj ne uporablja.

(12)     Ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda[11]. Irska zato ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zanjo ni zavezujoča in se zanjo ne uporablja.

(13)     Kar zadeva Islandijo in Norveško, ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda[12].

(14)     Kar zadeva Švico, ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda[13].

(15)     Kar zadeva Lihtenštajn, ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda[14].

(16)     Izvajanje te uredbe ne posega v delitev pristojnosti med Unijo in državami članicami in nima vpliva na obveznosti držav članic po Konvenciji Združenih narodov o mednarodnem pomorskem pravu, Mednarodni konvenciji o varstvu človeškega življenja na morju, Mednarodni konvenciji o iskanju in reševanju na morju, Konvenciji Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in njenem Protokolu proti tihotapljenju migrantov po kopnem, morju in zraku, Konvenciji o statusu beguncev, Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter drugih ustreznih mednarodnih instrumentih.

(17)     Izvajanje te uredbe ne vpliva na pravila o nadzorovanju morskih zunanjih meja v okviru operativnega sodelovanja, ki ga usklajuje Agencija, kot je opredeljeno v Sklepu Sveta 2010/252/EU z dne 26. aprila 2010[15] –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina

Ta uredba vzpostavlja enotni okvir za izmenjavo informacij ter sodelovanje med državami članicami in Agencijo za izboljšanje zavedanja o razmerah in zmožnosti odzivanja na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: evropski sistem nadzorovanja meja ali sistem EUROSUR).

Člen 2

Področje uporabe

1.           Ta uredba se uporablja za nadzorovanje kopenskih in morskih zunanjih meja držav članic, vključno z ukrepi za spremljanje, odkrivanje, prepoznavanje, sledenje, preprečevanje in prestrezanje nezakonitih prehodov meja.

2.           Ta uredba se ne uporablja za operativne, postopkovne in pravne ukrepe, sprejete po prestrezanju.

3.           Države članice in Agencija pri uporabi te uredbe delujejo v skladu s temeljnimi pravicami, vključno z zahtevami glede varstva podatkov. Prednost dajejo posebnim potrebam otrok, žrtev trgovine z ljudmi, oseb, ki potrebujejo nujno zdravniško pomoč, oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, oseb v nevarnosti na morju in drugih oseb v izrazito ranljivem položaju.

Člen 3

Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)          „zavedanje o razmerah“ pomeni sposobnost spremljanja, odkrivanja, prepoznavanja, sledenja in razumevanja čezmejnih dejavnosti za ugotavljanje utemeljenih razlogov za nadzorne ukrepe na podlagi novih informacij in obstoječega znanja;

(b)          „zmožnost odzivanja“ pomeni sposobnost izvajanja ukrepov, usmerjenih v preprečevanje nezakonitih čezmejnih gibanj, vključno s sredstvi in časovnimi razporedi za ustrezno odzivanje na nenavadne okoliščine;

(c)          „slika o razmerah“ pomeni grafični vmesnik za prikaz aktualnih podatkov, informacij in obveščevalnih podatkov, prejetih od različnih organov, senzorjev, platform in drugih virov, ki se prek komunikacijskih in informacijskih kanalov izmenjujejo z drugimi organi za zagotavljanje zavedanja o razmerah ter podporo zmožnosti odzivanja na zunanjih mejah in območju pred mejo;

(d)          „čezmejno kaznivo dejanje“ pomeni vsakršno hudo ali organizirano kaznivo dejanje, storjeno na zunanjih mejah držav članic, kot so trgovina z ljudmi, tihotapljenje prepovedanih drog in druge nezakonite dejavnosti;

(e)          „odsek zunanje meje“ pomeni celotno kopensko ali morsko zunanjo mejo države članice ali del nje, kot je opredeljena z nacionalno zakonodajo ali kot jo določi nacionalni koordinacijski center ali kateri koli drug pristojni nacionalni organ;

(f)           „območje pred mejo“ pomeni geografsko območje izven zunanje meje držav članic, ki ni zajeto v nacionalni sistem nadzorovanja meja.

NASLOV II

OKVIR

POGLAVJE I

Sestavni deli

Člen 4

Okvir sistema EUROSUR

1.           Države članice in Agencija za izmenjavo informacij in sodelovanje na področju nadzorovanja meja uporabljajo okvir sistema EUROSUR, ki je sestavljen iz naslednjih sestavnih delov:

(a)          nacionalnih koordinacijskih centrov za nadzorovanje meja;

(b)          nacionalnih slik o razmerah;

(c)          komunikacijskega omrežja;

(d)          evropske slike o razmerah;

(e)          skupne slike informacij o razmerah na območju pred mejo;

(f)           enotne uporabe orodij nadzorovanja.

2.           Nacionalni koordinacijski centri prek komunikacijskega omrežja zagotovijo Agenciji vse informacije iz svojih nacionalnih slik o razmerah, ki so potrebne za oblikovanje in vzdrževanje evropske slike o razmerah in skupne slike informacij o razmerah na območju pred mejo.

3.           Agencija prek komunikacijskega omrežja zagotovi nacionalnim koordinacijskim centrom neomejen dostop do evropske slike o razmerah in skupne slike informacij o razmerah na območju pred mejo.

4.           Sestavni deli iz odstavka 1 se vzpostavijo in vzdržujejo v skladu z načeli iz priloge.

Člen 5

Nacionalni koordinacijski center

1.           Vsaka država članica, ki ima kopenske in morske zunanje meje, določi, upravlja in vzdržuje nacionalni koordinacijski center za nadzorovanje meja, ki usklajuje in izmenjuje informacije med vsemi organi, ki so odgovorni za nadzorovanje zunanjih meja na nacionalni ravni, ter z drugimi nacionalnimi koordinacijskimi centri in Agencijo. Države članice o ustanovitvi centra uradno obvestijo Komisijo, ki o tem brez odlašanja obvesti druge države članice in Agencijo.

2.           Nacionalni koordinacijski center je brez poseganja v člen 16 enotna kontaktna točka za izmenjavo informacij ter sodelovanje z drugimi nacionalnimi koordinacijskimi centri in Agencijo.

3.           Nacionalni koordinacijski center:

(a)          zagotovi pravočasno izmenjavo informacij ter sodelovanje med vsemi nacionalnimi organi, ki so odgovorni za nadzorovanje zunanjih meja, z ustreznimi organi kazenskega pregona na nacionalni ravni, drugimi nacionalnimi koordinacijskimi centri in Agencijo;

(b)          prispeva k uspešnemu in učinkovitemu upravljanju sredstev in osebja;

(c)          oblikuje in vzdržuje nacionalno sliko o razmerah v skladu s členom 9;

(d)          podpira načrtovanje in izvajanje vseh nacionalnih dejavnosti nadzorovanja meja;

(e)          upravlja nacionalni sistem nadzorovanja meja, po potrebi v skladu z nacionalno zakonodajo;

(f)           redno ocenjuje učinke nacionalnih dejavnosti nadzorovanja meja;

(g)          usklajuje operativne ukrepe z drugimi državami članicami brez poseganja v pristojnosti Agencije.

4.           Nacionalni koordinacijski center deluje štiriindvajset ur na dan in sedem dni na teden.

Člen 6

Agencija

1.           Agencija:

(a)          upravlja komunikacijsko omrežje za sistem EUROSUR v skladu s členom 7;

(b)          oblikuje in vzdržuje evropsko sliko o razmerah v skladu s členom 10;

(c)          oblikuje in vzdržuje skupno sliko informacij o razmerah na območju pred mejo v skladu s členom 11;

(d)          spodbuja enotno uporabo orodij nadzorovanja v skladu s členom 12.

2.           Agencija za namene iz odstavka 1 deluje štiriindvajset ur na dan in sedem dni na teden.

Člen 7

Komunikacijsko omrežje

1.           Agencija vzpostavi in vzdržuje komunikacijsko omrežje, da bi zagotovila komunikacijska in analitična orodja ter omogočila varno sprotno izmenjavo nezaupnih občutljivih in zaupnih informacij z nacionalnimi koordinacijskimi centri in med njimi. Omrežje deluje štiriindvajset ur na dan in sedem dni na teden ter omogoča:

(a)          dvostransko in večstransko sprotno izmenjavo informacij;

(b)          avdiokonference in videokonference;

(c)          varno upravljanje, shranjevanje in obdelavo nezaupnih občutljivih informacij;

(d)          varno upravljanje, shranjevanje, prenos in obdelavo zaupnih informacij EU do stopnje tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED ali enakovrednih nacionalnih stopenj tajnosti podatkov, ob zagotovitvi, da se z zaupnimi informacijami ravna v ločenem in ustrezno pooblaščenem delu komunikacijskega omrežja.

2.           Agencija nudi tehnično podporo in zagotavlja interoperabilnost komunikacijskega omrežja s katerim koli drugim komunikacijskim in informacijskim sistemom, ki ga upravlja.

3.           Agencija in nacionalni koordinacijski centri v okviru komunikacijskega omrežja izmenjujejo, obdelujejo in shranjujejo nezaupne občutljive in zaupne informacije v skladu s pravili in standardi, ki uporabljajo temeljna načela in skupne standarde iz Sklepa Komisije 2001/844/ES o spremembah njenega poslovnika[16], ali pravili in standardi, ki so enakovredni tistim iz navedenega sklepa.

4.           Organi, agencije in druga telesa držav članic, ki uporabljajo komunikacijsko omrežje, zagotovijo izpolnjevanje varnostnih pravil in standardov glede ravnanja z zaupnimi informacijami, ki so enakovredni tistim, ki jih uporablja Agencija.

POGLAVJE II

Zavedanje o razmerah

Člen 8

Slike o razmerah

1.           Nacionalne slike o razmerah, evropska slika o razmerah in skupna slika informacij o razmerah na območju pred mejo se oblikujejo prek zbiranja, ocenjevanja, primerjave, analize, razlage, ustvarjanja, prikazovanja in razširjanja informacij.

2.           Slike iz odstavka 1 so sestavljene iz naslednjih ravni:

(a)          ravni dogodkov, ki vsebuje informacije o incidentih, povezanih z nezakonitimi migracijami, čezmejnimi kaznivimi dejanji in kriznimi situacijami;

(b)          operativne ravni, ki vsebuje informacije o statusu in položaju lastnih sil, območjih operacij ter okoljske informacije;

(c)          ravni analize, ki vsebuje strateške informacije, analitične izdelke, obveščevalne podatke, posnetke in geografske podatke.

Člen 9

Nacionalna slika o razmerah

1.           Nacionalni koordinacijski center oblikuje in vzdržuje nacionalno sliko o razmerah, da bi vsem organom, ki so odgovorni za nadzorovanje meja na nacionalni ravni, zagotovil učinkovite, natančne in pravočasne informacije, ki so pomembne za preprečevanje nezakonitih migracij in čezmejnih kaznivih dejanj na zunanjih mejah zadevne države članice.

2.           Nacionalna slika o razmerah je sestavljena iz informacij, zbranih od naslednjih virov:

(a)          nacionalnega sistema nadzorovanja meja, po potrebi v skladu z nacionalno zakonodajo;

(b)          nepremičnih in premičnih senzorjev, ki jih upravljajo nacionalni organi, ki so odgovorni za nadzorovanje zunanjih meja;

(c)          patrulj, ki izvajajo misije nadzorovanja meja in druge misije spremljanja;

(d)          lokalnih, regionalnih in drugih koordinacijskih centrov;

(e)          drugih ustreznih nacionalnih organov in sistemov;

(f)           Agencije;

(g)          nacionalnih koordinacijskih centrov v drugih državah članicah in tretjih državah;

(h)          regionalnih omrežij s sosednjimi tretjimi državami, kot so SEAHORSE Atlantic, SEAHORSE Mediterraneo, omrežje CoastNet za sodelovanje pri nadzoru meja v baltski regiji, Center za obveščanje in usklajevanje meja v črnomorski regiji ter druga regionalna omrežja, vzpostavljena na zunanjih kopenskih mejah;

(i)           sistemov poročanja z ladij, kot sta sistem samodejnega prepoznavanja (AIS) in sistem spremljanja plovil (VMS). Podatki iz teh sistemov se na nacionalni ravni pridobijo od pristojnih nacionalnih organov in centrov za spremljanje ribolova;

(j)           drugih ustreznih evropskih in mednarodnih organizacij;

(k)          drugih virov.

3.           Raven dogodkov nacionalne slike o razmerah je sestavljena iz naslednjih podravni:

(a)          podravni v zvezi z nezakonitimi migracijami, ki vsebuje informacije o incidentih, povezanih z nezakonitimi prehodi meja s strani migrantov na zunanjih mejah zadevne države članice ali v bližini njih, o možnostih nezakonitih prehodov meja in o katerem koli drugem ustreznem incidentu, povezanem z nezakonitimi migracijami, kot so iskalne in reševalne akcije v primeru oseb, ki poskušajo nezakonito prestopiti mejo;

(b)          podravni v zvezi s čezmejnimi kaznivimi dejanji, ki vsebuje informacije o incidentih, povezanih s trgovino z ljudmi, tihotapljenjem prepovedanih drog in drugega nedovoljenega blaga ter katerimi koli drugimi hudimi ali organiziranimi kaznivimi dejanji na zunanjih mejah zadevne države članice ali v bližini njih;

(c)          podravni v zvezi s kriznimi situacijami, ki vsebuje informacije o naravnih nesrečah in nesrečah, ki jih je povzročil človek, nezgodah ter kateri koli drugi krizni situaciji na zunanjih mejah zadevne države članice ali v bližini njih, ki bi lahko znatno vplivala na nadzor zunanjih meja;

(d)          podravni v zvezi z drugimi dogodki, ki vsebuje informacije o neprepoznanih in sumljivih objektih in osebah na zunanjih mejah zadevne države članice ali v bližini njih ter o katerem koli drugem dogodku, ki bi lahko znatno vplival na nadzor zunanjih meja.

4.           Vsakemu incidentu na ravni dogodkov nacionalne slike o razmerah je dodeljena enotna okvirna stopnja učinka, ki je lahko nizka, srednja ali visoka. Vsi dogodki s srednjo do visoko dodeljeno stopnjo učinka se delijo z Agencijo.

5.           Operativna raven nacionalne slike o razmerah je sestavljena iz naslednjih podravni:

(a)          podravni v zvezi z lastnimi silami, ki vsebuje informacije o položaju, časovnem razporedu, smeri, hitrosti, statusu in vrsti lastnih sil ter načrtu razporeditve, vključno z navedbo geografskih koordinat operativnega območja, časovnih razporedov patrulj in komunikacijskih kod. Kadar so lastne sile odposlane na večnamensko misijo, ki vključuje vojaške naloge, se lahko nacionalni koordinacijski center odloči, da takih informacij ne deli z drugimi nacionalnimi koordinacijskimi centri in Agencijo, razen če so lastne sile odposlane na sosednji odsek meje druge države članice;

(b)          podravni v zvezi z območji operacij, ki vsebuje informacije o misiji, lokaciji, statusu, trajanju in organih, ki sodelujejo v operacijah;

(c)          podravni v zvezi z okoljskimi informacijami, ki vsebuje ali omogoča dostop do informacij o terenu in vremenskih razmerah na zunanjih mejah zadevne države članice.

6.           Raven analize nacionalne slike o razmerah je sestavljena iz naslednjih podravni:

(a)          podravni v zvezi z informacijami, ki vsebuje informacije o razvoju ključnih dogodkov in kazalnike, ki so pomembni za analizo nezakonitih migracij in čezmejnih kaznivih dejanj;

(b)          podravni v zvezi z analizo, ki vsebuje analitična poročila, informacije o trendih pri ocenjevanju tveganj, regionalna opažanja in informativna sporočila, ki so pomembni za zadevno državo članico;

(c)          podravni v zvezi s sliko informacij, ki vsebuje profile migrantov, potovalne smeri, informacije o stopnjah učinka, dodeljenih odsekom kopenskih in morskih zunanjih meja, ter analizo možnosti nezakonitih prehodov meja;

(d)          podravni v zvezi s posnetki in geografskimi podatki, ki vsebuje referenčne posnetke, osnovne zemljevide, ocene na podlagi preverjenih informacij, analize o spremembah (posnetki opazovanja Zemlje) in informacije o odkrivanju sprememb, geografske podatke ter zemljevide prepustnosti meja.

7.           Informacije na ravni analize in okoljske informacije na operativni ravni nacionalne slike o razmerah lahko temeljijo na informacijah iz evropske slike o razmerah in skupne slike informacij o razmerah na območju pred mejo.

8.           Informacije o lastnih silah na operativni ravni so uvrščene pod oznako tajnosti EU RESTRICTED.

9.           Nacionalni koordinacijski centri sosednjih držav članic si med seboj neposredno in sproti izmenjujejo informacije iz slike o razmerah na sosednjih odsekih zunanjih meja, ki zadevajo:

(a)          vse incidente, povezane z nezakonitimi migracijami in čezmejnimi kaznivimi dejanji, ter druge pomembne dogodke na ravni dogodkov;

(b)          položaje lastnih patrulj na operativni ravni, kadar je glavna naloga patrulje preprečevanje nezakonitih migracij in čezmejnih kaznivih dejanj;

(c)          sheme načrtovanja, časovne razporede in komunikacijske kode za naslednji dan za patrulje, ki delujejo na sosednjih odsekih zunanjih meja;

(d)          poročila o taktični analizi tveganja na ravni analize.

Člen 10

Evropska slika o razmerah

1.           Agencija oblikuje in vzdržuje evropsko sliko o razmerah, da bi nacionalnim koordinacijskim centrom zagotovila informacije in analize, ki so pomembne za preprečevanje nezakonitih migracij in čezmejnih kaznivih dejanj na zunanjih mejah držav članic.

2.           Evropska slika o razmerah je sestavljena iz informacij, zbranih od naslednjih virov:

(a)          nacionalnih slik o razmerah, vključno z osnovnimi informacijami, prejetimi v skladu s členom 9(8);

(b)          Agencije;

(c)          drugih ustreznih evropskih in mednarodnih organizacij;

(d)          drugih virov.

3.           Raven dogodkov evropske slike o razmerah vsebuje informacije, ki zadevajo:

(a)          incidente v zvezi z nezakonitimi migracijami, čezmejnimi kaznivimi dejanji in kriznimi situacijami ter druge dogodke na ravni dogodkov nacionalne slike o razmerah, ki jim je nacionalni koordinacijski center dodelil srednjo ali visoko stopnjo učinka;

(b)          incidente v zvezi z nezakonitimi migracijami, čezmejnimi kaznivimi dejanji in kriznimi situacijami ter druge dogodke iz skupne slike informacij o razmerah na območju pred mejo, če imajo zmeren ali znaten učinek na zunanje meje držav članic;

(c)          incidente v zvezi z nezakonitimi migracijami in čezmejnimi kaznivimi dejanji na operativnem območju skupne operacije, ki jo usklajuje Agencija.

4.           Agencija v okviru evropske slike o razmerah uporablja stopnjo učinka, ki jo je nacionalni koordinacijski center dodelil posebnemu incidentu v okviru nacionalne slike o razmerah.

5.           Operativna raven evropske slike o razmerah je sestavljena iz naslednjih podravni:

(a)          podravni v zvezi z lastnimi silami, ki vsebuje informacije o položaju, časovnem razporedu, smeri, hitrosti, statusu in vrsti lastnih sil, ki sodelujejo v skupnih operacijah Agencije ali so ji na voljo, ter o načrtu razporeditve, vključno z navedbo operativnega območja, časovnih razporedov patrulj in komunikacijskih kod;

(b)          podravni v zvezi z operacijami, ki vsebuje informacije o skupnih operacijah, ki jih usklajuje Agencija, vključno z nalogo, lokacijo, statusom in trajanjem misije, informacijami o državah članicah in drugih sodelujočih akterjih, dnevnimi in tedenskimi poročili o razmerah, statističnimi podatki ter informacijskimi paketi za medije;

(c)          podravni v zvezi z okoljskimi informacijami, ki vsebuje informacije o terenu in vremenskih razmerah na zunanjih mejah držav članic.

6.           Raven analize evropske slike o razmerah je sestavljena iz naslednjih podravni:

(a)          podravni v zvezi z informacijami, ki vsebuje informacije o razvoju ključnih dogodkov in kazalnike, ki so pomembni za analizo nezakonitih migracij in čezmejnih kaznivih dejanj;

(b)          podravni v zvezi z analizo, ki vsebuje zemljevide z ocenami tveganj za splošna in specifična tveganja, informacije o trendih pri ocenjevanju tveganj, regionalna opažanja, informativna sporočila, korelacijske kazalnike za ocene tveganj ter kazalnike v okviru omrežja agencije Frontex za analizo tveganj;

(c)          podravni v zvezi s sliko informacij, ki vsebuje profile migrantov, potovalne smeri, informacije o stopnjah učinka, dodeljenih odsekom kopenskih in morskih zunanjih meja, ter analizo možnosti nezakonitih prehodov meja;

(d)          podravni v zvezi s posnetki in geografskimi podatki, ki vsebuje referenčne posnetke, osnovne zemljevide, ocene na podlagi preverjenih informacij, analize o spremembah (posnetki opazovanja Zemlje) in informacije o odkrivanju sprememb, geografske podatke ter zemljevide prepustnosti meja.

6.           Informacije o lastnih silah na operativni ravni evropske slike o razmerah so uvrščene pod oznako tajnosti EU RESTRICTED.

Člen 11

Skupna slika informacij o razmerah na območju pred mejo

1.           Agencija oblikuje in vzdržuje skupno sliko informacij o razmerah na območju pred mejo, da bi nacionalnim koordinacijskim centrom zagotovila informacije in analize, ki so pomembne za preprečevanje nezakonitih migracij ter hudih ali organiziranih kaznivih dejanj na zunanjih mejah držav članic in v sosednjih tretjih državah.

2.           Skupna slika informacij o razmerah na območju pred mejo je sestavljena iz informacij, zbranih od naslednjih virov:

(a)          nacionalnih koordinacijskih centrov;

(b)          informacij in poročil, ki jih zagotovijo uradniki za zvezo na področju priseljevanja;

(c)          Agencije;

(d)          drugih ustreznih evropskih in mednarodnih organizacij;

(e)          tretjih držav;

(f)           drugih virov.

3.           Skupna slika informacij o razmerah na območju pred mejo lahko vsebuje informacije, ki so pomembne za dejavnosti nadzorovanja zračnih mej in kontrole na mejnih prehodih.

4.           Raven dogodkov skupne slike informacij o razmerah na območju pred mejo vsebuje informacije o vsakršnem incidentu, krizni situaciji in katerem koli drugem dogodku na območju pred mejo, ki bi lahko imel zmeren ali znaten učinek na nezakonite migracije in čezmejna kazniva dejanja na zunanjih mejah držav članic.

5.           Agencija dodeli enotno okvirno stopnjo učinka vsakemu incidentu na ravni dogodkov skupne slike informacij o razmerah na območju pred mejo. Agencija obvesti nacionalne koordinacijske centre o vsakršnem incidentu na območju pred mejo, ki mu je bila dodeljena srednja ali visoka stopnja učinka.

6.           Operativna raven skupne slike informacij o razmerah na območju pred mejo je strukturirana na enak način kot operativna raven evropske slike o razmerah, pri čemer vsebuje informacije o silah, ki delujejo na območju pred mejo, in operacijah, ki se na njem izvajajo, ter okoljske informacije.

7.           Raven analize skupne slike informacij o razmerah na območju pred mejo je strukturirana na enak način kot raven analize evropske slike o razmerah, pri čemer vsebuje strateške informacije, analitične izdelke in storitve, obveščevalne podatke ter posnetke in geografske podatke o območju pred mejo.

Člen 12

Enotna uporaba orodij nadzorovanja

1.           Agencija spodbuja enotno uporabo orodij nadzorovanja, kot so sateliti in sistemi poročanja z ladij, s strani držav članic, da bi nacionalnim koordinacijskim centrom in sebi zagotovila redne, zanesljive in stroškovno učinkovite informacije o nadzorovanju na zunanjih mejah in območju pred mejo.

2.           Agencija lahko nacionalnemu koordinacijskemu centru na zahtevo zagotovi informacije o zunanjih mejah države članice, ki je vložila zahtevek, in informacije o območju pred mejo, ki izvirajo iz:

(a)          selektivnega spremljanja namembnih pristanišč in obal v tretjih državah, ki so bili prek analize tveganja in obveščevalnih podatkov opredeljeni kot točke vkrcanja ali tranzitne točke za plovila, ki se uporabljajo za nezakonite migracije in čezmejna kazniva dejanja;

(b)          sledenja plovilu na odprtih morjih, za katero obstaja sum ali je bilo ugotovljeno, da se uporablja za nezakonite migracije in čezmejna kazniva dejanja;

(c)          spremljanja namembnih območij na področju pomorstva za odkrivanje, prepoznavanje in sledenje plovilom, za katera obstaja sum ali ki se uporabljajo za nezakonite migracije in čezmejna kazniva dejanja;

(d)          okoljske ocene namembnih območij na področju pomorstva in na zunanji kopenski meji za izboljšanje dejavnosti spremljanja in patruljiranja;

(e)          selektivnega spremljanja namembnih območij pred mejo na zunanji kopenski meji, ki so bila prek analize tveganj in obveščevalnih podatkov opredeljena kot morebitna območja odhoda ali tranzitna območja za nezakonite migracije in čezmejna kazniva dejanja.

3.           Agencija lahko informacije iz odstavka 1 zagotovi z združitvijo in analizo podatkov, zbranih od naslednjih sistemov, senzorjev in platform:

(a)          sistemov poročanja z ladij, kot sta sistem samodejnega prepoznavanja (AIS) in sistem spremljanja plovil (VMS), v okviru danih pravnih omejitev;

(b)          satelitskih posnetkov;

(c)          senzorjev, nameščenih na katere koli objekte, vključno z zračnimi plovili s posadko in brez nje.

4.           Agencija lahko zavrne zahtevek nacionalnega koordinacijskega centra na podlagi tehničnih in finančnih omejitev ter drugih utemeljenih razlogov.

5.           Agencija lahko na lastno pobudo uporablja orodja nadzorovanja iz odstavka 2 za zbiranje informacij, ki so pomembne za skupno sliko informacij o razmerah na območju pred mejo.

POGLAVJE III

Zmožnost odzivanja

Člen 13

Določitev odsekov zunanjih meja

Vsaka država članica razdeli svoje kopenske in morske zunanje meje na odseke meja, pri čemer lokalni ali regionalni koordinacijski center zagotavlja uspešno in učinkovito upravljanje osebja in sredstev.

Člen 14

Dodelitev stopenj učinka odsekom zunanjih meja

1.           Agencija na podlagi svoje analize tveganja in po posvetovanju z zadevno državo članico vsakemu od odsekov kopenskih in morskih zunanjih meja držav članic dodeli naslednje stopnje učinka:

(a)          nizko stopnjo učinka, če incidenti v zvezi z nezakonitimi migracijami in čezmejnimi kaznivimi dejanji na zadevnem odseku meje nimajo znatnega učinka na varnost meje;

(b)          srednjo stopnjo učinka, če imajo incidenti v zvezi z nezakonitimi migracijami in čezmejnimi kaznivimi dejanji na zadevnem odseku meje zmeren učinek na varnost meje;

(c)          visoko stopnjo učinka, če imajo incidenti v zvezi z nezakonitimi migracijami in čezmejnimi kaznivimi dejanji na zadevnem odseku meje znaten učinek na varnost meje.

2.           Nacionalni koordinacijski center redno ocenjuje, ali je treba prilagoditi stopnjo učinka katerega koli od odsekov meja. Nacionalni koordinacijski center lahko Agencijo zaprosi za spremembo stopnje učinka, tako da zagotovi utemeljene informacije o spremenjenih razmerah na zadevnem odseku zunanje meje.

3.           Agencija prikaže stopnje učinka, dodeljene zunanjim mejam, v okviru evropske slike o razmerah.

Člen 15

Ustrezen odziv na stopnje učinka

1.           Države članice zagotovijo, da dejavnosti nadzorovanja in patruljiranja, ki se izvajajo na odsekih zunanjih meja, ustrezajo dodeljenim stopnjam učinka na naslednji način:

(a)          če je odseku zunanje meje dodeljena nizka stopnja učinka, lokalni ali regionalni koordinacijski center na podlagi analize tveganja organizira redno nadzorovanje in zagotovi zadostno število patrulj na obmejnem območju, ki so pripravljene na sledenje, prepoznavanje in prestrezanje;

(b)          če je odseku zunanje meje dodeljena srednja stopnja učinka, nacionalni koordinacijski center podpira lokalni ali regionalni koordinacijski center tako, da mu začasno dodeli dodatno osebje in sredstva;

(c)          če je odseku zunanje meje dodeljena visoka stopnja učinka, nacionalni koordinacijski center zagotovi, da je lokalnemu ali regionalnemu koordinacijskemu centru zagotovljena vsa podpora, ki je potrebna na nacionalni ravni, vključno z informacijami, sredstvi in osebjem; nacionalni koordinacijski center lahko v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 2007/2004 za podporo zaprosi tudi Agencijo.

2.           Nacionalni koordinacijski center nemudoma obvesti Agencijo o ukrepih, sprejetih na nacionalni ravni v skladu s točkama (b) in (c) odstavka 1.

3.           Če je odseku zunanje meje, ki meji na odsek meje druge države članice ali tretje države, dodeljena srednja ali visoka stopnja učinka, nacionalni koordinacijski center usklajuje ukrepe, sprejete v sodelovanju z nacionalnim koordinacijskim centrom sosednje države.

4.           Kadar nacionalni koordinacijski center vloži zahtevek v skladu s točko (c) odstavka 1, lahko Agencija podpre navedeni center, zlasti z:

(a)          zagotavljanjem prednostne obravnave za enotno uporabo orodij nadzorovanja;

(b)          usklajevanjem razporeditve evropskih mejnih patrulj v skladu z Uredbo ES št. 2007/2004;

(c)          zagotavljanjem razporeditve tehnične opreme, ki je na voljo Agenciji, v skladu z Uredbo (ES) št. 2007/2004;

(d)          usklajevanjem morebitne dodatne podpore s strani držav članic.

5.           Agencija v svojih poročilih o analizi tveganja ocenjuje dodelitev stopenj učinka in ustrezne ukrepe, sprejete na nacionalni ravni in ravni Unije.

NASLOV IV

POSEBNE DOLOČBE

Člen 16

Dodelitev nalog drugim centrom v državah članicah

1.           Države članice lahko regionalne, lokalne, funkcionalne ali druge centre, ki so v položaju sprejemati operativne odločitve, pooblastijo za zagotavljanje zavedanja o razmerah in zmožnosti odzivanja na zadevnem področju pristojnosti, vključno z nalogami in pristojnostmi iz točk (b), (d) in (e) člena 5(3).

2.           Odločitev države članice iz odstavka 1 ne vpliva na zmožnost nacionalnega koordinacijskega centra, da sodeluje ter izmenjuje informacije z drugimi nacionalnimi koordinacijskimi centri in Agencijo.

3.           V predhodno opredeljenih primerih lahko nacionalni koordinacijski center dovoli centru iz odstavka 1, da komunicira in izmenjuje informacije z regionalnim koordinacijskim centrom ali nacionalnim koordinacijskim centrom druge države članice ali tretje države, pod pogojem, da o komuniciranju in izmenjavi informacij redno obvešča lasten nacionalni koordinacijski center.

Člen 17

Sodelovanje Agencije s tretjimi osebami

1.           Agencija znotraj svojih pravnih okvirov uporablja obstoječe informacije, zmožnosti in sisteme, ki so na voljo drugim agencijam in subjektom EU.

2.           Agencija v skladu z odstavkom 1 sodeluje zlasti z naslednjimi subjekti:

(a)          Evropskim policijskim uradom (Europol), Pomorskim analitičnim in operacijskim centrom za narkotike (MAOC-N) ter Centrom za usklajevanje boja proti drogam na sredozemskem območju (CeCLAD-M) za namene izmenjevanja informacij o čezmejnih kaznivih dejanjih, ki jih je treba vključiti v evropski sliki o razmerah;

(b)          Satelitskim centrom EU, Evropsko agencijo za pomorsko varnost in Evropsko agencijo za nadzor ribištva pri zagotavljanju enotne uporabe orodij nadzorovanja;

(c)          Evropsko komisijo in agencijami EU, ki lahko Agenciji zagotovijo informacije, ki so pomembne za vzdrževanje evropske slike o razmerah in skupne slike informacij o razmerah na območju pred mejo;

(d)          mednarodnimi organizacijami, ki lahko Agenciji zagotovijo informacije, ki so pomembne za vzdrževanje evropske slike o razmerah in skupne slike informacij o razmerah na območju pred mejo.

3.           Informacije se med Agencijo in subjekti iz odstavka 2 izmenjujejo prek omrežja iz člena 7 ali drugih komunikacijskih omrežij, ki izpolnjujejo merila glede razpoložljivosti, zaupnosti in celovitosti.

4.           Sodelovanje med Agencijo in subjekti iz odstavka 2 se ureja v okviru delovnih dogovorov v skladu z Uredbo (ES) št. 2007/2004 in ustrezno pravno podlago posameznega subjekta. Kar zadeva ravnanje z zaupnimi informacijami, ti dogovori določajo, da morajo zadevne agencije EU in drugi subjekti izpolnjevati varnostna pravila in standarde, ki so enakovredni tistim, ki jih uporablja Agencija.

5.           Agencije in centri iz odstavka 2 lahko informacije, prejete v okviru sistema EUROSUR, uporabljajo znotraj svojih pravnih okvirov in v skladu s temeljnimi pravicami.

Člen 18

Sodelovanje s sosednjimi tretjimi državami

1.           Izmenjava informacij in sodelovanje s sosednjimi tretjimi državami v zvezi s preprečevanjem nezakonitih migracij in čezmejnih kaznivih dejanj lahko potekata na podlagi dvostranskih ali večstranskih sporazumov med eno ali več državami članicami in eno ali več zadevnimi sosednjimi tretjimi državami. Nacionalni koordinacijski centri držav članic so kontaktne točke za izmenjavo informacij med omrežjem iz člena 7 in regionalnimi omrežji s sosednjimi tretjimi državami.

2.           Kakršna koli izmenjava informacij na podlagi odstavka 1 tega člena in točke (h) člena 9(2), ki bi jih lahko tretja država uporabila za prepoznavanje oseb ali skupin oseb, za katere obstaja resno tveganje, da bodo žrtve mučenja ter nečloveškega in ponižujočega ravnanja ali kaznovanja ali katere koli druge kršitve temeljnih pravic, je prepovedana.

3.           Kakršna koli izmenjava informacij na podlagi odstavka 1 tega člena in točke (h) člena 9(2) poteka v skladu s pogoji iz dvostranskih in večstranskih sporazumov, sklenjenih s sosednjimi tretjimi državami.

4.           Preden se lahko informacije, ki jih je v okviru sistema EUROSUR zagotovila katera koli druga država članica, ki ni del nobenega sporazuma iz odstavka 1 ali omrežja iz točke (h) člena 9(2), delijo s katero koli tretjo državo v okviru navedenega sporazuma ali omrežja, je potrebno predhodno dovoljenje zadevne države članice.

5.           Za kakršno koli izmenjavo informacij, ki izvirajo iz storitve za enotno uporabo orodij nadzorovanja, s tretjimi državami veljajo zakonodaja in pravila, ki urejajo navedena orodja in sisteme, ter ustrezne določbe Direktive 95/46/ES in Uredbe (ES) št. 45/2001.

Člen 19

Priročnik

Evropska komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami in Agencijo da na voljo praktični priročnik za izvajanje in upravljanje sistema EUROSUR (v nadaljnjem besedilu: priročnik), ki vsebuje tehnične in operativne smernice, priporočila ter najboljše prakse. Evropska komisija sprejme priročnik v obliki priporočila.

Člen 20

Spremljanje in ocenjevanje

1.           Agencija zagotovi, da so glede na cilje v zvezi z doseganjem ustreznega zavedanja o razmerah in zmožnosti odzivanja na zunanjih mejah uvedeni postopki za spremljanje tehničnega in operativnega delovanja sistema EUROSUR.

2.           Agencija 1. oktobra 2015 in nato vsaki dve leti predloži poročilo o delovanju sistema EUROSUR.

3.           Komisija 1. oktobra 2016 in nato vsaka štiri leta predloži Evropskemu parlamentu in Svetu splošno oceno sistema EUROSUR. Ta ocena vključuje pregled rezultatov, doseženih glede na zastavljene cilje, ter oceno nadaljnje veljavnosti temeljnih načel, uporabe te uredbe v državah članicah in s strani Agencije ter skladnosti s temeljnimi pravicami. Navedeni oceni se po potrebi priložijo ustrezni predlogi za spremembo te uredbe.

4.           Države članice zagotovijo Agenciji informacije, potrebne za osnutek poročila iz odstavka 2. Agencija zagotovi Komisiji vse informacije, potrebne za oceno iz odstavka 3.

Člen 21

Začetek veljavnosti in uporaba

1.           Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.           Ta uredba se začne uporabljati s 1. oktobrom 2013.

3.           Člen 5(1) se s 1. oktobrom 2013 uporablja za države članice, ki se nahajajo na južnih morskih in vzhodnih kopenskih zunanjih mejah Unije (Bolgarija, Ciper, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Italija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija in Španija).

4.           Člen 5(1) se s 1. oktobrom 2014 uporablja za preostale države članice, ki imajo kopenske in morske zunanje meje (Belgija, Nemčija, Nizozemska in Švedska).

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

Priloga

Pri vzpostavljanju, upravljanju in vzdrževanju sestavnih delov okvira sistema EUROSUR se upoštevajo naslednja načela:

(a)          načelo interesnih skupnosti: nacionalni koordinacijski centri in Agencija oblikujejo posebne interesne skupnosti za izmenjavo informacij in sodelovanje v okviru sistema EUROSUR. Interesne skupnosti se uporabljajo za povezovanje različnih nacionalnih koordinacijskih centrov in Agencije za namene izmenjave informacij ter izpolnjevanja skupnih ciljev, zahtev in interesov;

(b)          načeli usklajenega upravljanja in uporabe obstoječih struktur: Agencija zagotovi usklajenost različnih sestavnih delov okvira sistema EUROSUR, vključno z zagotavljanjem navodil in podpore za nacionalne koordinacijske centre ter spodbujanjem interoperabilnosti informacij in tehnologije. Okvir sistema EUROSUR čim bolj uporablja obstoječe sisteme in zmožnosti. V zvezi s tem je uvedba sistema EUROSUR popolnoma v skladu s pobudo za skupno okolje za izmenjavo informacij za nadzor na področju pomorstva EU (CISE), kar prispeva k usklajenemu in stroškovno učinkovitemu pristopu k medsektorski izmenjavi informacij v Uniji, ki koristi sistemu;

(c)          načeli izmenjave in varovanja informacij: informacije, ki so na voljo v okviru sistema EUROSUR, so na voljo vsem nacionalnim koordinacijskim centrom in Agenciji, razen če so bile določene ali dogovorjene posebne omejitve. Nacionalni koordinacijski centri zagotovijo razpoložljivost, zaupnost in celovitost informacij, ki se izmenjujejo na nacionalni in evropski ravni. Agencija zagotovi razpoložljivost, zaupnost in celovitost informacij, ki se izmenjujejo na evropski ravni;

(d)          načeli storitvene usmerjenosti in standardizacije: različne zmožnosti sistema EUROSUR se izvajajo z uporabo pristopa storitvene usmerjenosti. Agencija zagotovi, da okvir sistema EUROSUR čim bolj temelji na mednarodno dogovorjenih standardih;

(e)          načelo prilagodljivosti: organizacija, informacije in tehnologija so zasnovane tako, da omogočajo zainteresiranim stranem v sistemu EUROSUR, da se odzivajo na spreminjajoče razmere na prilagodljiv in strukturiran način.

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

              1.1.    Naslov predloga/pobude

              1.2.    Zadevna področja v okviru ABM/ABB

              1.3.    Vrsta predloga/pobude

              1.4.    Cilji

              1.5.    Utemeljitev predloga/pobude

              1.6.    Trajanje ukrepa in finančni učinek

              1.7.    Načrtovani načini upravljanja

2.           UPRAVLJALNI UKREPI

              2.1.    Pravila o spremljanju in poročanju

              2.2.    Sistem upravljanja in nadzora

              2.3.    Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

3.           OCENA FINANČNEGA UČINKA PREDLOGA/POBUDE

              3.1.    Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

              3.2.    Ocenjeni učinek na odhodke

              3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

              3.2.2. Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

              3.2.3. Ocenjeni učinek na odobritve za upravne zadeve

              3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

              3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

              3.3.    Ocenjeni učinek na prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1. Naslov predloga/pobude

Predlog uredbe o uvedbi evropskega sistema nadzorovanja meja (EUROSUR)

1.2. Zadevna področja v okviru ABM/ABB[17]

Trenutno razdelek 3a, naslov 18 – Notranje zadeve

Prihodnji večletni finančni okvir: razdelek 3 (Varnost in državljanstvo)

Vrsta predloga/pobude

þ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep (financiranje področja notranjih zadev za obdobje 2014–2020).

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa[18].

¨ Predlog/pobuda je namenjen(-a) podaljšanju obstoječega ukrepa.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na ukrep z novo usmeritvijo.

1.3. Cilji 1.3.1. Večletni strateški cilji Komisije, ki jih obravnava predlog/pobuda

Evropski svet je v svojih sklepih z dne 23. in 24. junija 2011 izjavil, da bo „[n]adaljnji razvoj evropskega sistema nadzorovanja meja […] prednostna naloga, tako da bo lahko začel delovati do leta 2013 in organom držav članic, ki nadzorujejo meje, omogočil, da si izmenjujejo operativne informacije in izboljšajo sodelovanje“.

Kot je navedeno v delovnem programu Komisije za leto 2011[19], je „[n]amen sistema EUROSUR […] okrepiti nadzor zunanje schengenske meje, zlasti južne morske in vzhodne kopenske meje. Sistem EUROSUR bo vzpostavil mehanizem, s katerim bodo organi držav članic, ki izvajajo dejavnosti varovanja meja (mejna straža, obalna straža, policija, carina, mornarica), lahko izmenjevali operativne informacije ter sodelovali med seboj in z agencijo Frontex, da bi zmanjšali izgubo življenj na morju in število priseljencev brez urejenega statusa, ki neopaženo vstopijo v EU, pa tudi da bi povečali notranjo varnost s preprečevanjem čezmejnega kriminala, kot so terorizem, trgovina z ljudmi, tihotapljenje orožja in drog itd.“

Države članice EU, agencija EU za nadzor meja Frontex in Evropska komisija že od leta 2008 tesno sodelujejo, da bi opredelile in razvile okvir sistema EUROSUR. Sestavni deli sistema EUROSUR se že od leta 2011 pilotno preskušajo in postopno uvajajo z uporabo sredstev, zagotovljenih iz proračuna agencije Frontex. Vzporedno s tem države članice že od leta 2008 uporabljajo Sklad za zunanje meje za vzpostavitev nacionalnih sestavnih delov sistema EUROSUR, kot so nacionalni koordinacijski centri in nacionalni sistemi nadzorovanja meja.

Zato so trenutno vključene naslednje dejavnosti ABB:

18.02 – Solidarnost, zunanje meje, vračanje, vizumska politika in prosto gibanje oseb – Cilj 1: omogočanje osebam, da prečkajo notranje meje brez mejnih kontrol, spodbujanje varnih meja in preprečevanje nezakonitih migracij z nadaljnjim razvojem integriranega sistema upravljanja meja in visokih standardov mejnih kontrol, vključno z vzpostavitvijo sistema SIS II in finančno podporo s strani Sklada za zunanje meje.

Vzporedni razvoj in izvajanje sistema EUROSUR znatno skrajšuje čas, potreben za njegovo uvedbo, poleg tega pa omogoča preskušanje in prilagajanje različnih sestavnih delov sistema EUROSUR pred njegovim začetkom delovanja konec leta 2013.

Dela, ki so potekala v zvezi z razvojem, preskušanjem in postopno uvedbo sistema EUROSUR, temeljijo na načrtu, ki je bil predstavljen v sporočilu Komisije iz leta 2008.[20] Ta načrt je bil potrjen v sklepih Sveta za pravosodje in notranje zadeve iz junija 2008 in februarja 2010 ter v stockholmskem programu in akcijskem načrtu izvajanja stockholmskega programa.

1.3.2. Posebni cilji in zadevne dejavnosti ABM/ABB

Sistem EUROSUR ima dva posebna cilja, in sicer znatno povečati zavedanje o razmerah in zmožnost odzivanja organov držav članic za nadzor meja in agencije Frontex, tako da se v najboljšem primeru kakršna koli nova potovalna smer ali metoda nezakonitih migracij in čezmejnih kaznivih dejanj ugotovi in prepreči takoj po vzpostavitvi.

1.3.3. Pričakovani rezultati in učinki

Navedite, kako naj bi predlog/pobuda učinkoval(-a) na upravičence/ciljne skupine.

1.         Zavedanje o razmerah pomeni, koliko so organi zmožni odkrivati čezmejna gibanja in najti utemeljene razloge za nadzorne ukrepe. To je mogoče doseči z izpolnitvijo naslednjih operativnih ciljev na nacionalni in evropski ravni:

a.         izboljšano medagencijsko sodelovanje z usklajevanjem struktur in povezovanjem sistemov na področju kazenskega pregona;

b.         uporaba združevanja podatkov skupaj s sodobnimi tehnološkimi zmožnostmi za odkrivanje in sledenje čezmejnim gibanjem, zlasti (majhnim) plovilom;

c.         čezsektorska izmenjava informacij z drugimi akterji na področju pomorstva, na primer na področju prometa, carine, nadzora ribištva in obrambe;

d.         izboljšana izmenjava informacij s sosednjimi tretjimi državami.

2.         Zmožnost odzivanja pomeni čas, potreben za dosego nadzora kakršnega koli čezmejnega gibanja, ter čas in sredstvo za ustrezen odziv na nenavadne okoliščine. Zato je treba na nacionalni in evropski ravni izpolniti naslednje operativne cilje:

a.         sprotna in po potrebi varna izmenjava podatkov, informacij in obveščevalnih podatkov, kar omogoča prehod na bolj obveščevalno usmerjen pristop, ki temelji na analizi tveganja;

b.         učinkovito upravljanje osebja in sredstev, vključno s senzorji in patruljami;

c.         merjenje učinka, tj. ocenjevanje učinka dejavnosti nadzorovanja meja, kar zagotavlja novo izhodišče za oceno tveganja in preureditev prednostnih nalog.

Preglednica v zvezi s težavami, cilji in ukrepi

Posebni cilji || Načrtovani ukrepi

1a – usklajevanje struktur in povezovanje sistemov na nacionalni ravni 2a – učinkovito upravljanje osebja in sredstev 2c – merjenje učinka || vzpostavitev nacionalnega koordinacijskega centra in situacijskega centra agencije Frontex

2a – sprotna izmenjava podatkov, informacij in obveščevalnih podatkov || vzpostavitev omrežja EUROSUR ter povezovanje nacionalnih koordinacijskih centrov in agencije Frontex oblikovanje skupne slike informacij o razmerah na območju pred mejo

1d – izboljšana izmenjava informacij s sosednjimi tretjimi državami || povezovanje sistema EUROSUR z regionalnimi omrežji, vzpostavljenimi med državami članicami in sosednjimi tretjimi državami

1b – uporaba združevanja podatkov skupaj s tehnološkimi zmožnostmi za odkrivanje in sledenje čezmejnim gibanjem 1c – čezsektorska izmenjava informacij z drugimi akterji na področju pomorstva || vzpostavitev storitve za enotno uporabo orodij nadzorovanja na ravni EU

1.3.4. Kazalniki rezultatov in učinkov

Navedite, s katerimi kazalniki bi bilo mogoče spremljati izvajanje predloga/pobude.

Agencija Frontex zagotovi, da so uvedene metode za spremljanje delovanja sistema EUROSUR glede na glavne cilje politike, pri čemer upošteva naslednje kazalnike:[21]

Kazalniki učinkov[22]

Zmanjšano število nezakonitih migrantov, ki neopaženo vstopajo v schengensko območje;

zmanjšano število smrtnih žrtev med migranti na morju;

zmanjšano število čezmejnih kaznivih dejanj, zlasti tihotapljenja prepovedanih drog čez zunanje meje.

Kazalniki rezultatov in realizacij[23]

Povečano zavedanje o razmerah na zunanjih mejah in območju pred mejo;

izboljšano medagencijsko sodelovanje na nacionalni ravni;

izboljšano sodelovanje med državami članicami in z agencijo Frontex;

povečano sodelovanje s sosednjimi tretjimi državami;

povečana tehnična in operativna zmožnost odkrivanja in sledenja majhnim čolnom;

povečana sprotna izmenjava nezaupnih in zaupnih informacij;

povečana zmožnost odzivanja na opozorila, incidente in druge dogodke na zunanjih mejah.

1.4. Utemeljitev predloga/pobude 1.4.1. Zahteve, ki jih je treba kratkoročno ali dolgoročno izpolniti

EU se bo v obdobju 2012–2020 na področju nadzorovanja meja še naprej soočala s številnimi splošnimi in posebnimi težavami, ki jih obravnava sistem EUROSUR.[24]

EU se sooča z znatnim številom nezakonitih migracij na svojih zunanjih mejah, pri čemer se pričakuje, da se bo to v prihodnjih letih nadaljevalo. Zaradi uporabe majhnih čolnov, nesposobnih za plovbo, se je število utopitev migrantov v Sredozemskem morju zelo povečalo, kar predstavlja velik izziv za organe kazenskega pregona, saj je take majhne čolne izjemno težko odkriti in jim slediti na odprtem morju. Kriminalne mreže, ki so vključene v tihotapljenje migrantov, pogosto uporabljajo iste potovalne smeri in metode za čezmejna kazniva dejanja, kot je trgovina z ljudmi in prepovedanimi drogami. Izboljšano medagencijsko sodelovanje med organi za nadzor meja in policijskimi organi bi moralo znatno prispevati k boju proti takim hudim kaznivim dejanjem na zunanjih mejah.

Kriminalne mreže so pri spreminjanju svojih potovalnih smeri in metod za nezakonite migracije in čezmejna kazniva dejanja pogosto hitrejše in bolj prilagodljive kot organi držav članic pri odzivanju na spremenjene razmere. Eden od razlogov za ta zapozneli odziv je, da je v nekaterih državah članicah v nadzorovanje morskih meja neposredno vključenih do šest različnih organov, pri čemer ni jasnih pravil in postopkov dela v zvezi s sodelovanjem in izmenjavo informacij med njimi. Vendar usklajevanje ni pomanjkljivo le znotraj nekaterih držav članic, temveč tudi med njimi, saj ni primernih postopkov, omrežij ali komunikacijskih kanalov za izmenjavo informacij. Migracijski pritisk predstavlja znatne izzive tudi za tretje države, ki se nahajajo na južnih obalah Sredozemskega morja. Zato je treba tesneje sodelovati z državami izvora in državami vkrcanja nezakonitih migrantov.

1.4.2. Dodana vrednost vključenosti EU

Sistem EUROSUR temelji na decentraliziranem pristopu v skladu z načelom subsidiarnosti[25], pri čemer nacionalni koordinacijski centri za nadzorovanje meja tvorijo temelj sodelovanja v okviru sistema EUROSUR. Sistem EUROSUR s povezovanjem obstoječih nacionalnih in evropskih sistemov ter razvijanjem novih zmožnosti omogoča organom držav članic za nadzor meja in agenciji Frontex, da komunicirajo in izmenjujejo informacije za boljše zavedanje o razmerah na zunanjih mejah, s čimer zagotavlja resnično dodano vrednost nadzorovanja meja.

Boljša izmenjava informacij bo prispevala k natančnejšemu prepoznavanju tarč, kot so čolni, ki se uporabljajo za nezakonite migracije in čezmejna kazniva dejanja, ter tako omogočila bolj usmerjeno, pravočasno in stroškovno učinkovito uporabo razpoložljive opreme za prestrezanje. To je cilj, ki ga države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, zato se lahko bolje doseže na ravni Unije.

1.4.3. Glavna spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Pobuda v zvezi s sistemom EUROSUR temelji na izkušnjah iz preteklosti, kot so izkušnje v okviru evropske mreže patrulj, ki jo usklajuje agencija Frontex. Poleg tega je cilj čim bolje uporabiti obstoječe nacionalne infrastrukture za nadzor meja, delujoče mednarodne in evropske sisteme ter najnovejše tehnološke dosežke (npr. uporaba satelitov). Sistem EUROSUR izkorišča številne raziskovalne projekte, ki se izvajajo na podlagi sedmega okvirnega programa za raziskave in razvoj[26], zlasti kar zadeva uporabo sodobne tehnologije.

1.4.4. Skladnost in možno dopolnjevanje z drugimi ustreznimi instrumenti

Cilj sistema EUROSUR je s čim boljšo uporabo obstoječih sistemov, zmožnosti in programov financiranja, ki so na voljo na ravni Unije, zagotoviti čim večjo skladnost in dopolnjevanje z drugimi ustreznimi instrumenti.

1.5. Trajanje ukrepa in finančni učinek

þ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda

– ¨  Trajanje predloga/pobude od [DD.MM.]LLLL do [DD.MM.]LLLL

– þ  Finančni učinek od leta 2014 do 2020

¨ Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda

– Izvedba z začetnim obdobjem postopne krepitve med letoma LLLL in LLLL,

– ki mu sledi polno delovanje.

1.6. Načrtovani načini upravljanja[27]

þ Neposredno centralizirano upravljanje s strani Komisije

þ Posredno centralizirano upravljanje s prenosom izvedbenih nalog na:

– ¨  izvajalske agencije

– þ  organe, ki so jih ustanovile Skupnosti[28]

– ¨  nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve

– ¨  osebe, ki se jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v zadevnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe

þ Deljeno upravljanje z državami članicami

¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami

¨ Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (navedite)

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje razložiti v oddelku „opombe“.

Različne sestavne dele sistema EUROSUR bodo večinoma upravljale agencija Frontex in države članice (deljeno upravljanje) na podlagi načrta za vzpostavitev sistema EUROSUR iz leta 2008 (COM(2008) 68 konč.). Kar zadeva vzpostavitev nacionalnih koordinacijskih centrov, bosta podporo državam članicam nudila Sklad za zunanje meje v obdobju 2012–2013 in instrument finančne podpore na področju zunanjih meja in vizumov v okviru načrtovanega Sklada za notranjo varnost v obdobju 2014–2020. Po drugi strani bo agencija Frontex uporabila lasten proračun za vzpostavitev omrežja EUROSUR in drugih vzporednih sestavnih delov sistema EUROSUR, kot je skupna slika informacij o razmerah na območju pred mejo, po potrebi pa bo to dopolnjeno s podporo v okviru Sklada za notranjo varnost (neposredno ali posredno centralizirano finančno upravljanje).

Financiranje, ki je zagotovljeno s sedmim okvirnim programom za raziskave in razvoj, bo podprlo vzpostavitev predvidene storitve za enotno uporabo orodij nadzorovanja v obdobju 2012–2013.

Ukrepi v sosednjih tretjih državah bodo v obdobju 2012–2013 podprti s tematskim programom o azilu in migracijah kot delom instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja.

2. UPRAVLJALNI UKREPI 2.1. Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

Agencija Frontex dve leti po tem, ko začne sistem EUROSUR delovati v celoti, in nato vsako leto predloži Komisiji poročilo o tehničnem in operativnem delovanju sistema EUROSUR, pri čemer upošteva navedene kazalnike.[29] Poleg tega Komisija tri leta po začetku delovanja vseh operacij sistema EUROSUR in nato vsaka štiri leta pripravi splošno oceno sistema EUROSUR, vključno s pregledom rezultatov glede na zastavljene cilje in oceno nadaljnje veljavnosti temeljnih načel. Prva ocena se pričakuje v letu 2016, če bo sistem EUROSUR začel delovati z letom 2013. Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročila o oceni, h katerim bi po potrebi priložila ustrezne predloge o spremembi uredbe o uvedbi sistema EUROSUR.

2.2. Sistem upravljanja in nadzora 2.2.1. Ugotovljena tveganja

– Ocene stroškov iz priložene ocene učinka so bile določene na podlagi podatkov, ki so jih zagotovili države članice, agencije EU in zasebni sektor ter jih je preveril zunanji pogodbenik, ki je bil najet za izvedbo tehnične študije za oceno finančnega učinka sistema EUROSUR (GHK). Te pomenijo najboljšo oceno stroškov izvajanja obravnavanih možnosti politike na podlagi njihovega opisa v načrtu o vzpostavitvi sistema EUROSUR iz leta 2008 in poznejši tehnični dokumentaciji. Za prilagoditve obsega, organizacijskih in ureditvenih struktur, tehničnih zahtev, vrste storitev, ki se zagotavljajo, ter postopnega izvajanja načrta o vzpostavitvi sistema EUROSUR se pričakuje, da bi prispevale k spremembam stroškov zagotavljanja navedenih storitev.

– Različni sestavni deli in koraki, opredeljeni v načrtu o vzpostavitvi sistema EUROSUR iz leta 2008 (COM(2008) 68 konč.), se istočasno razvijajo, preskušajo in izvajajo. Razlog za ta pristop je, ker je običajno razvijanje sistema, pri katerem en korak temelji na rezultatih prejšnjega in pri katerem izvajanje sistema sledi njegovemu razvoju, preveč zamudno. Pri združevanju rezultatov različnih korakov v enoten skupni okvir je treba biti previden. To usklajenost je mogoče najbolje doseči z zakonodajo, ki bi jasno opredelila različno vsebino sestavnih delov ter vloge in odgovornosti različnih akterjev.

2.2.2. Načrtovani načini nadzora

Uporabljali se bodo sistemi upravljanja in nadzora, vzpostavljeni v okviru različnih finančnih programov (npr. Sklad za notranjo varnost). Poleg tega je predvidena uporaba notranjega (npr. skupno raziskovalno središče) in zunanjega strokovnega znanja in izkušenj (npr. zunanji pogodbeniki) za zagotovitev pravilnega in neoviranega izvajanja različnih sestavnih delov sistema EUROSUR.

2.3. Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

Ukrepi proti goljufijam, vzpostavljeni na nacionalni in evropski ravni, se uporabljajo v celoti.

3. OCENA FINANČNEGA UČINKA PREDLOGA/POBUDE 3.1. Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

· Obstoječe odhodkovne proračunske vrstice[30]

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

Številka || Dif.([31]) || držav Efte[32] || držav kandidatk[33] || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

3a || 18 02 03 02 – agencija Frontex || Dif. || NE || NE || NE || NE

3a || 18 02 06 – Sklad za zunanje meje || Dif. || NE || NE || DA || NE

· Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

Številka || Dif./nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

3 || 18 02 cc – Sklad za notranjo varnost – meje in vizumi || Dif. || NE || NE || DA || NE

3 || 18 02 05 02 – agencija Frontex || Dif. || NE || NE || NE || NE

3.2. Ocenjeni učinek na odhodke za obdobje 2014–2020[34] 3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

V milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira: || Številka 3 || Varnost in državljanstvo

GD: HOME || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Naslednja leta || SKUPAJ

Ÿ Odobritve za poslovanje || || || || || || || || ||

Sklad za notranjo varnost[35] || Obveznosti || (1) || 14,107 || 16,111 || 16,111 || 16,411 || 16,411 || 16,411 || 16,411 || || 111,973

Plačila || (2) || 1,915 || 3,997 || 7,720 || 12,130 || 15,751 || 16,266 || 16,347 || 37,848 || 1111,973

18 02 03 02[36] || Obveznosti || (1a) || 20,601 || 19,997 || 18,290 || 18,290 || 18,290 || 18,290 || 18,290 || || 132,048

Plačila || (2a) || 10,301 || 20,299 || 19,144 || 18,290 || 18,290 || 18,290 || 18,290 || 9,145 || 132,048

Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev posebnih programov[37] || || || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice || || (3) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || || 0

Odobritve za GD HOME SKUPAJ || Obveznosti || =1+1a +1b+1c || 34,708 || 36,108 || 34,401 || 34,701 || 34,701 || 34,701 || 34,701 || || 244,021

Plačila || || 12,215 || 24,296 || 26,864 || 30,420 || 34,041 || 34,556 || 34,637 || 46,993 || 244,021

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || Obveznosti || (4) || 34,708 || 36,108 || 34,401 || 34,701 || 34,701 || 34,701 || 34,701 || || 244,021

Plačila || (5) || 12,215 || 24,296 || 26,864 || 30,420 || 34,041 || 34,556 || 34,637 || 46,993 || 244,021

Ÿ Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev posebnih programov, SKUPAJ || (6) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || || 0

Odobritve za RAZDELEK 3 večletnega finančnega okvira SKUPAJ (referenčni znesek) || Obveznosti || =4+ 6 || 34,708 || 36,108 || 34,401 || 34,701 || 34,701 || 34,701 || 34,701 || || 244,021

Plačila || =5+ 6 || 12,215 || 24,296 || 26,864 || 30,420 || 34,041 || 34,556 || 34,637 || 46,993 || 244,021

Razdelek večletnega finančnega okvira: || 5 || „Upravni odhodki“

V milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Naslednja leta || SKUPAJ

GD: HOME ||

Ÿ Človeški viri || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 0,254 || || 1,778

Ÿ Drugi upravni odhodki || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || || 0

GD HOME SKUPAJ || Odobritve || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 0,254 || || 1,778

Odobritve za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (Obveznosti skupaj = plačila skupaj) || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 0,254 || || 1,778

V milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || || SKUPAJ

Odobritve za RAZDELKE 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || Obveznosti || 34,962 || 36,362 || 34,655 || 34,955 || 34,955 || 34,955 || 34,955 || || 245,799

Plačila || 12,469 || 24,550 || 27,118 || 30,674 || 34,295 || 34,810 || 34,891 || 46,993 || 245,799

3.2.2. Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva uporabe odobritev za poslovanje.

– þ  Predlog/pobuda zahteva uporabo odobritev za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Navedba ciljev in realizacij ò || || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || TOTAL ||

OUTPUTS ||

Vrsta realizacije[38] || Povprečni stroški realizacije || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Skupno število realizacij || Skupni stroški ||

POSEBNI CILJI št. 1a, 2a in 2c[39] || || || || || || || || || || || || || || || || ||

– realizacija[40] || center || 2,179 || 24 || 7,470 || 24 || 7,470 || 24 || 7,470 || 24 || 7,470 || 24 || 7,470 || 24 || 7,470 || 24 || 7,470 || 24 || 52,29 ||

– realizacija[41] || center || 75,765 || 1 || 11,316 || 1 || 12,164 || 1 || 10,457 || 1 || 10,457 || 1 || 10,457 || 1 || 10,457 || 1 || 10,457 || 1 || 75,765 ||

Vmesni seštevek za posebne cilje št. 1a, 2a in 2c || 25 || 18,786 || 25 || 19,634 || 25 || 17,927 || 25 || 17,927 || 25 || 17,927 || 25 || 17,927 || 25 || 17,927 || 25 || 128,055 ||

POSEBNI CILJ št. 2a[42] || || || || || || || || || || || || || || || || ||

– realizacija[43] || omrežje || 33,071 || 1 || 5,969 || 1 || 4,517 || 1 || 4,517 || 1 || 4,517 || 1 || 4,517 || 1 || 4,517 || 1 || 4,517 || 1 || 33,071 ||

– realizacija[44] || slika || 23,212 || 1 || 3,316 || 1 || 3,316 || 1 || 3,316 || 1 || 3,316 || 1 || 3,316 || 1 || 3,316 || 1 || 3,316 || 1 || 23,212 ||

Vmesni seštevek za posebni cilj št. 2a || 2 || 9,285 || 2 || 7,833 || 2 || 7,833 || 2 || 7,833 || 2 || 7,833 || 2 || 7,833 || 2 || 7,833 || 2 || 56,283 ||

POSEBNI CILJ št. 1d[45] || || || || || || || || || || || || || || || || ||

|| – realizacija[46] || omrežja || 537,75 || 4 || 951 || 4 || 0 || 4 || 0 || 4 || 300 || 4 || 300 || 4 || 300 || 4 || 300 || 4 || 2,151

|| Vmesni seštevek za posebni cilj št. 1d || 4 || 0,951 || 4 || 0 || 4 || 0 || 4 || 0,300 || 4 || 0,300 || 4 || 0,300 || 4 || 0,300 || 4 || 2,151

POSEBNA CILJA št. 1b in 1c[47] || || || || || || || || || || || || || || || ||

– realizacija[48] || storitev || || 1 || 5,686 || 1 || 8,641 || 1 || 8,641 || 1 || 8,641 || 1 || 8,641 || 1 || 8,641 || 1 || 8,641 || 1 || 57,532

Vmesni seštevek za posebne cilje št. 1b in 1c || 1 || 5,686 || 1 || 8,641 || 1 || 8,641 || 1 || 8,641 || 1 || 8,641 || 1 || 8,641 || 1 || 8,641 || 1 || 57,532

SKUPNI STROŠKI || 32 || 37,198 || 32 || 38,688 || 32 || 36,891 || 32 || 37,191 || 32 || 37,191 || 32 || 37,191 || 32 || 37,191 || 32 || 244,021 ||

3.2.3. Ocenjeni učinek na odobritve za upravne zadeve 3.2.3.1. Povzetek

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva uporabe odobritev za upravne zadeve.

– þ  Predlog/pobuda zahteva uporabo odobritev za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

V milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto 2014[49] || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 1,778

Drugi upravni odhodki || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

Vmesni seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 1,778

Odobritve zunaj RAZDELKA 5[50] večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || || || || || || || ||

Drugi odhodki upravne narave || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

Vmesni seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

SKUPAJ || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 1,778

3.2.3.2.  Ocenjene potrebe po človeških virih

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva uporabe človeških virov.

– þ  Predlog/pobuda zahteva uporabo človeških virov, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:[51]

Ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

|| Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020

Ÿ Kadrovski načrt (za uradnike in začasno osebje)

18 01 01 01 (sedež ali predstavništva Komisije) || 2 AD || 2 AD || 2 AD || 2 AD || 2 AD || 2 AD || 2 AD

XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || ||

XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || ||

10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || ||

Ÿ Zunanje osebje (v ekvivalentu polne zaposlitve: FTE)[52]

XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) || || || || || || ||

XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS v delegacijah) || || || || || || ||

XX 01 04 yy [53] || – na sedežu[54] || || || || || || ||

– v delegacijah || || || || || || ||

XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || || || || || || ||

10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || ||

Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || ||

SKUPAJ || 2 AD || 2 AD || 2 AD || 2 AD || 2 AD || 2 AD || 2 AD

XX je zadevno področje politike ali proračunski naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog, ki jih je treba opraviti:

Uradniki in začasno osebje || Spremljanje in podpora vsakdanjega upravljanja sistema EUROSUR.

Zunanje osebje ||

3.2.4. Skladnost z veljavnim in naslednjim večletnim finančnim okvirom

– þ  Predlog/pobuda je skladen(-na) z veljavnim in naslednjim večletnim finančnim okvirom.

– ¨  Predlog/pobuda bo pomenil(-a) spremembo ustreznega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite potrebno spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

– ¨  Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali spremembe večletnega finančnega okvira[55].

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– þ  V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

– ¨  V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

Odobritve v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (glej točko 1.6) || Skupaj

Navedite organ sofinanciranja || || || || || || || ||

Sofinancirane odobritve SKUPAJ || || || || || || || ||

Ocenjeni učinek na prihodke

– þ  Predlog/pobuda nima finančnega učinka na prihodke.

– ¨  Predlog/pobuda ima finančni učinek na:

¨         lastna sredstva,

¨         različne prihodke.

V milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov: || Odobritve, ki so na voljo za tekoče proračunsko leto || Učinek predloga/pobude[56]

Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število stolpcev glede na trajanje učinka (glej točko 1.6)

Člen …………. || || || || || || || ||

Za razne prihodke, na katere bo vplival(-a) predlog/pobuda, navedite zadevne proračunske vrstice odhodkov.

Navedite metodo izračuna učinka na prihodke.

[1]               UL L 349, 25.11.2004, str. 1.

[2]               COM(2008) 68 konč. z dne 13. februarja 2008 (načrt za vzpostavitev sistema EUROSUR). Za napredek v obdobju 2008–2010 glej SEC(2009) 1265 konč. z dne 24. septembra 2009 in SEC(2011) 145 konč. z dne 28. januarja 2011.

[3]               Glej tudi člen 77(1)(c) PDEU.

[4]               Glej člen 11c Uredbe (ES) št. 2007/2004, ki je bil vstavljen z Uredbo (EU) št. 1168/2011.

[5]               COM(2010) 385 konč. z dne 20. julija 2010.

[6]               UL L 349, 25.11.2004, str. 1.

[7]               UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

[8]               UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

[9]               UL L 350, 30.12.2008, str. 60.

[10]             UL L 131, 1.6.2000, str. 43.

[11]             UL L 64, 7.3.2002, str. 20.

[12]             UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

[13]             UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

[14]             UL L 160, 18.6.2011, str. 19.

[15]             UL L 111, 4.5.2010, str. 20.

[16]             UL L 317, 3.12.2001, str. 1.

[17]             ABM: upravljanje proračuna na podlagi dejavnosti – ABB: oblikovanje proračuna na podlagi dejavnosti.

[18]             Pilotni in pripravljalni ukrepi iz člena 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe.

[19]             COM(2010) 623 konč. z dne 27. oktobra 2010, ZVEZEK II, 43, 14.

[20]             COM(2008) 68 konč. z dne 13. februarja 2008 (načrt za vzpostavitev sistema EUROSUR).

[21]             Glej poglavje 8 priložene ocene učinka.

[22]             V primerjavi s podatki za leto 2011, kot so navedeni v poročilih agencije Frontex o analizi tveganja in ustreznih poročilih Europola. Ti kazalniki so odvisni tudi od dejavnikov zunaj sistema EUROSUR, kot so spremembe političnega in gospodarskega stanja v sosednjih tretjih državah.

[23]             V primerjavi s trenutnim stanjem, kot je opisano v priloženi oceni učinka k predlogu uredbe o sistemu EUROSUR.

[24]             Glej poglavji 3.2 in 3.3 priložene ocene učinka.

[25]             Glej poglavje 3.5 priložene ocene učinka.

[26]             Glej seznam projektov v Prilogi 1.5.

[27]             Podrobnosti o načinih upravljanja in sklicevanjih na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[28]             Kot je navedeno v členu 185 finančne uredbe.

[29]             Glej poglavje 8 priložene ocene učinka.

[30]             Te proračunske vrstice se uporabljajo za postopen razvoj in preskušanje različnih sestavnih delov sistema EUROSUR do leta 2013. Ob upoštevanju, da bi morala predlagana uredba o uvedbi sistema EUROSUR začeti veljati konec leta 2013, je ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga omejena na obdobje 2014–2020. Pregled stroškov razvoja sistema EUROSUR v obdobju 2008–2010 in ocenjenih stroškov sistema EUROSUR v obdobju 2011–2020 je na voljo v priloženi oceni učinka.

[31]             Dif. = diferencirana sredstva/nedif. = nediferencirana sredstva.

[32]             EFTA: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[33]             Države kandidatke in, če je ustrezno, potencialne države kandidatke z zahodnega Balkana.

[34]             Pregled skupnih ocenjenih stroškov za obdobje 2011–2020 je na voljo v priloženi oceni učinka.

[35]             Ta proračunska vrstica zajema naslednje stroške: 1) sofinanciranje EU v višini 75 % operativnih stroškov za nacionalne koordinacijske centre v 24 državah članicah, ki imajo kopenske in morske zunanje meje, če so države članice te stroške upoštevale v okviru proračuna Unije; 2) stroške storitve za enotno uporabo orodij nadzorovanja, ki bi jih bilo prav tako treba sofinancirati iz ustreznih evropskih vesoljskih programov, vključno z delujočim programom za globalno spremljanje okolja in varnosti, v okviru razpoložljivih sredstev za obdobje 2014–2020; 3) stroške povezovanja sistema EUROSUR z regionalnimi omrežji, vzpostavljenimi med državami članicami in sosednjimi tretjimi državami; 4) kakršne koli druge stroške, potrebne za izvajanje sistema EUROSUR.

[36]             Za operativne stroške situacijskega centra agencije Frontex, omrežja, ki povezuje nacionalne koordinacijske centre in agencijo Frontex, in skupne slike informacij o razmerah na območju pred mejo. Predvideno je, da bo letno 5 do 10 milijonov EUR teh ocenjenih stroškov kritih iz proračuna agencije Frontex, 10 do 15 milijonov EUR pa iz Sklada za notranjo varnost. Točni zneski, ki naj bi jih financirala agencija Frontex, bodo opredeljeni v letnem proračunskem postopku.

[37]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[38]             Realizacije se nanašajo na dobavljene proizvode in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novo zgrajenih cest itd.).

[39]             Glej oddelek 1.4.2: 1a – usklajevanje struktur in povezovanje sistemov na nacionalni ravni; 2a – učinkovito upravljanje osebja in sredstev; 2c – merjenje učinkov.

[40]             Sofinanciranje EU v višini 75 % operativnih stroškov za nacionalne koordinacijske centre v 24 državah članicah, ki imajo kopenske in morske zunanje meje.

[41]             Operativni stroški za situacijski center agencije Frontex.

[42]             2a – sprotna izmenjava podatkov, informacij in obveščevalnih podatkov.

[43]             Operativni stroški za omrežje, ki povezuje nacionalne koordinacijske centre in agencijo Frontex.

[44]             Operativni stroški za skupno sliko informacij o razmerah na območju pred mejo.

[45]             1d – izboljšana izmenjava informacij s sosednjimi tretjimi državami.

[46]             Povezovanje sistema EUROSUR z regionalnimi omrežji, vzpostavljenimi med državami članicami in sosednjimi tretjimi državami.

[47]             1b – uporaba združevanja podatkov skupaj s tehnološkimi zmogljivostmi za odkrivanje in sledenje čezmejnim gibanjem; 1c – čezsektorska izmenjava informacij z drugimi akterji na področju pomorstva.

[48]             Operativni stroški za storitev za enotno uporabo orodij nadzorovanja na ravni EU.

[49]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[50]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[51]             Delovni mesti kategorije AD iz preglednice sta vključeni v predlog uredbe o ustanovitvi Sklada za notranjo varnost.

[52]             PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak.

[53]             V okviru zgornje meje za zunanje osebje iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[54]             V bistvu za strukturne sklade, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

[55]             Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[56]             Glede na tradicionalna lastna sredstva (carinske dajatve, prelevmane za sladkor) morajo biti navedeni zneski neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.