This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52011PC0821
Proposal for a REGULATION OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL on common provisions for monitoring and assessing draft budgetary plans and ensuring the correction of excessive deficit of the Member States in the euro area
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju
/* COM/2011/0821 konč. - 2011/0386 (COD) */
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju /* COM/2011/0821 konč. - 2011/0386 (COD) */
2011/0386 (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o skupnih določbah za spremljanje in
ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje
zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE
UNIJIE STA – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske
unije in zlasti člena 136 v povezavi s členom 121(6) Pogodbe, ob upoštevanju predloga Evropske komisije, ob upoštevanju mnenja Evropske centralne
banke, po posredovanju osnutka zakonodajnega akta
nacionalnim parlamentom, po rednem zakonodajnem postopku, ob upoštevanju naslednjega: (1)
Pogodba zahteva, da države članice obravnavajo
svoje ekonomske politike kot zadevo skupnega pomena, da njihove
proračunske politike upoštevajo načelo zdravih javnih financ ter da
njihove ekonomske politike ne ogrožajo pravilnega delovanja ekonomske in
monetarne unije. (2)
Pakt za stabilnost in rast, zlasti Uredba (ES) št.
1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem
ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik[1] in Uredba Sveta (ES) št.
1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v
zvezi s čezmernim primanjkljajem[2],
ki naj bi zagotovil proračunsko disciplino v Evropski uniji, določa
okvir za preprečevanje in zmanjševanje čezmernih javnofinančnih
primanjkljajev. Nadalje je bil okrepljen z Uredbo št. …/2011 Evropskega
parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad
proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik
ter z Uredbo (EU) št. …/2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi
in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.
Uredba (ES) št. …/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o učinkovitem
izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju je prispevala k
sistemu učinkovitih, preventivnih in postopnih izvedbenih mehanizmov v
obliki finančnih sankcij za države članice, katerih valuta je euro. (3)
Spremembe Pakta za stabilnost in rast širijo
navodila in, v primeru držav članic, katerih valuta je euro, tudi spodbude
za oblikovanje in izvajanje preudarne proračunske politike ob hkratnem
izogibanju čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju. S temi
določbami je bil okrepljen okvir na ravni Evropske unije za nadzor nacionalnih
gospodarskih politik. (4)
Pogodba dovoljuje sprejetje posebnih ukrepov v
euroobmočju, ki presegajo določbe, veljavne za vse države
članice, za zagotovitev pravilnega delovanja ekonomske in monetarne unije. (5)
Zdravje javnih financ se najlaže zagotovi v fazi
načrtovanja in velike napake je treba odkriti čim prej. Države
članice morajo imeti koristi ne samo od določitve vodilnih
proračunskih načel in ciljev, pač pa tudi od usklajenega
spremljanja proračunskih politik. (6)
Vzpostavitev skupnega proračunskega
časovnega okvira držav članic, katerih valuta je euro, bi morala
izboljšati usklajenost ključnih korakov pri pripravi nacionalnih
proračunov, s tem pa prispevati k učinkovitosti ekonomskega semestra
za usklajevanje proračunskih politik. Sprejetje skupnega proračunskega
časovnega okvira bi moralo prinesti večje sinergije, ker lajša
usklajevanje politik držav članic, katerih valuta je euro, in zagotavlja
ustrezno vključenost priporočil Sveta in Komisije v nacionalne
postopke sprejemanja proračuna. (7)
Obstajajo trdni dokazi, da javnofinančni
okviri, ki temeljijo na pravilih, predstavljajo učinkovito podporo trdnim
in vzdržnim fiskalnim politikam. Uvedba nacionalnih fiskalnih pravil, skladnih
s proračunskimi cilji na ravni Unije, bi morala biti ključni element
pri zagotavljanju spoštovanja določb Pakta za stabilnost in rast. Države
članice bi morale še zlasti uvesti strukturna pravila za uravnotežen
proračun, ki bi v nacionalno zakonodajo prenesla glavna načela
fiskalnega okvira Unije. Nacionalni organi bi morali ta prenos opraviti s
sprejetjem zavezujočih pravil po možnosti ustavne narave in s tem pokazati
odločno zavezo Paktu za stabilnost in rast. (8)
Pristranske in nestvarne makroekonomske in
proračunske napovedi lahko precej zmanjšajo učinkovitost
proračunskega načrtovanja ter posledično oslabijo zavezanost
proračunski disciplini. Neodvisni organi so lahko vir nepristranskih in
stvarnih makroekonomskih napovedi. (9)
Postopno okrepljeni nadzor bo dodatno dopolnil
obstoječe določbe Pakta za stabilnost in rast in okrepil nadzor nad
proračunsko disciplino v državah članicah, katerih valuta je euro.
Postopno okrepljen postopek spremljanja naj bi prispeval k boljšim
proračunskim rezultatom v korist vseh držav članic, katerih valuta je
euro. V okviru postopno okrepljenega nadzora je natančnejše spremljanje
zlasti pomembno za države članice, ki so v postopku v zvezi s
čezmernim primanjkljajem. (10)
Kot je pokazala kriza državnega dolga in zlasti
potreba po uvedbi skupnih finančnih varoval, prihaja med državami
članicami, katerih valuta je euro, do močnejšega prelivanja
proračunskih politik. Pred sprejetjem načrtov večjih reform
svojih fiskalnih politik, ki bi lahko imele učinke prelivanja, bi se zato
morale vse države članice, katerih valuta je euro, posvetovati s Komisijo
in drugimi državami članicami, katerih valuta je euro, ter tako
omogočiti oceno možnih posledic za euroobmočje kot celoto. Svoje
proračunske načrte bi morale obravnavati kot zadevo skupnega pomena
in jih, še preden postanejo zavezujoči, predložiti Komisiji za namene spremljanja.
Komisija bi morala imeti možnost, da po potrebi o osnutku proračunskega
načrta da mnenje ter pozove državo članico in še zlasti
proračunske organe, naj mnenje upoštevajo v postopku sprejemanja
proračunskega zakona. Mnenje bi moralo zagotoviti, da se smernice
proračunske politike Unije ustrezno upoštevajo v nacionalnih
proračunskih pripravah. Mnenje bi moralo še zlasti vključevati oceno,
ali proračunski načrt ustrezno odraža priporočila s
proračunskega področja, izdana v okviru evropskega semestra. Komisija
bi morala biti pripravljena, da mnenje predstavi parlamentu zadevne države
članice na njegovo zahtevo. Obseg, v katerem je zadevna država
članica upoštevala mnenje, bi morala biti del ocene, ki, če so
izpolnjeni pogoji, vodi do uvedbe postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem,
pri čemer se neukrepanje na podlagi pravočasnih navodil Komisije
šteje kot oteževalni dejavnik. Na podlagi celovite ocene načrtov, ki jo
izvede Komisija, bi morala Euroskupina razpravljati o proračunskem stanju
in obetih za euroobmočje. (11)
Države članice, katerih valuta je euro in ki
so v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, bi bilo treba
natančneje spremljati, da se zagotovi popolno in pravočasno
zmanjšanje čezmernega primanjkljaja. Natančnejše spremljanje bi
moralo zagotoviti pravočasno odpravo odmikov od priporočil Sveta za
zmanjšanje čezmernega primanjkljaja. Takšno spremljanje bi moralo
dopolniti določbe iz spremenjene Uredbe (ES) št. 1467/97. Natančnost
spremljanja bi bilo treba stopnjevati glede na fazo postopka, ki poteka v
državi članici in je določen v členu 126 Pogodbe. (12)
Natančnejše spremljanje države članice,
ki je v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, bi moralo
omogočiti, da se ocenijo tveganja glede spoštovanja roka, določenega
za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja. Če se ugotovijo takšna
tveganja, bi morala Komisija zadevni državi članici izdati
priporočilo glede ukrepov, ki jih ta mora sprejeti v določenem roku,
in priporočilo predstaviti parlamentu zadevne države članice na
njegovo zahtevo. Ta ocena bi morala omogočiti hitro korekcijo dejavnikov
tveganja za pravočasno zmanjšanje čezmernega primanjkljaja. Ocena
upoštevanja priporočila Komisije bi morala biti del stalnega postopka, s
katerim Komisija ocenjuje učinkovitosti ukrepov za zmanjšanje čezmernega
primanjkljaja. Pri odločanju, ali so bili sprejeti učinkoviti ukrepi
za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja, bi moral Svet upoštevati tudi, ali
je država članica uresničila priporočilo Komisije. (13)
Za okrepitev dialoga med institucijami Evropske
unije, zlasti Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo, ter za zagotovitev
večje preglednosti in odgovornosti, lahko pristojni odbor Evropskega
parlamenta državi članici, na katero je Komisija naslovila
priporočilo, ponudi sodelovanje v izmenjavi mnenj – SPREJELA NASLEDNJO UREDBO: Oddelek I Splošne
določbe Člen 1
Predmet in področje uporabe 1. V tej uredbi so predpisane
določbe o okrepljenem spremljanju proračunskih politik v
euroobmočju, ki: (a)
evropski semester, kot je določen v členu
2a Uredbe (ES) št. 1466/97, dopolnjujejo s skupnim proračunskim
časovnim okvirom, katerega cilj je večja usklajenost ključnih
korakov pri pripravi nacionalnih proračunov; (b)
sistem večstranskega nadzora proračunskih
politik, kot ga vzpostavlja Uredba (ES) št. 1466/97, dopolnjujejo z dodatnimi
zahtevami glede spremljanja, ki zagotavljajo, da se priporočila s
področja proračunske politike Unije ustrezno upoštevajo pri pripravi
nacionalnih proračunov; (c)
postopek za zmanjšanje čezmernega
primanjkljaja države članice, kot ga določata člen 126 Pogodbe
in Uredba (ES) št. 1467/97, dopolnjujejo z natančnejšim spremljanjem
proračunskih politik držav članic, ki so v postopku v zvezi s
čezmernim primanjkljajem, da se zagotovi pravočasno in trajno
zmanjšanje čezmernih primanjkljajev. 2. Ta uredba velja za države
članice, katerih valuta je euro. Člen 2
Opredelitve pojmov 1. V tej uredbi se uporabljajo
naslednje opredelitve pojmov: (1)
„neodvisni fiskalni svet“ pomeni organ, ki uživa
funkcionalno avtonomijo v primerjavi s fiskalnimi organi države članice,
ki so odgovorni za spremljanje izvajanja nacionalnih fiskalnih pravil; (2)
„neodvisna makroekonomska napoved“ pomeni
makroekonomsko in/ali proračunsko napoved, ki jo pripravi neodvisen organ
ali organ, ki je v odnosu do fiskalnih organov držav članic funkcionalno
samostojen. (3)
„srednjeročni proračunski okvir“ ima
pomen, določen v točki e člena 2 Direktive Sveta […/…]; (4)
„program za stabilnost“ ima pomen, določen v
členu 3 Uredbe (ES) št. 1466/97; (5)
„vlada“ in „primanjkljaj“ imata pomen, določen
v členu 2 Protokola (št. 12) o postopku v zvezi s čezmernim
primanjkljajem, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju
Evropske unije. 2. Velja tudi opredelitev pojmov
države in podsektorjev države iz točke 2.70 Priloge A k Uredbi (ES) št.
2223/96. Oddelek II Skupne proračunske določbe Člen 3
Skupni proračunski časovni okvir 1. Države članice vsako
leto najpozneje do 15. aprila skupaj s svojim programom za stabilnost objavijo
svoje srednjeročne fiskalne načrte v skladu s svojimi
srednjeročnimi proračunskimi okviri, ki temelji na neodvisnih
makroekonomskih napovedih. 2. Osnutek zakona o
proračunu države objavijo vsako leto najpozneje do 15. oktobra, skupaj z
neodvisnimi makroekonomskimi napovedmi, na katerih temeljijo 3. Zakon o proračunu države
sprejmejo in objavijo vsako leto najpozneje do 31. decembra. Člen 4
Pravila o proračunskem saldu in neodvisnem nacionalnem fiskalnem svetu 1. Države članice
določijo numerična fiskalna pravila glede proračunskega salda, s
čimer v svojih proračunskih postopkih uresničujejo svoj
srednjeročni proračunski cilj, kot je določen v členu 2a
Uredbe (ES) št. 1466/97. Pravila zajemajo državo kot celoto in so
zavezujoče, po možnosti ustavne narave. 2. Države članice
ustanovijo neodvisen fiskalni svet, ki spremlja izvajanje nacionalnih fiskalnih
pravil iz odstavka 1. Oddelek III Spremljanje in ocenjevanje osnutkov
proračunskih načrtov držav članic Člen 5
Zahteve za spremljanje 1. Države članice vsako
leto najpozneje do 15. oktobra Komisiji in Euroskupini predložijo osnutek
proračunskega načrta za prihodnje leto. 2. Osnutek proračunskega
načrta hkrati tudi objavijo. 3. Osnutek proračunskega
načrta mora vsebovati spodaj navedene podatke za prihodnje leto: (a)
ciljni proračunski saldo za državo, izražen
kot odstotek bruto domačega proizvoda (BDP) in razčlenjen po podsektorjih
države; (b)
napovedi odhodkov in prihodkov države, izražene kot
odstotek BDP, skupaj z napovedmi njihovih glavnih postavk ob predpostavki
nespremenjenih politik; (c)
ciljne odhodke in prihodke države, izražene kot
odstotek BDP, skupaj z napovedmi njihovih glavnih postavk ob upoštevanju
pogojev in meril za določitev predvidene rasti javne porabe brez
diskrecijskih ukrepov glede prihodkov iz člena 5(1) Uredbe (ES) št.
1466/97; (d)
podroben opis in dokumentirano številčno
opredelitev ukrepov, ki bodo vključeni v proračun za prihodnje leto,
da se premosti razlika med ciljnimi vrednostmi iz točke (c) in napovedmi
ob predpostavki nespremenjenih politik iz točke (b). Opis je lahko manj
podroben v primeru ukrepov, katerih proračunski vpliv je ocenjen na manj
kot 0,1 % BDP. Posebna pozornost se posveti velikopoteznim načrtom za
reformo fiskalne politike z možnostjo širitve učinkov na druge države
članice, katerih valuta je euro; (e)
glavne predpostavke pričakovanih gospodarskih
gibanj in pomembnih gospodarskih spremenljivk, ki vplivajo na doseganje
proračunskih ciljev. Te predpostavke temeljijo na neodvisni napovedi
makroekonomske rasti; (f)
če je primerno, dodatne podatke o tem, kako
bodo uresničena trenutna priporočila s področja proračuna,
ki so bila naslovljena na zadevno državo članico v skladu s členom
121 Pogodbe. 4. Če se proračunski
cilji iz osnutka proračunskega načrta, ki se sporočijo v skladu
s točko (a) ali točko (c) odstavka 3, ali napovedi ob predpostavki
nespremenjenih politik razlikujejo od tistih v zadnjem programu za stabilnost,
je treba razlike ustrezno obrazložiti. 5. Komisija v dveh tednih od
predložitve osnutka proračunskega načrta, v katerem odkrije posebej
veliko neupoštevanje obveznosti glede proračunske politike, kot so
določene v Paktu za stabilnost in rast, od zadevne države članice
zahteva revidirani osnutek proračunskega načrta. Zahteva se objavi. Odstavki 2 do 4 veljajo tudi
za popravljeni osnutek proračunskega načrta. 6. Komisija podrobno določi
vsebino osnutka proračunskega načrta iz odstavka 1. Člen 6 Ocenjevanje osnutka proračunskega
načrta 1. Komisija po potrebi do 30.
novembra sprejme mnenje o osnutku proračunskega načrta. 2. Mnenje Komisije se objavi,
Komisija pa ga predstavi parlamentu zadevne države članice na njegovo
zahtevo. 3. Komisija izvede splošno oceno
proračunskega stanja in obetov v euroobmočju kot celoti. Ocena se
objavi. 4. Euroskupina obravnava mnenja
Komisije o nacionalnih proračunskih načrtih ter o proračunskem
stanju in obetih v euroobmočju kot celoti na podlagi splošne ocene, ki jo
v skladu z odstavkom 3 izvede Komisija. Ocena se objavi. Oddelek IV Zagotavljanje zmanjšanja čezmernega
primanjkljaja Člen 7
Natančnejše spremljanje držav članic, ki so v postopku v zvezi s
čezmernim primanjkljajem 1. Ko Svet v skladu s
členom 126(6) Pogodbe odloči, da v državi članici obstaja
čezmeren primanjkljaj, za zadevno državo članico veljajo odstavki 2
do 5 tega člena do zaključka postopka v zvezi s čezmernim
primanjkljajem. 2. Država članica, ki se
natančno spremlja, nemudoma pripravi izčrpno oceno vmesnega izvajanja
proračuna za državo in njene podsektorje. V oceni zajame tudi
finančna tveganja, povezana s subjekti v državni lasti in državnimi
pogodbami, v kolikor bi ta lahko prispevala k obstoju čezmernega
primanjkljaja. Rezultat ocene vključi v poročilo, ki ga predloži v
skladu s členom 3(4a) ali členom 5(1) Uredbe (ES) št. 1467/97 o
ukrepih, sprejetih za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja. 3. Država članica redno
poroča Komisiji in Ekonomsko-finančnemu odboru ali pododboru, ki ga
slednji določi v ta namen, in sicer za državo in njene podsektorje, o
vmesnem izvajanju proračuna, o proračunskem vplivu diskrecijskih
ukrepov, sprejetih na odhodkovni in prihodkovni strani, o ciljnih vrednostih
državnih odhodkov in prihodkov, ter o naravi sprejetih ali predvidenih ukrepov
za doseganje ciljnih vrednosti. Poročilo se objavi. Komisija podrobno
določi vsebino poročila iz tega odstavka. 4. Če za zadevno državo
članico velja priporočilo Sveta na podlagi člena 126(7) Pogodbe,
se poročilo v skladu z odstavkom 3 tega člena prvič predloži 6
mesecev po začetnem poročilu, ki ga predvideva člen 3(4a) Uredbe
(ES) št. 1467/97, nato pa vsakih 6 mesecev. 5. Če za zadevno državo
članico velja poziv Sveta na podlagi člena 126(9) Pogodbe, se v
poročilo iz odstavka 3 tega člena vključijo tudi podatki o
ukrepih, sprejetih na podlagi posebnih priporočil Sveta. Poročilo se
prvič predloži 3 mesece po začetnem poročilu, ki ga predvideva
člen 5(1a) Uredbe (ES) št. 1467/97, nato pa vsake 3 mesece. 6. Država članica, ki je
pod natančnejšim spremljanjem, na zahtevo Komisije in v roku, ki ga
določi Komisija: (a)
izvaja in poroča o celoviti neodvisni reviziji
finančnih poročil države, ki se opravi ob usklajevanju z vrhovnimi
nacionalnimi revizijskimi organi, da se ocenijo zanesljivost, popolnost in
točnost teh javnih finančnih poročil za namene postopka v zvezi
s čezmernim primanjkljajem. V povezavi s tem Komisija (Eurostat) oceni
kakovost podatkov, ki jih sporoči zadevna država članica, v skladu z
Uredbo (ES) št. 679/2010[3]; (b)
zagotovi dodatne podatke za namene spremljanja
napredka pri zmanjševanju čezmernega primanjkljaja. Člen 8
Države članice, kjer obstaja tveganje neuresničevanja njihovih
obveznosti na podlagi postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem 1. Ocena Komisije, ali obstaja
tveganje glede spoštovanja roka za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja,
določenega v trenutnem priporočilu Sveta iz člena 126(7) Pogodbe
ali pozivu Sveta iz člena 126(9) Pogodbe, temelji tudi na poročilih,
ki jih države članice predložijo v skladu s členom 7(3) te uredbe. 2. Če obstaja tveganje
neupoštevanja roka za popravek čezmernega primanjkljaja, Komisija na
zadevno državo članico naslovi priporočilo za sprejetje dodatnih
ukrepov v roku, ki je skladen z rokom za zmanjšanje čezmernega
primanjkljaja iz odstavka 1. Priporočilo Komisije se objavi, Komisija pa
ga predstavi parlamentu zadevne države članice na njegovo zahtevo. 3. Zadevna država članica v
roku, določenem v priporočilu Komisije iz odstavka 2, Komisiji
predloži poročilo o ukrepih, sprejetih na podlagi tega priporočila,
hkrati s poročili, predvidenimi v členu 7(3). Poročilo
vključuje podatke o proračunskem vplivu diskrecijskih ukrepov, o
ciljnih vrednostih državnih odhodkov in prihodkov, o naravi sprejetih ali
predvidenih ukrepov za doseganje ciljnih vrednosti, kot tudi podatke o drugih
ukrepih, sprejetih na podlagi priporočila Komisije. Poročilo se
objavi. 4. Pristojni odbor Evropskega
parlamenta lahko državi članici, ki je prejela priporočilo iz
odstavka 2, ponudi, da se udeleži izmenjave mnenj v skladu s členom 2
Uredbe (ES) št. 1467/97. 5. Komisija na podlagi
poročila iz odstavka 3 oceni, ali je država članica upoštevala
priporočilo iz odstavka 2. Člen 9
Vpliv na postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem 1. Obseg, v katerem je zadevna
država članica spoštovala mnenje iz člena 6(1), upošteva: (a)
Komisija, ko pripravlja poročilo iz člena
126(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije ali ko zahteva brezobrestni depozit v
skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. XXX/2011; (b)
Svet, ko v skladu s členom 126(6) Pogodbe odloča,
ali obstaja čezmerni primanjkljaj. 2. Natančnejše spremljanje,
določeno v odstavkih 7 in 8 te uredbe, je sestavni del rednega spremljanja
iz člena 10(1) Uredbe (ES) št. 1467/97, izvedbenih ukrepov, ki jih zadevna
država članica sprejme na podlagi priporočil iz člena 126(7)
Pogodbe, ali pozivov za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja iz člena
126(9) Pogodbe. 3. Komisija pri oceni, ali so
bili na podlagi priporočil v skladu s členom 126(7) Pogodbe ali
pozivov v skladu s členom 126(9) Pogodbe sprejeti učinkoviti ukrepi,
upošteva oceno iz člena 8(5) te uredbe in po potrebi Svetu priporoči,
da se odloči, kot predvideva člen 126(8) ali člen 126(11)
Pogodbe. Člen 10
Usklajenost z Uredbo št. XXX o krepitvi gospodarskega in proračunskega
nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim
grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo Za države članice, v katerih poteka
program makroekonomskega prilagajanja v skladu s členom 6 Uredbe št. XXX,
ne veljata člena 5 in 7 te uredbe. Oddelek V Končne določbe Člen 11
Pregled 1. Komisija [datum iz člena
13 Uredbe o sankcijah] in nato vsakih pet let objavi poročilo o uporabi te
uredbe. V poročilu med drugim
oceni: (a)
učinkovitost te uredbe; (b)
napredek pri zagotavljanju tesnejše uskladitve
ekonomskih politik in trajnostne konvergence ekonomskih učinkov držav
članic v skladu s Pogodbo. 2. Poročilu iz odstavka 1
po potrebi priloži predlog za spremembo te uredbe. 3. Poročilo predloži
Evropskemu parlamentu in Svetu. Člen 12
Prehodne določbe 1. Ta uredba velja za države
članice, ki so že v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem ob
začetku veljavnosti te uredbe. 2. Z odstopanjem od odstavka 1 člen
7(2) ne velja za države članice, za katere je Svet v skladu s členom
4(2) in členom 6(1) Uredbe (ES) št. 1467/97 že sklenil, da so sprejele
učinkovite ukrepe. 3. Države članice zagotovijo
skladnost s členom 4 najkasneje do [6 mesecev po sprejetju te uredbe]. Člen 13
Začetek veljavnosti Ta uredba začne veljati na dvajseti
dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Ta
uredba je v celoti zavezujoča in se v skladu s Pogodbami neposredno
uporablja v državah članicah. V Bruslju, Za Evropski parlament Za
Svet Predsednik Predsednik [1] UL L 209, 2.8.1997, str. 1. [2] UL L 209, 2.8.1997, str. 6. [3] UL L 198, 30.7.2010, str. 1.