52011PC0821

2011/0386 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJIE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 136 v povezavi s členom 121(6) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

po rednem zakonodajnem postopku,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Pogodba zahteva, da države članice obravnavajo svoje ekonomske politike kot zadevo skupnega pomena, da njihove proračunske politike upoštevajo načelo zdravih javnih financ ter da njihove ekonomske politike ne ogrožajo pravilnega delovanja ekonomske in monetarne unije.

(2) Pakt za stabilnost in rast, zlasti Uredba (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik[1] in Uredba Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem[2], ki naj bi zagotovil proračunsko disciplino v Evropski uniji, določa okvir za preprečevanje in zmanjševanje čezmernih javnofinančnih primanjkljajev. Nadalje je bil okrepljen z Uredbo št. …/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik ter z Uredbo (EU) št. …/2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Uredba (ES) št. …/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju je prispevala k sistemu učinkovitih, preventivnih in postopnih izvedbenih mehanizmov v obliki finančnih sankcij za države članice, katerih valuta je euro.

(3) Spremembe Pakta za stabilnost in rast širijo navodila in, v primeru držav članic, katerih valuta je euro, tudi spodbude za oblikovanje in izvajanje preudarne proračunske politike ob hkratnem izogibanju čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju. S temi določbami je bil okrepljen okvir na ravni Evropske unije za nadzor nacionalnih gospodarskih politik.

(4) Pogodba dovoljuje sprejetje posebnih ukrepov v euroobmočju, ki presegajo določbe, veljavne za vse države članice, za zagotovitev pravilnega delovanja ekonomske in monetarne unije.

(5) Zdravje javnih financ se najlaže zagotovi v fazi načrtovanja in velike napake je treba odkriti čim prej. Države članice morajo imeti koristi ne samo od določitve vodilnih proračunskih načel in ciljev, pač pa tudi od usklajenega spremljanja proračunskih politik.

(6) Vzpostavitev skupnega proračunskega časovnega okvira držav članic, katerih valuta je euro, bi morala izboljšati usklajenost ključnih korakov pri pripravi nacionalnih proračunov, s tem pa prispevati k učinkovitosti ekonomskega semestra za usklajevanje proračunskih politik. Sprejetje skupnega proračunskega časovnega okvira bi moralo prinesti večje sinergije, ker lajša usklajevanje politik držav članic, katerih valuta je euro, in zagotavlja ustrezno vključenost priporočil Sveta in Komisije v nacionalne postopke sprejemanja proračuna.

(7) Obstajajo trdni dokazi, da javnofinančni okviri, ki temeljijo na pravilih, predstavljajo učinkovito podporo trdnim in vzdržnim fiskalnim politikam. Uvedba nacionalnih fiskalnih pravil, skladnih s proračunskimi cilji na ravni Unije, bi morala biti ključni element pri zagotavljanju spoštovanja določb Pakta za stabilnost in rast. Države članice bi morale še zlasti uvesti strukturna pravila za uravnotežen proračun, ki bi v nacionalno zakonodajo prenesla glavna načela fiskalnega okvira Unije. Nacionalni organi bi morali ta prenos opraviti s sprejetjem zavezujočih pravil po možnosti ustavne narave in s tem pokazati odločno zavezo Paktu za stabilnost in rast.

(8) Pristranske in nestvarne makroekonomske in proračunske napovedi lahko precej zmanjšajo učinkovitost proračunskega načrtovanja ter posledično oslabijo zavezanost proračunski disciplini. Neodvisni organi so lahko vir nepristranskih in stvarnih makroekonomskih napovedi.

(9) Postopno okrepljeni nadzor bo dodatno dopolnil obstoječe določbe Pakta za stabilnost in rast in okrepil nadzor nad proračunsko disciplino v državah članicah, katerih valuta je euro. Postopno okrepljen postopek spremljanja naj bi prispeval k boljšim proračunskim rezultatom v korist vseh držav članic, katerih valuta je euro. V okviru postopno okrepljenega nadzora je natančnejše spremljanje zlasti pomembno za države članice, ki so v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

(10) Kot je pokazala kriza državnega dolga in zlasti potreba po uvedbi skupnih finančnih varoval, prihaja med državami članicami, katerih valuta je euro, do močnejšega prelivanja proračunskih politik. Pred sprejetjem načrtov večjih reform svojih fiskalnih politik, ki bi lahko imele učinke prelivanja, bi se zato morale vse države članice, katerih valuta je euro, posvetovati s Komisijo in drugimi državami članicami, katerih valuta je euro, ter tako omogočiti oceno možnih posledic za euroobmočje kot celoto. Svoje proračunske načrte bi morale obravnavati kot zadevo skupnega pomena in jih, še preden postanejo zavezujoči, predložiti Komisiji za namene spremljanja. Komisija bi morala imeti možnost, da po potrebi o osnutku proračunskega načrta da mnenje ter pozove državo članico in še zlasti proračunske organe, naj mnenje upoštevajo v postopku sprejemanja proračunskega zakona. Mnenje bi moralo zagotoviti, da se smernice proračunske politike Unije ustrezno upoštevajo v nacionalnih proračunskih pripravah. Mnenje bi moralo še zlasti vključevati oceno, ali proračunski načrt ustrezno odraža priporočila s proračunskega področja, izdana v okviru evropskega semestra. Komisija bi morala biti pripravljena, da mnenje predstavi parlamentu zadevne države članice na njegovo zahtevo. Obseg, v katerem je zadevna država članica upoštevala mnenje, bi morala biti del ocene, ki, če so izpolnjeni pogoji, vodi do uvedbe postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, pri čemer se neukrepanje na podlagi pravočasnih navodil Komisije šteje kot oteževalni dejavnik. Na podlagi celovite ocene načrtov, ki jo izvede Komisija, bi morala Euroskupina razpravljati o proračunskem stanju in obetih za euroobmočje.

(11) Države članice, katerih valuta je euro in ki so v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, bi bilo treba natančneje spremljati, da se zagotovi popolno in pravočasno zmanjšanje čezmernega primanjkljaja. Natančnejše spremljanje bi moralo zagotoviti pravočasno odpravo odmikov od priporočil Sveta za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja. Takšno spremljanje bi moralo dopolniti določbe iz spremenjene Uredbe (ES) št. 1467/97. Natančnost spremljanja bi bilo treba stopnjevati glede na fazo postopka, ki poteka v državi članici in je določen v členu 126 Pogodbe.

(12) Natančnejše spremljanje države članice, ki je v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, bi moralo omogočiti, da se ocenijo tveganja glede spoštovanja roka, določenega za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja. Če se ugotovijo takšna tveganja, bi morala Komisija zadevni državi članici izdati priporočilo glede ukrepov, ki jih ta mora sprejeti v določenem roku, in priporočilo predstaviti parlamentu zadevne države članice na njegovo zahtevo. Ta ocena bi morala omogočiti hitro korekcijo dejavnikov tveganja za pravočasno zmanjšanje čezmernega primanjkljaja. Ocena upoštevanja priporočila Komisije bi morala biti del stalnega postopka, s katerim Komisija ocenjuje učinkovitosti ukrepov za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja. Pri odločanju, ali so bili sprejeti učinkoviti ukrepi za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja, bi moral Svet upoštevati tudi, ali je država članica uresničila priporočilo Komisije.

(13) Za okrepitev dialoga med institucijami Evropske unije, zlasti Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo, ter za zagotovitev večje preglednosti in odgovornosti, lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta državi članici, na katero je Komisija naslovila priporočilo, ponudi sodelovanje v izmenjavi mnenj –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Oddelek I

Splošne določbe

Člen 1 Predmet in področje uporabe

1.           V tej uredbi so predpisane določbe o okrepljenem spremljanju proračunskih politik v euroobmočju, ki:

(a) evropski semester, kot je določen v členu 2a Uredbe (ES) št. 1466/97, dopolnjujejo s skupnim proračunskim časovnim okvirom, katerega cilj je večja usklajenost ključnih korakov pri pripravi nacionalnih proračunov;

(b) sistem večstranskega nadzora proračunskih politik, kot ga vzpostavlja Uredba (ES) št. 1466/97, dopolnjujejo z dodatnimi zahtevami glede spremljanja, ki zagotavljajo, da se priporočila s področja proračunske politike Unije ustrezno upoštevajo pri pripravi nacionalnih proračunov;

(c) postopek za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja države članice, kot ga določata člen 126 Pogodbe in Uredba (ES) št. 1467/97, dopolnjujejo z natančnejšim spremljanjem proračunskih politik držav članic, ki so v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, da se zagotovi pravočasno in trajno zmanjšanje čezmernih primanjkljajev.

2.           Ta uredba velja za države članice, katerih valuta je euro.

Člen 2 Opredelitve pojmov

1.           V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) „neodvisni fiskalni svet“ pomeni organ, ki uživa funkcionalno avtonomijo v primerjavi s fiskalnimi organi države članice, ki so odgovorni za spremljanje izvajanja nacionalnih fiskalnih pravil;

(2) „neodvisna makroekonomska napoved“ pomeni makroekonomsko in/ali proračunsko napoved, ki jo pripravi neodvisen organ ali organ, ki je v odnosu do fiskalnih organov držav članic funkcionalno samostojen.

(3) „srednjeročni proračunski okvir“ ima pomen, določen v točki e člena 2 Direktive Sveta […/…];

(4) „program za stabilnost“ ima pomen, določen v členu 3 Uredbe (ES) št. 1466/97;

(5) „vlada“ in „primanjkljaj“ imata pomen, določen v členu 2 Protokola (št. 12) o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije.

2.           Velja tudi opredelitev pojmov države in podsektorjev države iz točke 2.70 Priloge A k Uredbi (ES) št. 2223/96.

Oddelek II

Skupne proračunske določbe

Člen 3 Skupni proračunski časovni okvir

1.           Države članice vsako leto najpozneje do 15. aprila skupaj s svojim programom za stabilnost objavijo svoje srednjeročne fiskalne načrte v skladu s svojimi srednjeročnimi proračunskimi okviri, ki temelji na neodvisnih makroekonomskih napovedih.

2.           Osnutek zakona o proračunu države objavijo vsako leto najpozneje do 15. oktobra, skupaj z neodvisnimi makroekonomskimi napovedmi, na katerih temeljijo

3.           Zakon o proračunu države sprejmejo in objavijo vsako leto najpozneje do 31. decembra.

Člen 4 Pravila o proračunskem saldu in neodvisnem nacionalnem fiskalnem svetu

1.           Države članice določijo numerična fiskalna pravila glede proračunskega salda, s čimer v svojih proračunskih postopkih uresničujejo svoj srednjeročni proračunski cilj, kot je določen v členu 2a Uredbe (ES) št. 1466/97. Pravila zajemajo državo kot celoto in so zavezujoče, po možnosti ustavne narave.

2.           Države članice ustanovijo neodvisen fiskalni svet, ki spremlja izvajanje nacionalnih fiskalnih pravil iz odstavka 1.

Oddelek III

Spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov držav članic

Člen 5 Zahteve za spremljanje

1.           Države članice vsako leto najpozneje do 15. oktobra Komisiji in Euroskupini predložijo osnutek proračunskega načrta za prihodnje leto.

2.           Osnutek proračunskega načrta hkrati tudi objavijo.

3.           Osnutek proračunskega načrta mora vsebovati spodaj navedene podatke za prihodnje leto:

(a) ciljni proračunski saldo za državo, izražen kot odstotek bruto domačega proizvoda (BDP) in razčlenjen po podsektorjih države;

(b) napovedi odhodkov in prihodkov države, izražene kot odstotek BDP, skupaj z napovedmi njihovih glavnih postavk ob predpostavki nespremenjenih politik;

(c) ciljne odhodke in prihodke države, izražene kot odstotek BDP, skupaj z napovedmi njihovih glavnih postavk ob upoštevanju pogojev in meril za določitev predvidene rasti javne porabe brez diskrecijskih ukrepov glede prihodkov iz člena 5(1) Uredbe (ES) št. 1466/97;

(d) podroben opis in dokumentirano številčno opredelitev ukrepov, ki bodo vključeni v proračun za prihodnje leto, da se premosti razlika med ciljnimi vrednostmi iz točke (c) in napovedmi ob predpostavki nespremenjenih politik iz točke (b). Opis je lahko manj podroben v primeru ukrepov, katerih proračunski vpliv je ocenjen na manj kot 0,1 % BDP. Posebna pozornost se posveti velikopoteznim načrtom za reformo fiskalne politike z možnostjo širitve učinkov na druge države članice, katerih valuta je euro;

(e) glavne predpostavke pričakovanih gospodarskih gibanj in pomembnih gospodarskih spremenljivk, ki vplivajo na doseganje proračunskih ciljev. Te predpostavke temeljijo na neodvisni napovedi makroekonomske rasti;

(f) če je primerno, dodatne podatke o tem, kako bodo uresničena trenutna priporočila s področja proračuna, ki so bila naslovljena na zadevno državo članico v skladu s členom 121 Pogodbe.

4.           Če se proračunski cilji iz osnutka proračunskega načrta, ki se sporočijo v skladu s točko (a) ali točko (c) odstavka 3, ali napovedi ob predpostavki nespremenjenih politik razlikujejo od tistih v zadnjem programu za stabilnost, je treba razlike ustrezno obrazložiti.

5.           Komisija v dveh tednih od predložitve osnutka proračunskega načrta, v katerem odkrije posebej veliko neupoštevanje obveznosti glede proračunske politike, kot so določene v Paktu za stabilnost in rast, od zadevne države članice zahteva revidirani osnutek proračunskega načrta. Zahteva se objavi.

              Odstavki 2 do 4 veljajo tudi za popravljeni osnutek proračunskega načrta.

6.           Komisija podrobno določi vsebino osnutka proračunskega načrta iz odstavka 1.

Člen 6

Ocenjevanje osnutka proračunskega načrta

1.           Komisija po potrebi do 30. novembra sprejme mnenje o osnutku proračunskega načrta.

2.           Mnenje Komisije se objavi, Komisija pa ga predstavi parlamentu zadevne države članice na njegovo zahtevo.

3.           Komisija izvede splošno oceno proračunskega stanja in obetov v euroobmočju kot celoti. Ocena se objavi.

4.           Euroskupina obravnava mnenja Komisije o nacionalnih proračunskih načrtih ter o proračunskem stanju in obetih v euroobmočju kot celoti na podlagi splošne ocene, ki jo v skladu z odstavkom 3 izvede Komisija. Ocena se objavi.

Oddelek IV

Zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja

Člen 7 Natančnejše spremljanje držav članic, ki so v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem

1.           Ko Svet v skladu s členom 126(6) Pogodbe odloči, da v državi članici obstaja čezmeren primanjkljaj, za zadevno državo članico veljajo odstavki 2 do 5 tega člena do zaključka postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

2.           Država članica, ki se natančno spremlja, nemudoma pripravi izčrpno oceno vmesnega izvajanja proračuna za državo in njene podsektorje. V oceni zajame tudi finančna tveganja, povezana s subjekti v državni lasti in državnimi pogodbami, v kolikor bi ta lahko prispevala k obstoju čezmernega primanjkljaja. Rezultat ocene vključi v poročilo, ki ga predloži v skladu s členom 3(4a) ali členom 5(1) Uredbe (ES) št. 1467/97 o ukrepih, sprejetih za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja.

3.           Država članica redno poroča Komisiji in Ekonomsko-finančnemu odboru ali pododboru, ki ga slednji določi v ta namen, in sicer za državo in njene podsektorje, o vmesnem izvajanju proračuna, o proračunskem vplivu diskrecijskih ukrepov, sprejetih na odhodkovni in prihodkovni strani, o ciljnih vrednostih državnih odhodkov in prihodkov, ter o naravi sprejetih ali predvidenih ukrepov za doseganje ciljnih vrednosti. Poročilo se objavi.

              Komisija podrobno določi vsebino poročila iz tega odstavka.

4.           Če za zadevno državo članico velja priporočilo Sveta na podlagi člena 126(7) Pogodbe, se poročilo v skladu z odstavkom 3 tega člena prvič predloži 6 mesecev po začetnem poročilu, ki ga predvideva člen 3(4a) Uredbe (ES) št. 1467/97, nato pa vsakih 6 mesecev.

5.           Če za zadevno državo članico velja poziv Sveta na podlagi člena 126(9) Pogodbe, se v poročilo iz odstavka 3 tega člena vključijo tudi podatki o ukrepih, sprejetih na podlagi posebnih priporočil Sveta. Poročilo se prvič predloži 3 mesece po začetnem poročilu, ki ga predvideva člen 5(1a) Uredbe (ES) št. 1467/97, nato pa vsake 3 mesece.

6.           Država članica, ki je pod natančnejšim spremljanjem, na zahtevo Komisije in v roku, ki ga določi Komisija:

(a) izvaja in poroča o celoviti neodvisni reviziji finančnih poročil države, ki se opravi ob usklajevanju z vrhovnimi nacionalnimi revizijskimi organi, da se ocenijo zanesljivost, popolnost in točnost teh javnih finančnih poročil za namene postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. V povezavi s tem Komisija (Eurostat) oceni kakovost podatkov, ki jih sporoči zadevna država članica, v skladu z Uredbo (ES) št. 679/2010[3];

(b) zagotovi dodatne podatke za namene spremljanja napredka pri zmanjševanju čezmernega primanjkljaja.

Člen 8 Države članice, kjer obstaja tveganje neuresničevanja njihovih obveznosti na podlagi postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem

1.           Ocena Komisije, ali obstaja tveganje glede spoštovanja roka za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja, določenega v trenutnem priporočilu Sveta iz člena 126(7) Pogodbe ali pozivu Sveta iz člena 126(9) Pogodbe, temelji tudi na poročilih, ki jih države članice predložijo v skladu s členom 7(3) te uredbe.

2.           Če obstaja tveganje neupoštevanja roka za popravek čezmernega primanjkljaja, Komisija na zadevno državo članico naslovi priporočilo za sprejetje dodatnih ukrepov v roku, ki je skladen z rokom za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja iz odstavka 1. Priporočilo Komisije se objavi, Komisija pa ga predstavi parlamentu zadevne države članice na njegovo zahtevo.

3.           Zadevna država članica v roku, določenem v priporočilu Komisije iz odstavka 2, Komisiji predloži poročilo o ukrepih, sprejetih na podlagi tega priporočila, hkrati s poročili, predvidenimi v členu 7(3). Poročilo vključuje podatke o proračunskem vplivu diskrecijskih ukrepov, o ciljnih vrednostih državnih odhodkov in prihodkov, o naravi sprejetih ali predvidenih ukrepov za doseganje ciljnih vrednosti, kot tudi podatke o drugih ukrepih, sprejetih na podlagi priporočila Komisije. Poročilo se objavi.

4.           Pristojni odbor Evropskega parlamenta lahko državi članici, ki je prejela priporočilo iz odstavka 2, ponudi, da se udeleži izmenjave mnenj v skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 1467/97.

5.           Komisija na podlagi poročila iz odstavka 3 oceni, ali je država članica upoštevala priporočilo iz odstavka 2.

Člen 9 Vpliv na postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem

1.           Obseg, v katerem je zadevna država članica spoštovala mnenje iz člena 6(1), upošteva:

(a) Komisija, ko pripravlja poročilo iz člena 126(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije ali ko zahteva brezobrestni depozit v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. XXX/2011;

(b) Svet, ko v skladu s členom 126(6) Pogodbe odloča, ali obstaja čezmerni primanjkljaj.

2.           Natančnejše spremljanje, določeno v odstavkih 7 in 8 te uredbe, je sestavni del rednega spremljanja iz člena 10(1) Uredbe (ES) št. 1467/97, izvedbenih ukrepov, ki jih zadevna država članica sprejme na podlagi priporočil iz člena 126(7) Pogodbe, ali pozivov za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja iz člena 126(9) Pogodbe.

3.           Komisija pri oceni, ali so bili na podlagi priporočil v skladu s členom 126(7) Pogodbe ali pozivov v skladu s členom 126(9) Pogodbe sprejeti učinkoviti ukrepi, upošteva oceno iz člena 8(5) te uredbe in po potrebi Svetu priporoči, da se odloči, kot predvideva člen 126(8) ali člen 126(11) Pogodbe.

Člen 10 Usklajenost z Uredbo št. XXX o krepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo

Za države članice, v katerih poteka program makroekonomskega prilagajanja v skladu s členom 6 Uredbe št. XXX, ne veljata člena 5 in 7 te uredbe.

Oddelek V

Končne določbe

Člen 11 Pregled

1.           Komisija [datum iz člena 13 Uredbe o sankcijah] in nato vsakih pet let objavi poročilo o uporabi te uredbe.

            V poročilu med drugim oceni:

(a) učinkovitost te uredbe;

(b) napredek pri zagotavljanju tesnejše uskladitve ekonomskih politik in trajnostne konvergence ekonomskih učinkov držav članic v skladu s Pogodbo.

2.           Poročilu iz odstavka 1 po potrebi priloži predlog za spremembo te uredbe.

3.           Poročilo predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 12 Prehodne določbe

1. Ta uredba velja za države članice, ki so že v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem ob začetku veljavnosti te uredbe.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 člen 7(2) ne velja za države članice, za katere je Svet v skladu s členom 4(2) in členom 6(1) Uredbe (ES) št. 1467/97 že sklenil, da so sprejele učinkovite ukrepe.

3. Države članice zagotovijo skladnost s členom 4 najkasneje do [6 mesecev po sprejetju te uredbe].

Člen 13 Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se v skladu s Pogodbami neposredno uporablja v državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

[1]               UL L 209, 2.8.1997, str. 1.

[2]               UL L 209, 2.8.1997, str. 6.

[3]               UL L 198, 30.7.2010, str. 1.