EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52011PC0794
Proposal for a REGULATION OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL on online dispute resolution for consumer disputes (Regulation on consumer ODR)
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spletnem reševanju potrošniških sporov (Uredba o spletnem reševanju potrošniških sporov)
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spletnem reševanju potrošniških sporov (Uredba o spletnem reševanju potrošniških sporov)
/* COM/2011/0794 konč. - 2011/0374 (COD) */
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spletnem reševanju potrošniških sporov (Uredba o spletnem reševanju potrošniških sporov) /* COM/2011/0794 konč. - 2011/0374 (COD) */
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.
Ozadje predloga
Ta predlog je skupaj s predlogom Direktive o
alternativnem reševanju potrošniških sporov treba razumeti v okviru prizadevanj
za izboljšanje delovanja maloprodajnega notranjega trga, zlasti z izboljšanjem
pravnih sredstev za potrošnike pri transakcijah v čezmejnem e-trgovanju. Ponudba shem za alternativno reševanje
potrošniških sporov v zvezi s transakcijami v e-trgovanju je razpršena in
nepopolna. Poleg tega polovica obstoječih shem za alternativno reševanje
sporov (v nadaljnjem besedilu: ARS) potrošnikom omogoča spletno vložitev
pritožbe, vendar jih le nekaj omogoča izvedbo celotnega postopka prek
spleta (s spletnim reševanjem sporov – SRS)[1].
Izvedba celotnega postopka prek spleta bi prihranila čas in olajšala sporazumevanje
med stranmi. Z razvojem
e-trgovanja sta se obseg in velikost trgov, na katerih poslujejo podjetja in
potrošniki, znatno povečala in se razširila čez nacionalne meje. Vendar imajo potrošniki in trgovci transakcije v
čezmejnem e-trgovanju za tvegane, ker se bojijo, da zadevnih sporov morda
ne bo lahko rešiti zaradi virtualne narave transakcij. Pomanjkanje učinkovitih pravnih sredstev
za pritožbe, povezane s čezmejnimi spletnimi transakcijami, ima negativne
posledice za potrošnike in podjetja. Potrošniki so na slabšem, ker niso
udeleženi v čezmejnem spletnem nakupovanju ter zato ne morejo primerjati
cen izdelkov na širšem trgu EU in jih kupiti tam, kjer so cenejši. Podjetja,
zlasti mala in srednja, so odvrnjena od pridobitve upravne zmogljivosti, potrebne
za reševanje sporov s potrošniki, ki prebivajo v drugi državi članici. To
ovira razvij digitalnega notranjega trga. Evropska digitalna agenda[2], vodilna pobuda strategije
Evropa 2020, je napovedala strategijo EU za izboljšanje sistemov ARS ter
navedla, da bo Komisija za okrepitev zaupanja potrošnikov in podjetij v
digitalni trg „predlagala spletno orodje za pravna sredstva pri e-trgovanju“ za
celotno EU. Akt za enotni trg[3]
iz leta 2011 je med glavne prednostne naloge vključil oblikovanje
„zunajsodnih pravnih sredstev, ki bodo potrošnikom omogočala enostavno,
hitro in poceni reševanje sporov ter bodo spodbujala ohranitev odnosov med
podjetji in njihovimi strankami. Ta ukrep bo vključeval sklop,
namenjen elektronskemu trgovanju.“ Glede na opredeljene težave je cilj predlagane
uredbe vzpostavitev sistema SRS za celotno EU, ki bo olajšal reševanje sporov
med trgovcem in potrošnikom v zvezi s čezmejno spletno prodajo blaga ali
opravljanjem storitev.
2.
Rezultati posvetovanj z zainteresiranimi stranmi in
ocena učinka
2.1.
Zbiranje strokovnih mnenj in posvetovanje z
zainteresiranimi stranmi
Komisija je opravila več študij v zvezi z
alternativnim reševanjem potrošniških sporov, ki so obravnavale vprašanja,
povezana z orodji za spletno reševanje sporov. Te vključujejo študijo o
uporabi alternativnega reševanja sporov v Evropski uniji (Study on the use
of Alternative Dispute resolution in the European Union) iz leta 2009,
ki je podrobno analizirala obstoječe sheme ARS in njihovo delovanje v vseh
državah članicah, študijo o pravnih sredstvih za potrošnike v EU[4], oceno stroškov za skladnost,
vključno z upravnimi stroški/bremenom za podjetja zaradi uporabe
alternativnega reševanja sporov (ARS) (Assessment of the compliance costs
including administrative costs/burdens on businesses linked to the use of
Alternative Dispute Resolution (ADR)) iz leta 2011 ter študijo o
čezmejnem ARS v Evropski uniji (Cross-border ADR in the European Union)
iz leta 2011. Javno posvetovanje
o uporabi ARS, ki se je začelo januarja 2011, je tudi obravnavalo
vprašanja v zvezi s SRS in kako najbolje zagotoviti pravna sredstva za
potrošnike pri transakcijah v čezmejnem e-trgovanju[5]. Izražena je bila velika
podpora izboljšanju orodij SRS, zlasti za transakcije v e-trgovanju, v zvezi s
katerimi je vse več pritožb, predvsem za primere majhnih vrednosti. Zlasti
je bilo poudarjeno, da je treba rešiti jezikovno vprašanje in stranem
zagotoviti ustrezne informacije o postopku in njegovem izidu. Velika
večina sodelujočih je opozorila, da je treba graditi na pozitivnih
izkušnjah posameznih sektorjev. Službe Komisije in Evropski parlament so
marca 2011 organizirali srečanje na vrhu z naslovom Alternativno
reševanje sporov za notranji trg in potrošnike (Alternative Dispute
Resolution for Internal Market and consumers), na katerem je bila v
razpravi izražena splošna podpora razvoju orodij SRS za potrošniške spore prek
ukrepa EU za razjasnitev pogojev in zagotovitev visoke kakovosti shem ARS za
e-trgovanje v vseh sektorjih. Delavnica z naslovom Kako zagotoviti boljše delovanje
ARS? (ADR: how to make it work better?), ki je bila aprila 2011
organizirana v okviru Evropske konference o varstvu pravic potrošnikov[6], je obravnavala vprašanja v
zvezi s SRS. Posvetovanje je bilo opravljeno tudi z
Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.
2.2.
Ocena učinka
Komisija je izvedla podrobno oceno
učinka, s katero je analizirala vrsto možnosti politik za „ARS: pokritost,
obveščenost in kakovost“ ter „SRS za transakcije v čezmejnem
e-trgovanju“. Zaključek
ocene učinka je, da lahko samo kombinacija dveh instrumentov o ARS in SRS
zagotovi dostop do nepristranskih, preglednih in učinkovitih sredstev za
izvensodno reševanje potrošniških sporov, povezanih s transakcijami v
čezmejnem e-trgovanju. Uredba bo zlasti vzpostavila sistem SRS za celotno
EU, ki lahko uspešno rešuje spore v zvezi s transakcijami v čezmejnem
e-trgovanju na podlagi kakovostnih shem ARS za vsa področja,
vzpostavljenih v skladu z Direktivo o alternativnem reševanju potrošniških
sporov.
3.
Pravni elementi predloga
3.1.
Delovanje sistema za spletno reševanje sporov za
celotno EU
3.1.1.
Vzpostavitev evropskega sistema za spletno
reševanje sporov
Namen tega predloga je vzpostavitev evropske
platforme za spletno reševanje sporov (v nadaljnjem besedilu: platforma SRS).
Ta platforma SRS ima obliko interaktivnega spletišča in je enotna vstopna
točka za potrošnike in trgovce, ki iščejo izvensodno rešitev spora,
nastalega pri transakciji v čezmejnem e-trgovanju. Platforma je na voljo v
vseh uradnih jezikih EU, njena uporaba pa je brezplačna. Sheme ARS, ki so
bile vzpostavljene v državah članicah in v skladu z Direktivo o
alternativnem reševanju potrošniških sporov uradno sporočene Komisiji, se
bodo elektronsko registrirale v platformo SRS. Potrošniki in trgovci bodo lahko pritožbe
vložili prek elektronskega obrazca za pritožbe, ki bo na voljo na
spletišču platforme v vseh uradnih jezikih EU. Platforma bo preverila, ali
je pritožbo mogoče obravnavati, in poskusila najti soglasje strani za njen
prenos na shemo ARS, ki je pristojna za obravnavo spora. Pristojna shema ARS si
bo prizadevala za rešitev spora v skladu s svojim poslovnikom v 30 dneh od
prejema pritožbe. Shema ARS bo morala platformi uradno sporočiti nekatere
podatke v zvezi s potekom spora (datum obvestitve strani o pritožbi, datum
rešitve spora, izid spora). V skladu s predlogom bo vzpostavljena mreža
posrednikov za spletno reševanje sporov (v nadaljnjem besedilu: mreža
posrednikov za SRS), ki bo vključevala eno kontaktno točno za spletno
reševanje sporov v vsaki državi članici. Mreža posrednikov za SRS bo podpirala
reševanje sporov, predloženih prek platforme SRS.
3.1.2.
Informacije o sistemu SRS za celotno EU
V skladu s tem predlogom morajo trgovci s
sedežem v EU, ki se ukvarjajo s čezmejnim e-trgovanjem, obvestiti
potrošnike o platformi SRS. Ta informacija je enostavno, neposredno, vidno in
trajno dostopna na spletiščih trgovcev in ko kadar potrošnik vloži
pritožbo trgovcu.
3.1.3.
Spremljanje
O delovanju platforme se bo pripravilo letno
poročilo o dejavnostih. Skladnost shem ARS z obveznostmi iz te uredbe bodo
spremljali pristojni organi, ki jih bodo države članice določile v
skladu z Direktivo o alternativnem reševanju potrošniških sporov. Komisija bo
vsaka tri leta Evropskemu parlamentu in Svetu predložila poročilo o
uporabi te uredbe.
3.1.4.
Pravila o varstvu podatkov
Podatki, ki jih bodo v platformo SRS vnesle
stranke in sheme ARS, bodo shranjeni v podatkovni zbirki, zanje pa bo veljala
zadevna zakonodaja o varstvu podatkov.
3.2.
Načelo subsidiarnosti
Predlog temelji
na členu 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Razvoj sistema
SRS za celotno EU za čezmejne spletne spore na podlagi obstoječih
shem ARS v državah članicah in ob upoštevanju njihovih poslovnikov bo
okrepil zaupanje v digitalni maloprodajni notranji trg in ustvaril nove
priložnosti za podjetja. Kljub trenutno majhnemu številu transakcij v
čezmejnem e-trgovanju se v državah članicah hitro širi digitalni
maloprodajni trg. Zato je zagotovitev enostavnih, poceni in učinkovitih
izvensodnih pravnih sredstev nujna za okrepitev zaupanja potrošnikov in
trgovcev v čezmejne spletne transakcije. Ukrepanje na ravni EU je nujno za vzpostavitev
platforme SRS za celotno EU, ki je ključno orodje za spodbujanje
e-trgovanja. Poleg tega je evropskim potrošnikom nujno treba zagotoviti enako
raven varstva ter spodbujati konkurenčne prakse med podjetji, da se tako
poveča čezmejna spletna izmenjava izdelkov in storitev.
3.3.
Sorazmernost
Predlog je skladen z načelom
sorazmernosti iz naslednjih razlogov: Namen predloga je vzpostaviti
najučinkovitejše sredstvo za uresničitev zastavljenega cilja s primerjalno
najnižjimi stroški. Namesto vzpostavitve popolnoma nove strukture na ravni EU
temelji nameravani regulativni pristop na obstoječih nacionalnih shemah
ARS, ki so v skladu z zahtevami iz zadevne zakonodaje Unije. Predlagana uredba bo tako zagotovila popolno
pokritost s kakovostnimi storitvami ARS za čezmejne spletne spore, pri
čemer bodo stroški izvajanja omejeni na to, kar predlog dodaja
obstoječim strukturam ARS na nacionalni ravni. Za predlagana pravila so bili opravljeni
preskus sorazmernosti in temeljita posvetovanja, da se zagotovi ustrezna in
sorazmerna ureditev.
4.
Proračunske posledice
Ta ukrep je del programa varstva potrošnikov
2014–2020.[7]
Učinek na proračun se bo obravnaval s prerazporeditvijo za
leti 2012 in 2013. Finančne odobritve za izvajanje tega predloga od
leta 2012 do leta 2020 bodo znašale 4,586 milijona EUR po
sedanjih cenah. Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem iz
generalnega direktorata, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in
prerazporejenim znotraj generalnega direktorata, po potrebi dopolnjenim z
dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu generalnemu direktoratu dodelijo v
okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.
Predlogu je priložena ocena finančnih posledic. 2011/0374 (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spletnem reševanju potrošniških sporov
(Uredba o spletnem reševanju potrošniških sporov) EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE
UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske
unije in zlasti člena 114 Pogodbe, ob upoštevanju predloga Evropske komisije, po predložitvi osnutka zakonodajnega akta
nacionalnim parlamentom, ob upoštevanju mnenja Evropskega
ekonomsko-socialnega odbora[8],
po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za
varstvo podatkov, v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, ob upoštevanju naslednjega: (1)
Člen 169(1) in člen 169(2)(a)
Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določata, da mora Unija
prispevati k doseganju visoke ravni varstva potrošnikov z ukrepi, ki jih
sprejme v skladu s členom 114 Pogodbe. Člen 38 Listine Evropske
unije o temeljnih pravicah določa, da politike Unije zagotavljajo visoko
raven varstva potrošnikov. (2)
V skladu s členom 26(2) PDEU notranji trg
zajema območje brez notranjih meja, na katerem je zagotovljen prost pretok
blaga in storitev. Da bi potrošniki zaupali v digitalno razsežnost notranjega
trga in uživali njene koristi, morajo imeti dostop do enostavnih in poceni
načinov reševanja sporov, ki nastanejo pri spletni prodaji blaga ali
ponudbi storitev. Te zlasti pomembno, ko potrošniki nakupujejo čez mejo. (3)
Komisija je v Aktu za enotni trg[9] navedla zakonodajo o
alternativnem reševanju sporov, ki vključuje sklop, namenjen elektronskemu
trgovanju, kot eno od dvanajstih pobud za okrepitev rasti in zaupanja na
enotnem trgu. (4)
Evropski svet je pozval Parlament in Svet, naj do
konca leta 2012 sprejmeta prvi sveženj prednostnih ukrepov za ponovni
zagon enotnega trga[10].
(5)
Notranji trg je realnost za potrošnike v
vsakodnevnem življenju, ko potujejo, nakupujejo in plačujejo. Potrošniki
so ključni akterji na notranjem trgu, zato bi morali biti v njegovem
središču. Digitalna razsežnost notranjega trga je vse pomembnejša za
potrošnike in trgovce. Potrošniki vse pogosteje nakupujejo prek spleta in vse
več trgovcev prodaja na spletu. Potrošniki in trgovci morajo zaupati v
opravljanje transakcij v digitalnem okolju. (6)
Možnost enostavnega in poceni reševanja sporov
lahko okrepi zaupanje potrošnikov in trgovcev v digitalni trg. Vendar se
potrošniki in trgovci še vedno srečujejo z ovirami pri iskanju izvensodnih
rešitev, zlasti sporov, ki nastanejo pri čezmejni spletni transakciji.
Zato zdaj taki spori pogosto ostanejo nerešeni. (7)
Spletno reševanje sporov ponuja enostavno in poceni
izvensodno reševanje sporov, nastalih pri čezmejnih spletnih transakcijah.
Vendar trenutno primanjkuje shem, ki bi potrošnikom in trgovcem omogočale
elektronsko reševanje sporov. To škoduje potrošniku, ovira čezmejne
spletne transakcije, ustvarja neenake pogoje za trgovce in tako ovira razvoj
elektronskega trgovanja. (8)
Ta uredba se uporablja za izvensodno reševanje
pogodbenih sporov med potrošniki in trgovci v zvezi s čezmejno spletno
prodajo blaga ali opravljanjem storitev, ki ju zagotavlja trgovec. Ne uporablja
se za spore med potrošniki in trgovci, ki nastanejo pri spletni prodaji blaga
ali opravljanju storitev, če, ko potrošnik naroči tako blago ali
storitve, vsaj eden od njiju nima sedeža ali prebivališča v državi
članici Unije ali imata sedež ali prebivališče v isti državi
članici. (9)
Ta uredba ne sme vplivati na Direktivo 2008/52/ES
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o nekaterih
vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah[11], Uredbo Sveta
(ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in
priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah[12],
Uredbo (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti
(„Rim II“)[13],
in Uredbo (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja
(„Rim I“)[14]. (10)
Opredelitev pojma „potrošnik“ mora zajemati
fizične osebe, ki delujejo zunaj okvira svoje trgovske, poslovne, obrtne
ali poklicne dejavnosti. Vendar če je pogodba sklenjena deloma za namene
njegove dejavnosti in deloma zunaj okvira te dejavnosti (pogodba z dvojnim
namenom), prvi del pa je tako omejen, da ne prevladuje v celotnem kontekstu, ta
oseba prav tako šteje za potrošnika. (11)
Opredelitev pojma „spletna prodaja blaga ali
opravljanje storitev“ mora zajemati transakcijo za spletno prodajo blaga ali
opravljanje storitev, kadar je trgovec ali trgovski posrednik ponudil blago ali
storitve prek spleta ali drugih elektronskih sredstev, potrošnik pa je navedeno
blago ali storitve naročil na navedenemu spletišču ali prek drugih
elektronskih sredstev. Zajemati mora tudi primere, v katerih je potrošnik
dostopal do spletišča ali druge storitve informacijske družbe prek mobilne
elektronske naprave, na primer mobilnega telefona. (12)
Ta uredba se ne uporablja za spore med potrošniki
in trgovci, ki nastanejo pri čezmejni nespletni prodaji blaga ali
opravljanju storitev. Ta uredba se ne uporablja za spore med trgovci. (13)
To uredbo je treba obravnavati v povezavi z
Direktivo …./…/EU [Urad za publikacije vstavi referenčno številko]
Evropskega parlamenta in Sveta z dne [Urad za publikacije vstavi
datum sprejetja] o alternativnem reševanju potrošniških sporov[15], ki od držav članic
zahteva, da zagotovijo, da je vse spore med potrošniki in trgovci s
prebivališčem ali sedežem v Uniji, ki nastanejo pri prodaji blaga ali
opravljanju storitev, mogoče prenesti na organ za alternativno reševanje
sporov. (14)
Namen te uredbe je vzpostaviti platformo za spletno
reševanje sporov na evropski ravni. Platforma SRS mora imeti obliko
interaktivnega spletišča in omogočiti enotno vstopno točko za
potrošnike in trgovce, ki iščejo izvensodno rešitev sporov, nastalih pri
transakciji v čezmejnem e-trgovanju. Potrošnikom in trgovcem mora
omogočiti vložitev pritožb z izpolnitvijo elektronskega obrazca za
pritožbe, ki je na voljo v vseh uradnih jezikih Unije, in pritožbe prenesti na
organ za alternativno reševanje sporov, pristojen za reševanje zadevnega spora.
Platforma mora organom ARS in stranem omogočiti izvedbo postopka za
reševanje sporov prek platforme. (15)
Sistem SRS na evropski ravni mora temeljiti na
obstoječih organih ARS v državah članicah ter spoštovati pravne
tradicije držav članic. Organi ARS, na katere je bila prenesena pritožba
prek platforme SRS, morajo zato uporabljati svoj poslovnik, vključno s
pravili o stroških. Vendar je namen te uredbe določiti nekaj skupnih
pravil za navedene postopke, ki bodo zagotavljala njihovo učinkovitost. To
mora vključevati pravila, ki zagotavljajo hitro reševanje sporov. (16)
Z zagotovitvijo, da so vsi organi ARS, ki so uradno
sporočeni Komisiji v skladu s členom 17(2) Direktive …./…/EU
[= Direktiva o alternativnem reševanju potrošniških sporov] Urad za
publikacije vstavi referenčno številko], elektronsko povezani z
evropsko platformo SRS, bi se morala omogočiti popolna pokritost
izvensodnih spletnih pravnih sredstev za čezmejne spore, ki nastanejo pri
spletni prodaji blaga ali opravljanju storitev. (17)
Ta uredba ne vpliva na delovanje nobenega
obstoječega organa za spletno reševanje sporov v Uniji. Organom ARS ne sme
preprečiti obravnave čezmejnih spletnih sporov, ki so jim predloženi na
drug način, ne prek platforme SRS. (18)
Mreža posrednikov za spletno reševanje sporov mora
podpreti reševanje sporov v zvezi s pritožbami, vloženimi prek platforme SRS.
Navedeno mrežo morajo sestavljati kontaktne točke za SRS v državah
članicah, v katerih so posredniki za spletno reševanje sporov. (19)
Pravica do učinkovitega pravnega sredstva in
nepristranskega sodišča je temeljna pravica, ki jo zagotavlja
člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Postopki
spletnega reševanja sporov ne smejo biti oblikovani tako, da nadomestijo sodne
postopke, in potrošnikom ali trgovcem ne smejo odvzeti pravice do pravnih
sredstev pred sodiščem. Vsebina te uredbe zato stranem ne sme odvzeti
pravice dostopa do sodnega sistema. (20)
Za obdelavo informacij na podlagi te uredbe mora
veljati popolno varstvo zaupnosti in biti mora v skladu s pravili o varstvu
osebnih podatkov iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24.
oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem
pretoku takih podatkov[16]
ter Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18.
decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v
institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov[17]. Navedena pravila se morajo
uporabljati pri obdelavi osebnih podatkov, ki jo na podlagi te uredbe izvajajo
različni akterji platforme, ne glede na to, ali delujejo samostojno ali
skupaj z drugimi akterji platforme. (21)
Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki,
morajo biti seznanjeni z obdelavo njihovih osebnih podatkov na platformi SRS
ter s svojimi pravicami v zvezi z navedeno obdelavo, zato Komisija javno objavi
izčrpno obvestilo o varovanju zasebnosti, ki v jasnem in preprostem jeziku
pojasnjuje postopke obdelave, izvedene v pristojnosti različnih akterjev
platforme, v skladu s členoma 11 in 12 Uredbe (ES) št. 45/2001
ter v skladu z nacionalno zakonodajo, sprejeto v skladu s členoma 10
in 11 Direktive 95/46/ES. (22)
Trgovci morajo potrošnike na svojih spletiščih
seznaniti s platformo SRS ter navesti elektronsko povezavo na njeno domačo
stran. Te informacije se morajo zagotoviti tudi, ko potrošnik vloži pritožbo
pri trgovcu, sistemu obravnave pritožb potrošnikov, ki ga upravlja trgovec, ali
varuhu človekovih pravic v podjetju. Ta obveznost ne posega v
člen 10(1) do (3) Direktive .…/…/EU [Urad za publikacije
vstavi referenčno številko] v zvezi z obveščanjem potrošnikov s
strani trgovcev o postopkih ARS, ki pokrivajo navedene trgovce, ter o tem, ali
se zavezujejo k uporabi postopkov alternativnega reševanja sporov za reševanje
sporov s potrošniki. Poleg tega ta obveza ne sme vplivati na
člen 6(1)(t) in člen 8 Direktive 2011/83/EU Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov[18]. Člen 6(1)(t) Direktive
2011/83/EU določa, da mora trgovec pri potrošniških pogodbah, sklenjenih
na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov, potrošnika še pred sklenitvijo
pogodbe obvestiti o možnosti izvensodnega reševanja pritožbe in drugih pravnih
sredstev, ki se uporabljajo za trgovce, ter načinu dostopanja do le-teh. (23)
Da bi dopolnili ali spremenili nekatere nebistvene
elemente te uredbe, je treba na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje
aktov v skladu s členom 290 PDEU v zvezi z vrsto informacij, ki jih
mora pritožnik navesti v elektronskem obrazcu za pritožbe, ki je na voljo na
platformi SRS. Zlasti je pomembno, da Komisija med pripravo izvede ustrezna
posvetovanja, tudi s strokovnjaki. Komisija mora med pripravo in sestavljanjem
delegiranih aktov zagotoviti, da se zadevni dokumenti sočasno,
pravočasno in ustrezno pošljejo Evropskemu parlamentu in Svetu. (24)
Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te
uredbe, je treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z
delovanjem platforme SRS, podrobnostmi za vlogo pritožbe in sodelovanjem v
okviru mreže posrednikov za SRS. Ta pooblastila je treba izvajati v skladu z
Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in
načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje
izvedbenih pooblastil Komisije. Za sprejetje
izvedbenih aktov v zvezi z elektronskim obrazcem za pritožbe je treba zaradi
njegove povsem tehnične narave uporabiti svetovalni postopek. Za sprejetje pravil v zvezi s podrobnostmi
sodelovanja med posredniki za SRS mreže posrednikov za spletno reševanje sporov
pa je treba uporabiti postopek pregleda. (25)
Ker cilje te uredbe, tj. vzpostavitev evropske
platforme za spletno reševanje sporov za čezmejne spletne spore, za katero
veljajo skupna pravila, zaradi obsega in učinkov ukrepa države
članice ne morejo zadovoljivo doseči in se lahko zato bolje dosežejo
na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom
subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Skladno z
načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega
tistega, kar je nujno za dosego navedenega cilja. (26)
Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva
načela, ki jih priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah,
zlasti členi 7, 8, 38 in 47 Listine – SPREJELA NASLEDNJO UREDBO: POGLAVJE I
Splošne določbe Člen 1
Vsebina Namen te uredbe je prispevati k delovanju
notranjega trga, zlasti njegove digitalne razsežnosti, ter k zagotovitvi visoke
ravni varstva potrošnikov z vzpostavitvijo platforme, ki bo omogočala
nepristransko, pregledno, učinkovito in pravično izvensodno spletno
reševanje sporov med potrošniki in trgovci. Člen 2
Področje uporabe Ta uredba se uporablja za izvensodno reševanje
pogodbenih sporov, ki nastanejo pri čezmejni spletni prodaji blaga ali
opravljanju storitev med potrošniki in trgovci, s posredovanjem organa za
alternativno reševanje sporov v skladu z Direktivo [Urad za publikacije
vstavi številko Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o alternativnem
reševanju potrošniških sporov ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004
in Direktive 2009/22/ES (Direktiva o alternativnem reševanju potrošniških
sporov)] in z uporabo evropske platforme za spletno reševanje sporov. Člen 3
Razmerje do druge zakonodaje Unije Ta uredba ne posega v
Direktivo 2008/52/ES, Uredbo (ES) št. 44/2001,
Uredbo (ES) št. 864/2007 in
Uredbo (ES) št. 593/2008. Člen 4
Opredelitve pojmov V tej uredbi: (a)
„potrošnik“ pomeni vsako fizično osebo, ki
deluje zunaj okvira svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti; (b)
„trgovec“ pomeni vsako fizično ali pravno
osebo v javni ali zasebni lasti, ki deluje za namene v zvezi s trgovsko,
poslovno, obrtno ali poklicno dejavnostjo, tudi če deluje prek osebe, ki
nastopa v njenem imenu ali po njenem naročilu; (c)
„spletna prodaja blaga ali opravljanje storitev“
pomeni transakcijo za prodajo blaga ali opravljanje storitev, kadar je trgovec
ali trgovski posrednik ponudil blago ali storitve na spletišču ali prek
drugih elektronskih sredstev, potrošnik pa je tako blago ali storitve
naročil na navedenem spletišču ali prek drugih elektronskih sredstev; (d)
„elektronska sredstva“ pomenijo elektronsko opremo
za obdelavo (vključno z digitalnim stiskanjem) in shranjevanje podatkov,
ki se v celoti prenašajo, pošiljajo in sprejemajo po žici, radijsko, z
optičnimi ali drugimi elektromagnetnimi sredstvi. Kot storitve, ki se zagotavljajo prek elektronskih
sredstev, se ne štejejo: –
nespletne storitve; –
storitve z materialno vsebino, tudi če
potekajo po elektronskih napravah, kot so bankomati ali avtomati za prodajo
vozovnic (bankovci, železniške vozovnice), dostop do cestnih omrežij,
plačljivih parkirišč, čeprav so na vhodu ali izhodu elektronske
naprave, s katerimi se nadzoruje dostop in/ali zagotavlja pravilno
plačevanje; –
storitve, ki ne potekajo po elektronskih sistemih
za obdelavo ali popis, na primer storitve govorne telefonije, storitve
telefaksa ali teleksa, storitve, ki se opravljajo po govorni telefoniji ali
faksu; zdravniški posvet po telefonu ali telefaksu; pravni posvet po telefonu
ali telefaksu; neposredno trženje po telefonu ali telefaksu. (e)
„čezmejna spletna prodaja blaga ali
opravljanje storitev“ pomeni spletno prodajo blaga ali opravljanje storitev,
pri kateri potrošnik ob naročilu takega blaga ali storitev prebiva v eni
državi članici, trgovec pa ima sedež v drugi državi članici; (f)
trgovec „ima sedež“ tam, –
kjer ima svojo poslovno enoto, če je trgovec
fizična oseba; –
kjer ima statutarni sedež, glavno upravo ali glavni
sedež podjetja, če je trgovec podjetje, druga pravna oseba ali združenje
fizičnih ali pravnih oseb, ali kjer je sedež podružnice, agencije ali
druge poslovne enote, če je trgovec dal ponudbo ali dostavil naročeno
blago ali storitve v okviru poslovanja navedene podružnice, agencije ali druge
poslovne enote; (g)
„postopek alternativnega reševanja sporov“ (v
nadaljnjem besedilu: postopek ARS) pomeni postopek izvensodnega reševanja
sporov s posredovanjem organa za reševanje sporov, ki predlaga ali naloži
rešitev ali zbliža strani za iskanje ugodne rešitve. Za postopke ARS ne štejejo postopki pred organi za
reševanje sporov, kadar so fizične osebe, ki so odgovorne za reševanje
sporov, zaposlene samo pri trgovcu, postopki pred sistemi obravnave pritožb
potrošnikov, ki jih upravljajo trgovci, neposredna pogajanja med potrošnikom in
trgovcem, ne glede na to, ali sta zastopana, ter poskusi sodnika za rešitev
spora med sodnim postopkom, ki poteka v zvezi z zadevnim sporom; (h)
„organ za alternativno reševanje sporov“ (v
nadaljnjem besedilu: organ ARS) pomeni organ, ki ga zajema člen 4(e)
Direktive [Urad za publikacije vstavi številko Direktive Evropskega
parlamenta in Sveta o alternativnem reševanju potrošniških sporov ter spremembi
Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES (Direktiva o
alternativnem reševanju potrošniških sporov)] in ki je sporočen Komisiji v
skladu s členom 17(2) navedene direktive; (i)
„pritožnik“ pomeni potrošnika ali trgovca, ki je
vložil pritožbo prek evropske platforme za spletno reševanje sporov; (j)
„nasprotna stranka“ pomeni potrošnika ali trgovca,
zoper katerega je bila vložena pritožba prek evropske platforme za spletno
reševanje sporov; (k)
„osebni podatki“ pomenijo katero koli informacijo,
ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo
(„posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki“); določljiva oseba
je tista, ki se lahko neposredno ali posredno identificira, zlasti s
pomočjo identifikacijske številke ali enega ali več dejavnikov,
značilnih za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno
ali socialno istovetnost. POGLAVJE II
Evropska platforma za spletno reševanje sporov Člen 5
Vzpostavitev evropske platforme za spletno reševanje sporov 1.
Komisija vzpostavi evropsko platformo za spletno
reševanje sporov (v nadaljnjem besedilu: platforma SRS). 2.
Platforma SRS je interaktivno spletišče, ki je
dostopno brezplačno v elektronski obliki v vseh uradnih jezikih Unije.
Platforma SRS je enotna vstopna točka za potrošnike in trgovce, ki
iščejo izvensodno rešitev sporov, ki jih zajema ta uredba. 3.
Naloge platforme SRS so: (a)
zagotavljanje elektronskega obrazca za pritožbe, ki
ga lahko izpolni pritožnik; (b)
predlaganje enega ali več pristojnih organov
ARS stranem na podlagi informacij iz elektronskega obrazca za pritožbe ter
zagotavljanje informacij o pristojbinah, če je ustrezno, jeziku ali
jezikih postopka, okvirni dolžini postopkov ali obvestitev pritožnika, da na
podlagi predloženih informacij ni bilo mogoče opredeliti pristojnega
organa ARS; (c)
posredovanje pritožb organu ARS, v uporabo katerega
sta privolili stranki; (d)
omogočanje stranem in organu ARS, da postopek
za reševanje sporov izvedejo prek spleta; (e)
zagotavljanje elektronskega obrazca, s pomočjo
katerega organi ARS sporočijo informacije iz člena 9(c); (f)
zagotavljanje sistema povratnih informacij, ki
strankam omogoča, da izrazita mnenje o delovanju platforme SRS in organa
ARS, ki je obravnaval njun spor; (g)
objavljanje informacij o organih ARS, uradno
sporočenih Komisiji v skladu s členom 17(2)
Direktive …./…/EU [Urad za publikacije vstavi številko Direktive
Evropskega parlamenta in Sveta o alternativnem reševanju potrošniških
sporov ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in
Direktive 2009/22/ES (Direktiva o alternativnem reševanju potrošniških
sporov)], ki obravnavajo spore, zajete v tej uredbi; (h)
zagotavljanje splošnih informacij o alternativnem
reševanju sporov kot sredstvu za izvensodno reševanje sporov; (i)
priprava dostopnih statističnih podatkov o
izidu sporov, ki so jih obravnavali organi ARS, na katere so bile pritožbe
prenesene prek platforme SRS. 4.
V platformo SRS se elektronsko registrirajo organi
za alternativno reševanje sporov, o katerih je bila Komisija uradno
obveščena v skladu s členom 17(2) Direktive …./…/EU [Urad
za publikacije vstavi številko Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o
alternativnem reševanju potrošniških sporov ter spremembi Uredbe (ES)
št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES (Direktiva o alternativnem
reševanju potrošniških sporov)] in ki so pristojni za reševanje sporov, ki jih
zajema ta uredba, v skladu z elementi, potrebnimi za določitev njihove
pristojnosti, kakor so bili uradno sporočeni v skladu s členom 16(1)(g)
Direktive …./…/EU [Urad za publikacije vstavi številko Direktive
Evropskega parlamenta in Sveta o alternativnem reševanju potrošniških sporov
ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES
(Direktiva o alternativnem reševanju potrošniških sporov)], ter na podlagi
informacij iz elektronskega obrazca za pritožbe iz točke (a)
odstavka 3. 5.
Komisija je odgovorna za platformo SRS z vidika
njenega razvoja, delovanja, vzdrževanja ter varnosti podatkov. 6.
Komisija z izvedbenimi akti sprejme ukrepe v zvezi
s podrobnostmi za izvajanje nalog iz odstavka 3. Ti izvedbeni akti se
sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(3). Člen 6
Mreža posrednikov za spletno reševanje sporov 1.
Vsaka država članica imenuje eno kontaktno
točko SRS ter njeno ime in kontaktne podatke sporoči Komisiji. Države
članice lahko odgovornost za kontaktne točke SRS prenesejo na svoje
centre mreže evropskih potrošniških centrov, združenja potrošnikov ali na
kateri koli drug organ. V vsaki kontaktni točki SRS sta vsaj dva
posrednika za spletno reševanje sporov (v nadaljnjem besedilu: posredniki za
SRS). 2.
Posredniki za SRS pomagajo pri reševanju sporov v
zvezi s pritožbami, predloženimi prek platforme, z opravljanjem naslednjih
nalog: (a)
podpora sporazumevanju med stranema in pristojnim
organom ARS, kadar je potrebno; (b)
obveščanje potrošnikov o drugih pravnih
sredstvih, kadar spora ni mogoče rešiti prek platforme, če na primer
trgovec ne privoli v uporabo ARS; (c)
predložitev letnega poročila o dejavnostih
Komisiji in državam članicam na podlagi praktičnih izkušenj,
pridobljenih pri opravljanju svojih nalog; (d)
obveščanje strani o prednostih in slabostih
postopkov, ki jih uporabljajo predlagani organi ARS. 3.
Komisija vzpostavi mrežo posrednikov za spletno
reševanje sporov (v nadaljnjem besedilu: mreža posrednikov za SRS), ki
omogoča sodelovanje med posredniki za SRS in prispeva k opravljanju nalog
iz odstavka 2. 4.
Komisija vsaj enkrat na leto organizira
srečanje članov mreže posrednikov za SRS, da omogoči izmenjavo
najboljših praks ter razpravo o ponavljajočih se težavah, ki se pojavljajo
pri delovanju platforme SRS. 5.
Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila v zvezi
s podrobnostmi sodelovanja med posredniki za SRS. Ti izvedbeni akti se
sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(3). Člen 7
Vložitev pritožbe 1.
Za vložitev pritožbe na platformo SRS pritožnik
izpolni elektronski obrazec za pritožbe, ki je na voljo na spletišču
platforme. Pritožnik lahko obrazcu za pritožbe priloži kakršen koli dokument v
elektronski obliki, ki utemeljuje njegovo pritožbo. 2.
Informacije, ki ji predloži pritožnik, zadostujejo
za določitev pristojnega organa ARS. Te informacije so opisane v Prilogi. 3.
Platforma SRS strani seznani z organom ali organi
ARS, ki jih platforma SRS opredeli za pristojne; če obstaja več
možnosti, posredniki za SRS iz zadevnih držav članic strani seznanijo s
podrobnostmi o različnih tako opredeljenih organih ter jim svetujejo o
prednostih in slabostih postopkov, ki jih ti uporabljajo, da bi strani lahko
sprejele utemeljeno odločitev. 4.
Komisija je v skladu s členom 16
pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za prilagoditev informacij,
navedenih v Prilogi, pri čemer upošteva merila, na podlagi katerih organi
ARS, ki so uradno sporočeni Komisiji v skladu s členom 17(2)
Direktive …./…/EU [Urad za publikacije vstavi številko Direktive
Evropskega parlamenta in Sveta o alternativnem reševanju potrošniških
sporov ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in
Direktive 2009/22/ES (Direktiva o alternativnem reševanju potrošniških
sporov)] in ki obravnavajo spore, zajete v tej uredbi, opredelijo svoja
področja uporabe. 5.
Komisija z izvedbenimi akti določi podrobnosti
elektronskega obrazca za pritožbe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s
svetovalnim postopkom iz člena 15(2). 6.
Prek elektronskega obrazca za pritožbe in njegovih
prilog se obdelajo samo podatki, ki so točni, smotrni in ne presegajo
namena, za katerega so bili zbrani. Člen 8
Obdelava in posredovanje pritožbe 1.
Pritožba, predložena platformi, se obdela, če
je obrazec za pritožbe v celoti izpolnjen. 2.
Platforma SRS ob prejemu v celoti izpolnjenega
obrazca za pritožbe pošlje pritožniku v jeziku pritožbe in nasprotne stranke po
elektronski pošti v jeziku pogodbe naslednje: (a)
informacijo, da se morata strani dogovoriti o enem
pristojnem organu ARS, da se mu posreduje pritožba; (b)
informacijo, da se pritožba ne bo nadalje
obravnavala, če se strani ne dogovorita o enem pristojnem organu ARS ali
če se ne opredeli noben pristojni organ ARS; (c)
seznam vseh pristojnih organov ARS, če se
lahko opredelijo; (d)
ime in kontaktne podatke kontaktne točke SRS v
kraju, kjer ima potrošnik prebivališče oziroma trgovec sedež, ter kratek
opis nalog iz člena 6(2)(a), (b) in (d); (e)
poziv potrošniku, da izbere enega ali več
organov ARS s priloženega seznama, z navedbo, da jih potrošnik ni dolžan
izbrati; (f)
poziv trgovcu, da izbere enega ali več organov
ARS s priloženega seznama, če se nobeden od navedenih organov ne ujema z
organom, k uporabi katerega se je trgovec zavezal v skladu s
členom 10(1) Direktive …./…/EU [Urad za publikacije vstavi
številko Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o alternativnem
reševanju potrošniških sporov ter spremembi Direktive 2009/22/ES
(Direktiva o alternativnem reševanju potrošniških sporov)]; (g)
informacijo, da v primeru, ko potrošnik izbere
organ ARS, k uporabi katerega se je trgovec zavezal v skladu s
členom 10(1) Direktive …./…/EU [Urad za publikacije vstavi
številko Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o alternativnem
reševanju potrošniških sporov ter spremembi Direktive 2009/22/ES
(Direktiva o alternativnem reševanju potrošniških sporov)], platforma samodejno
posreduje pritožbo navedenemu organu ARS. 3.
Sporočilo iz odstavka 2 vključuje
opis naslednjih lastnosti vsakega organa: (a)
njihove pristojbine, če je ustrezno; (b)
jezik ali jezike, v katerih bo potekal postopek; (c)
okvirno dolžino postopka; (d)
potrebo po fizični prisotnosti strank ali
njihovih zastopnikov, če je ustrezno; (e)
podatek, ali je izid postopka zavezujoč. 4.
Kadar strani ne odgovorita platformi ali se ne
dogovorita o enem pristojnem organu ARS, se pritožba ne obravnava naprej.
Potrošnika se seznani z možnostjo, da se lahko obrne na posrednika za SRS za
več informacij o drugih pravnih sredstvih. 5.
Kadar izbira potrošnika ustreza organu ARS, k
uporabi katerega se je trgovec zavezal v skladu s členom 10(1)
Direktive …./…/EU [Urad za publikacije vstavi številko Direktive
Evropskega parlamenta in Sveta o alternativnem reševanju potrošniških
sporov ter spremembi Direktive 2009/22/ES (Direktiva o alternativnem
reševanju potrošniških sporov)], ali kadar strani v svojih odgovorih izbereta
isti organ ARS, platforma samodejno posreduje pritožbo navedenemu organu ARS. 6.
Kadar se strani strinjata o več kot enem
organu ARS, se potrošnika pozove, da izbere enega od dogovorjenih organov ARS.
Platforma samodejno posreduje pritožbo navedenemu organu ARS. Člen 9
Reševanje spora Organi ARS, ki jim je pritožba posredovana v
skladu s členom 8: (a)
stranki takoj uradno obvestijo o sporu ter jim
sporočijo svoj poslovnik in pristojbine za rešitev zadevnega spora; (b)
v 30 dneh od datuma začetka postopka zaključijo
postopek za reševanje spora, če se strani po uradni obvestitvi o sporu
strinjata o sprožitvi postopka pred organom. Organ ARS lahko pri zapletenih
sporih ta rok podaljša; (c)
platformi SRS takoj posredujejo naslednje
informacije: (i) datum prejema pritožbe in predmet spora; (ii) datum uradne obvestitve strank o sporu; (iii) datum zaključka in izid postopka. Člen 10
Podatkovna zbirka Komisija sprejme potrebne ukrepe za
vzpostavitev in vzdrževanje elektronske podatkovne zbirke, v kateri hrani
informacije, obdelane v skladu s členom 5(3) in členom 9(c). Člen 11
Obdelava osebnih podatkov 1.
Dostop do informacij v zvezi s sporom,
vključno z osebnimi podatki, ki so shranjene v podatkovni zbirki iz
člena 10, se za namene iz člena 9 dovoli samo organu ARS,
na katerega je bil spor prenesen v skladu s členom 8. Dostop do istih
informacij se dovoli tudi posrednikom za SRS za namene iz člena 6(3). 2.
Komisija ima dostop do informacij, obdelanih v
skladu s členom 9, za namene spremljanja uporabe in delovanja
platforme SRS ter za pripravo poročil iz člena 17. Osebne
podatke uporabnikov platforme obdela, kolikor je potrebno za delovanje in
vzdrževanje platforme, vključno za namene spremljanja uporabe platforme s
strani organov ARS in posrednikov za SRS. 3.
Osebni podatki v zvezi s sporom se hranijo v
podatkovni zbirki iz odstavka 1 samo toliko časa, kolikor je potrebno
za dosego namenov, za katere so bili zbrani, ter za zagotovitev, da imajo
posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, dostop do svojih osebnih podatkov
za uresničevanje svojih pravic; samodejno se zbrišejo najpozneje 6 mesecev
po datumu zaključka spora, ki se platformi SRS posreduje v skladu s
členom 9(c)(iii). Navedeni čas hranjenja se uporablja tudi za
osebne podatke, ki jih v nacionalnih zbirkah shranjuje organ ARS ali posrednik
za SRS, ki je obravnaval zadevni spor, razen če poslovnik, ki ga uporablja
organ ARS, ali katera koli druga posebna določba nacionalne zakonodaje
določa daljši čas hranjenja. 4.
Vsak posrednik za SRS in vsak organ ARS velja za
upravljavca v skladu s členom 2(d) Direktive 95/46/ES zaradi
dejavnosti obdelave podatkov iz te uredbe ter je dolžan zagotoviti, da so
navedene dejavnosti skladne s pravili o varstvu podatkov iz nacionalne
zakonodaje, sprejete v skladu z Direktivo 95/46/ES. Komisija se glede
svojih obveznosti na podlagi te uredbe in s tem povezane obdelave osebnih
podatkov šteje za upravljavca v skladu s členom 2(d) Uredbe (ES)
št. 45/2001. Člen 12
Zaupnost in varnost podatkov 1.
Za posrednike za SRS in organe ARS veljajo pravila
o poklicni tajnosti ali druge enakovredne obveze zaupnosti v skladu z
nacionalno zakonodajo. 2.
Komisija sprejme ustrezne tehnične in
organizacijske ukrepe, da zagotovi varnost informacij, obdelanih na podlagi te
uredbe, vključno s primernim nadzorom dostopa do podatkov, varnostnim
načrtom in upravljanjem incidentov pri varovanju informacij, v skladu s
členom 22 Uredbe (ES) št. 45/2001. Člen 13
Obveščanje potrošnikov 1.
Trgovci s sedežem v Uniji, ki se ukvarjajo s
čezmejno spletno prodajo blaga ali opravljanjem storitev, potrošnike
seznanijo s platformo SRS in svojim elektronskim naslovom. Ta informacija je
enostavno, neposredno, vidno in trajno dostopna na spletiščih trgovcev in
v elektronskem sporočilu ali drugem tekstovnem sporočilu, poslanem po
elektronski poti, če je ponudba poslana s temi sredstvi. Vključuje
elektronsko povezavo na domačo stran platforme SRS. Trgovci seznanijo
potrošnike s platformo SRS tudi, kadar potrošnik vloži pritožbo pri trgovcu,
sistemu obravnave pritožb potrošnikov, ki ga upravlja trgovec, ali varuhu
človekovih pravic v podjetju. 2.
Določbe iz odstavka 1 ne posegajo v
določbe iz člena 10 Direktive …./…/EU [Urad za
publikacije vstavi številko Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o
alternativnem reševanju potrošniških sporov ter spremembi Uredbe (ES)
št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES (Direktiva o alternativnem
reševanju potrošniških sporov)] v zvezi z obveščanjem potrošnikov s strani
trgovcev o postopkih ARS, ki pokrivajo navedene trgovce, ter o tem, ali se
navedeni trgovci zavezujejo k uporabi postopkov alternativnega reševanja sporov
za reševanje sporov s potrošniki. 3.
Določbe iz odstavka 1 ne posegajo v
določbe členov 6 in 8 Direktive 2011/83/EU glede obveščanja
potrošnikov v zvezi s pogodbami, sklenjenimi na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov. Člen 14
Spremljanje Skladnost organov SRS z obveznostmi iz te
uredbe spremljajo pristojni organi, ki so jih države članice ustanovile v
skladu s členom 15(1) Direktive …./…/EU [Urad za publikacije
vstavi številko Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o alternativnem
reševanju potrošniških sporov ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004
in Direktive 2009/22/ES (Direktiva o alternativnem reševanju potrošniških
sporov)]. POGLAVJE III
Končne določbe Člen 15
Izvedbeni akti 1.
Komisiji pomaga odbor. Navedeni odbor je odbor v
smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. 2.
Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabi člen
4 Uredbe (EU) št. 182/2011. 3.
Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabi člen
5 Uredbe (EU) št. 182/2011. Kadar je treba mnenje odbora pridobiti s pisnim postopkom,
se pisni postopek zaključi brez izida, če v roku za predložitev
mnenja tako odloči predsednik odbora ali če to zahteva navadna
večina članov odbora. Člen 16
Izvajanje pooblastila 1.
Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov se
Komisiji podeli pod pogoji iz tega člena. 2.
Pooblastilo iz člena 7(4) se podeli za
nedoločen čas od dne [Urad za publikacije vstavi datum iz
člena 18(1) = datum začetka veljavnosti te uredbe]. 3.
Pooblastilo iz člena 7(4) lahko Evropski
parlament ali Svet kadar koli prekličeta. S sklepom o preklicu pooblastila
pooblastilo iz navedenega sklepa preneha. Sklep začne veljati dan po
objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki
je v njem naveden. Na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov ne vpliva. 4.
Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem
hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet. 5.
Delegirani akt, sprejet v skladu s
členom 7(4), začne veljati le, če mu niti Evropski
parlament niti Svet v dveh mesecih od dneva uradnega obvestila o njem ne nasprotujeta
ali če Evropski parlament in Svet pred iztekom tega roka obvestita
Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Na pobudo Evropskega parlamenta
ali Sveta se ta rok podaljša za dva meseca. Člen 17
Poročanje Komisija vsaka tri leta in prvič
najpozneje pet let po začetku veljavnosti te uredbe predloži Evropskemu
parlamentu in Svetu poročilo o uporabi te uredbe. Poročilu se po
potrebi priložijo predlogi za spremembo te uredbe. Člen 18
Začetek veljavnosti 1.
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi
v Uradnem listu Evropske unije. 2.
Ta uredba se uporablja od [Urad za publikacije
vstavi datum = 6 mesecev po roku za izvedbo Direktive Evropskega parlamenta in
Sveta o alternativnem reševanju potrošniških sporov ter spremembi
Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES (Direktiva o
alternativnem reševanju potrošniških sporov, kot se vstavi v navedeno direktivo
v skladu s členom 22(1) navedene direktive], razen
člena 5(1), (4), (5) in (6), člena 6(1), (2) in (6),
člena 7(4) in (5) ter členov 10, 15 in 16, ki se uporabljajo
od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Ta
uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah
članicah. V Bruslju, Za Evropski parlament Za
Svet Predsednik Predsednik PRILOGA Informacije, ki jih je treba navesti pri izpolnjevanju elektronskega
obrazca za pritožbe (1)
Ime, naslov ter po potrebi elektronski in spletni
naslov pritožnika; (2)
kdo je pritožnik – potrošnik ali trgovec; (3)
ime, naslov ter po potrebi elektronski in spletni
naslov nasprotne stranke; (4)
kdo je nasprotna stranka – potrošnik ali trgovec; (5)
vrsta blaga ali storitev, na prodajo katerega
oziroma na opravljanje katerih se nanaša pritožba; (6)
razlogi za pritožbo; (7)
prebivališče potrošnika v času
naročila blaga ali storitve; (8)
komunikacijska metoda ponudbe blaga ali storitev
ter komunikacijska metoda naročila; (9)
naslov podružnice, agencije ali druge poslovne
enote, če je trgovec dal ponudbo ali dostavil oziroma naj bi dostavil
blago ali storitve v okviru poslovanja navedene podružnice, agencije ali druge
poslovne enote; (10)
jezik pogodbe; (11)
organi ARS, k uporabi katerih se je trgovec zavezal
v skladu s členom 10(1) Direktive …./…/EU [Urad za
publikacije vstavi številko Direktive Evropskega parlamenta in Sveta
o alternativnem reševanju potrošniških sporov ter spremembi
Direktive 2009/22/ES (Direktive o alternativnem reševanju potrošniških
sporov)], če so znani. OCENA FINANČNIH POSLEDIC
ZAKONODAJNEGA PREDLOGA 1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1. Naslov predloga/pobude Uredba o spletnem reševanju potrošniških sporov. Učinek na proračun se bo obravnaval s prerazporeditvijo za leti 2012 in 2013. Ukrep je del programa varstva potrošnikov 2020 za obdobje 2014–2020. 1.2. Zadevna področja ABM/ABB[19] Potrošniki 1.3. Vrsta predloga/pobude √ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep. ¨ Predlog/pobuda se
nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta / pripravljalnega
ukrepa[20].
¨ Predlog/pobuda je
namenjena podaljšanju obstoječega ukrepa. ¨ Predlog/pobuda se
nanaša na ukrep z novo usmeritvijo. 1.4. Cilji 1.4.1. Večletni strateški cilji
Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo Predlog
je namenjen vzpostavitvi sistema za spletno reševanje sporov za celotno EU za
čezmejne spletne spore med potrošniki in trgovci v okviru razdelka 1a
„Konkurenčnost za rast in zaposlovanje“. 1.4.2. Specifični cilji in
zadevne dejavnosti ABM/ABB Specifični cilj št. Vzpostavitev
sistema IT za spletno reševanje sporov za celotno EU za čezmejne spletne
spore med potrošniki in trgovci. Zadevne dejavnosti AMB/ABB Potrošniki 1.4.3. Pričakovani izid in
učinki Navedite, kakšne
posledice naj bi imel predlog/pobuda na upravičence/ciljne skupine. Potrošniki
in podjetja v Evropi bodo imeli na voljo enostavno, hitro in poceni sredstvo za
reševanje sporov, ki nastanejo pri čezmejni spletni transakciji.
Potrošniki bodo lahko zahtevali odškodnino in prejeli nadomestilo, podjetja pa
bodo lahko ohranila svoj ugled in se izognila visokim sodnim stroškom. 1.4.4. Kazalniki izida in
učinkov Navedite, s katerimi
kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude. –
Vsi organi ARS morajo biti povezani s platformo SRS
in jo uporabljati, ko bo postala operativna na začetku leta 2015. –
20-odstotno povečanje števila potrošnikov, ki
so pripravljeni nakupovati prek spleta v drugi državi članici, do
leta 2020. –
10-odstotno povečanje števila podjetij, ki so
pripravljena prodajati prek spleta v drugi državi članici, do
leta 2020. 1.5. Utemeljitev predloga/pobude 1.5.1. Potrebe, ki jih je treba
kratkoročno ali dolgoročno zadovoljiti Člena
114 in 169 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Potrošniki
in podjetja bodo imeli na voljo enostaven, hiter in poceni način za
reševanje sporov, ki nastanejo pri čezmejnih spletnih transakcijah, z
uporabo izvensodnega sredstva za spletno reševanje sporov. 1.5.2. Dodana vrednost ukrepanja EU Pomanjkanje
učinkovitih sredstev za reševanje sporov vpliva na zaupanje potrošnikov v
čezmejno nakupovanje. Tako podjetja kot tudi potrošniki jasno navajajo, da
jih skrbi glede morebitnih težav pri povrnitvi škode v drugi državi
članici odvračajo od čezmejne prodaje in nakupa ter da tako ne
uživajo v celoti koristi, ki jih ponuja notranji trg. Te razmere kažejo, da je
treba posebno pozornost nameniti ustvarjanju zaupanja potrošnikov v notranji
trg in zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev za podjetja v državah članicah.
Kljub
trenutno majhnemu številu transakcij v čezmejnem e-trgovanju, v državah
članicah hitro narašča trend digitalnega maloprodajnega trga. Zato je
zagotovitev enostavnih, poceni in učinkovitih izvensodnih pravnih sredstev
še toliko pomembnejša za potrošnike in trgovce, da bi se odločili za
čezmejne spletne transakcije. Z ukrepanjem na ravni držav članic se
ne bo vzpostavil sistem za spletno reševanje sporov za celotno EU, ki je, kot
je zapisano v digitalni agendi, ključno orodje za spodbujanje e-trgovanja.
Zastavljene
cilje se lahko bolje doseže z ukrepi na ravni EU, in sicer zaradi njihovih
učinkov in obsega. Jasna prednost razvoja SRS na ravni EU je
učinkovita in ustrezna obravnava potrošniških sporov, povezanih s
čezmejnimi spletnimi transakcijami. Potrošniki
bodo lahko spore s trgovci reševali na hiter, poceni in enostaven način,
ne glede na tržni sektor in zadevni znesek. Velik del potrošnikov ne zaupa v
celoti v digitalni notranji trg, kljub njegovim številnim prednostim, kot je na
primer dostop do širše izbire izdelkov in storitev; v približno polovici držav
članic je bilo več kot polovico iskanih izdelkov na spletu
mogoče najti samo na spletu v drugi državi. Nenazadnje se bo z
učinkovitejšim SRS na notranjem trgu zmanjšala škoda, ki jo utrpijo potrošniki
(trenutno znaša 0,02 % BDP EU), potrošnikom pa bodo omogočeni znatni
prihranki pri spletnih transakcijah, ki se lahko porabijo za nakup dodatnega
blaga in storitev na notranjem trgu. Poleg tega bodo imeli trgovci enake
možnosti pri reševanju potrošniških sporov v EU, s čimer bodo zagotovljeni
enaki konkurenčni pogoji. Enostranski
ukrepi na ravni držav članic ne morejo v zadostni meri zagotoviti
navedenih koristi potrošnikom in trgovcem. Ravno nasprotno lahko neusklajena
prizadevanja držav članic povzročijo neenako obravnavo potrošnikov in
trgovcev na notranjem trgu ter ustvarijo različne ravni pravnega varstva
potrošnikov v EU. Ukrepanje na ravni EU na tem področju podpira velika
večina zainteresiranih strani. Za
izboljšanje konkurenčnosti Evrope je nujno treba okrepiti zaupanje
akterjev na trgu, tj. podjetij in državljanov. Dobro delujoči enotni
trg, ki zajema 500 milijonov potrošnikov, katerih izdatki znašajo
56 % BDP EU, in več kot 21 milijonov podjetij, je osnova za pametno,
trajnostno in vključujočo rast v skladu s cilji strategije
Evropa 2020. 1.5.3. Glavna spoznanja iz podobnih
izkušenj Trenutno
ne obstaja noben sistem IT na ravni EU za spletno reševanje sporov med
potrošniki in trgovci v zvezi s čezmejnimi spletnimi transakcijami. Vendar
so že vzpostavljena številna orodja IT, ki povezujejo različne akterje v
različnih državah članicah. Novo orodje IT bo temeljilo zlasti na
navedenih orodjih. Pomembnejša med njimi so orodja IT, ki jih uporabljajo IMI,
ECC in SOLVIT. 1.5.4. Skladnost in možnosti
dopolnjevanja z drugimi relevantnimi instrumenti Uredba
o spletnem reševanju sporov temelji na predlogu Direktive o alternativnem
reševanju potrošniških sporov. 1.6. Trajanje ukrepa in
finančnih posledic √ Časovno omejen
predlog/pobuda –
√ trajanje predloga/pobude od leta 2012 do
leta 2020. –
√ finančne posledice med letoma 2012 in
2020. Časovno neomejen
predlog/pobuda –
izvedba z začetnim obdobjem postopne krepitve
med letoma 2012 in 2014, –
ki mu sledi polno delovanje. 1.7. Načrtovani načini
upravljanja[21] √ Neposredno centralizirano upravljanje –
Komisija. ¨ Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvrševanja na: –
¨ izvajalske agencije, –
¨ organe, ki jih ustanovijo Skupnosti[22],
–
¨ nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve, –
¨ osebe, ki se jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z
naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v zadevnem temeljnem
aktu v smislu člena 49 finančne uredbe. ¨ Deljeno upravljanje
z državami članicami. ¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami. ¨ Skupno upravljanje z
mednarodnimi organizacijami (navedite). Pri navedbi več
kot enega načina upravljanja je treba to natančneje razložiti v
oddelku „opombe“. Opombe Opomb ni. 2. UKREPI UPRAVLJANJA 2.1. Določbe glede
spremljanja in poročanja Navedite pogostost in
pogoje. Komisija
bo vsaka tri leta in prvič najpozneje pet let po začetku veljavnosti
te uredbe objavila poročilo o uporabi uredbe. Poročilu bodo po
potrebi priloženi predlogi za spremembo uredbe. 2.2. Sistem upravljanja in nadzora
2.2.1. Ugotovljena tveganja Izvrševanje
proračuna zajema študijo izvedljivosti in razvoj informacijske platforme
za SRS. Glavna tveganja so: Direktiva
o alternativnem reševanju potrošniških sporov je osnova za uredbo o SRS, saj bo
platforma SRS vključevala nacionalne sisteme za alternativno reševanje
sporov, ki bodo uradno sporočeni v skladu z direktivo. Zato bo nepopoln
ali pozen prenos Direktive o alternativnem reševanju potrošniških sporov
vplival na učinkovito delovanje sistema EU za spletno reševanje sporov. Čeprav
Komisija upravlja številna orodja IT, bo platforma SRS ena od orodij z
največjim številom akterjev ter aplikacijami, ki bodo omogočile
pristop, prilagojen njihovim potrebam. Morebitno tveganje predstavljajo
tehnične težave, ki bi lahko zavlekle razvoj platforme. 2.2.2. Načrtovani načini
nadzora Proračun
se bo izvajal z neposrednim centraliziranim upravljanjem. Komisija
bo spremljala faze analize, načrtovanja in preizkušanja pri razvoju orodja
IT. Enota, pristojna za informacijske sisteme v GD SANCO, ima bogate izkušnje z
upravljanjem orodij IT (na primer orodja ECC, CPCS, RAPEX), pri čemer so
nekatera podobna platformi SRS (orodje ECC). Te pretekle izkušnje bodo
omogočile pravočasen in učinkovit odziv na morebitne težave. Poleg
tega bo študija izvedljivosti, ki bo izvedena leta 2012, pomagala
opredeliti morebitna tveganja in tehnične težave, s čimer bo
omogočen nemoten razvoj platforme SRS. Posvetovanja bodo opravljena tudi z
GD za informatiko in GD za prevajanje glede nekaterih tehničnih vidikov (na
primer strojnega prevajanja). 2.3. Ukrepi preprečevanja
goljufij in nepravilnosti Navedite
obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe. GD SANCO bo uporabil vse regulativne nadzorne mehanizme ter
poleg tega pripravil strategijo za boj proti goljufijam v skladu z novo
strategijo Komisije za boj proti goljufijam, sprejeto
24. junija 2011, da se med drugim zagotovi, da je ves njegov notranji
nadzor v zvezi z bojem proti goljufijam popolnoma usklajen s strategijo
Komisije za boj proti goljufijam ter da je njegov pristop k obvladovanju
tveganj goljufij usmerjen v opredelitev tveganih področij za goljufije in
ustreznih odzivov. Komisija spoštuje določbe finančne uredbe pri
izvedbi javnega naročila strojne in programske opreme IT ter povezanih storitev;
za vse podpisane pogodbe veljajo določbe v zvezi z revizijami in pregledi
Računskega sodišča in Evropskega urada za boj proti goljufijam. 3. OCENA FINANČNIH
POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 3.1. Zadevni razdelki
večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice · Obstoječe odhodkovne proračunske vrstice Po vrsti, v skladu z
razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi
vrsticami. Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek številka [poimenovanje……………………...……….] || dif./ nedif. ([23]) || držav Efte[24] || držav kandidatk[25] || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(a) finančne uredbe 1A || 17 02 02 00 || dif. || DA || NE || NE || NE · Zahtevane nove proračunske vrstice: ni relevantno Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega
finančnega okvira in proračunskimi vrsticami. Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek številka [poimenovanje…………………...……….] || dif./ nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(a) finančne uredbe || [XX YY YY YY] || || DA/ NE || DA/ NE || DA/ NE || DA/ NE 3.2. Ocenjeni učinek na
odhodke 3.2.1. Povzetek ocenjenega
učinka na odhodke v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) Razdelek večletnega finančnega okvira || Številka 3 || Konkurenčnost za rast in zaposlovanje GD za zdravje in potrošnike || || || Leto 2012 || Leto 2013 || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ Odobritve za poslovanje || || || || || || || || || || Številka proračunske vrstice: 17 02 02 00 || obveznosti || (1) || 0,150 || 1,000 || 1,000 || 0,300 || 0,300 || 0,300 || 0,300 || 0,300 || 0,300 || 3,95 plačila || (2) || 0,150 || 1,000 || 1,000 || 0,300 || 0,300 || 0,300 || 0,300 || 0,300 || 0,300 || 3,95 Številka proračunske vrstice || obveznosti || (1a) || || || || || || || || || || plačila || (2a) || || || || || || || || || || Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih specifičnih programov[26] || || || || || || || || || || Številka proračunske vrstice || || (3) || || || || || || || || || || Odobritve za GD za zdravje in potrošnike SKUPAJ || obveznosti || =1+1a+3 || 0,150 || 1,000 || 1,000 || 0,300 || 0,300 || 0,300 || 0,300 || 0,300 || 0,300 || 3,95 plačila || =2+2a +3 || 0,150 || 1,000 || 1,000 || 0,300 || 0,300 || 0,300 || 0,300 || 0,300 || 0,300 || 3,95 Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || || || || || || || || plačila || (5) || || || || || || || || Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih specifičnih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || || || Odobritve za RAZDELEK <….> večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || =4+ 6 || 0,150 || 1,0 || 1,0 || 0,3 || 0,3 || 0,3 || 0,3 || 3,95 plačila || =5+ 6 || 0,150 || 1,0 || 1,0 || 0,3 || 0,3 || 0,3 || 0,3 || 3,95 Če predlog/pobuda vpliva na več razdelkov:
ni relevantno Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || || || || || || || || plačila || (5) || || || || || || || || Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih specifičnih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || || || Odobritve za RAZDELKE od 1 do 4 večletnega finančnega okvira SKUPAJ (referenčni znesek) || obveznosti || =4+ 6 || || || || || || || || plačila || =5+ 6 || || || || || || || || Razdelek večletnega finančnega okvira || 5 || „Upravni odhodki“ v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) || || || Leto 2012 || Leto 2013 || || || || SKUPAJ GD za <zdravje in potrošnike> || Človeški viri || 0,318 || 0,318 || || || || || || 0,636 Drugi upravni odhodki || || || || || || || || GD za <zdravje in potrošnike> SKUPAJ || odobritve || 0,318 || 0,318 || || || || || || 0,636 Odobritve za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (obveznosti SKUPAJ = plačila SKUPAJ) || || || || || || || || 0,636 v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) || Leto 2012 || Leto 2013 || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ Odobritve za RAZDELKE od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || 4,586 || 4,586 || 4,586 || 4,586 || 4,586 || 4,586 || 4,586 || 4,586 || 4,586 || 4,586 plačila || 4,586 || 4,586 || 4,586 || 4,586 || 4,586 || 4,586 || 4,586 || 4,586 || 4,586 || 4,586 || || || || || || || || || || || 3.2.2. Ocenjeni učinek na
odobritve za poslovanje –
¨ Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za poslovanje. –
√ Predlog/pobuda
zahteva porabo odobritev za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju: odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri
decimalna mesta natančno) Navedba ciljev in realizacij || || || Leto 2012 || Leto 2013 || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ REALIZACIJE || vrsta realizacije || povprečni stroški realizacije || štev. realizacij || stroški || štev. realizacij || stroški || štev. realizacij || stroški || štev. realizacij || stroški || štev. realizacij || stroški || štev. realizacij || stroški || štev. realizacij || stroški || štev. realizacij || stroški || štev. realizacij || stroški || štev. realizacij skupaj || Stroški skupaj SPECIFIČNI CILJ št. 1 || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || – realizacija informacijska platforma || || || 1 || || || 1,0 || || 1,0 || || || || || || || || || || || || || 1 || 2,0 – realizacija vzdrževanje informacijske platforme || || || 1 || || || || || || || 0,3 || || 0,3 || || 0,3 || || 0.3 || || 0,3 || || 0,3 || 1 || 1,8 – realizacija študija izvedljivosti || || || 1 || 0,150 || || || || || || || || || || || || || || || || || 1 || 0,150 Seštevek za specifični cilj št. 2 || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || SPECIFIČNI CILJ št. 2 || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || – realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || Seštevek za specifični cilj št. 2 || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || STROŠKI SKUPAJ || || 0,150 || || 1,0 || || 1,0 || || 0,3 || || 0,3 || || 0,3 || 0,3 || || 0,3 || || 0,3 || || 3,95 3.2.3. Ocenjeni učinek na
odobritve upravne narave 3.2.3.1. Povzetek –
√ Predlog/pobuda
ne zahteva porabe odobritev upravne narave –
√ Predlog/pobuda
zahteva porabo odobritev upravne narave, kot je pojasnjeno v nadaljevanju: v
mio. v mio. EUR (na tri
decimalna mesta natančno) || Leto 2012 || Leto 2013 || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || || || || Človeški viri || 0,318 || 0,318 || || || || || || || || 0,636 Drugi upravni odhodki || || 0, 030 || 0,020 || 0,030 || 0,010 || 0,010 || 0,010 || 0,010 || 0,010 || 0,130 Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || 0, 348 || 0,020 || 0,030 || 0,010 || 0,010 || 0,010 || 0,010 || 0,010 || 0,448 Zunaj RAZDELKA 5[27] večletnega finančnega okvira || || || || || || || || || || Človeški viri || || || || || || || || || || Drugi odhodki upravne narave || || || || || || || || || || Seštevek zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || || || || SKUPAJ || 0,318 || 0,348 || 0,020 || 0,030 || 0,010 || 0,010 || 0,010 || 0,010 || 0,010 || 4,798 3.2.3.2. Ocenjene potrebe po
človeških virih –
¨ Predlog/pobuda ne zahteva porabe človeških virov –
√ Predlog/pobuda
zahteva porabo človeških virov, kot je pojasnjeno v nadaljevanju[28]: ocena, izražena v celih številkah (ali na
največ eno decimalno mesto natančno) || Leto 2012 || Leto 2013 || || || Leto N Kadrovski načrt (za uradnike in začasne uslužbence) || 17 01 01 01 (sedež ali predstavništva Komisije) || 2 (0,254) || 2 (0,254) || || || || || XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || || XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || || 10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || || Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[29] || 17 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) || 1 (0,064) || 1 (0,064) || || || || || XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || || || || || || || XX 01 04 yy[30] || – na sedežu[31] || || || || || || || – na delegacijah || || || || || || || XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || || || || || || || 10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || || Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || || SKUPAJ || 3 (0,318) || 3 (0,318) || || || || || XX je zadevno
področje ali naslov. Opis nalog: Uradniki in začasni uslužbenci || Razvoj, vzdrževanje in posodabljanje sistema IT za spletno reševanje sporov Zunanje osebje || n.r. Potrebe po človeških virih se krijejo z
osebjem iz GD, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in prerazporejenim v
GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD
dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske
omejitve. 3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim
finančnim okvirom –
√ Predlog/pobuda
je skladna z večletnima finančnima okviroma za obdobji 2007–2013 in
2014–2020. –
¨ Predlog/pobuda bo pomenila spremembo ustreznega razdelka
večletnega finančnega okvira. Pojasnite potrebno spremembo ter navedite zadevne
proračunske vrstice in ustrezne zneske. ………………………………………………………………………………………………………….. –
¨ Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali
spremembe večletnega finančnega okvira[32]. Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in
proračunske vrstice ter ustrezne zneske. ………………………………………………………………………………………………………….. 3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri
financiranju –
√ V
predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb. –
V predlogu/pobudi je načrtovano
sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju: odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta
natančno) || Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) || Skupaj Navedite organ sofinanciranja || || || || || || || || Sofinancirane odobritve SKUPAJ || || || || || || || || 3.3. Ocenjeni učinek na
prihodke –
√ Predlog/pobuda
nima finančnih posledic za prihodke. –
¨ Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v
nadaljevanju: ¨ na lastna sredstva, ¨ na razne prihodke. v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) Proračunska vrstica prihodkov: || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Vpliv predloga/pobude[33] Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) Člen …………. || || 5. || || || || || || Za razne namenske
prihodke navedite zadevne proračunske vrstice. ………………………………………………………………………………………………………….. Navedite metodo
izračuna učinka na prihodke. ………………………………………………………………………………………………………….. [1] Poročilo
mreže evropskih potrošniških centrov (ECC-Net) iz leta 2010 navaja, da je
bila več kot polovica pritožb (56,3 %), ki jih je prejela mreža
ECC-Net, povezanih s transakcijami v e-trgovanju. Vendar 91 % od skupno
35 000 čezmejnih pritožb, ki jih je mreža ECC-Net prejela
leta 2010, ni bilo mogoče obravnavati s shemo ARS v drugi državi
članici, ker ni bilo primerne sheme ARS (http://ec.europa.eu/consumers/ecc/docs/2010_annual_report_ecc_en.pdf). [2] Vodilna
pobuda strategije Evropa 2020: Evropska digitalna agenda,
COM(2010) 245, str. 13. [3] Sporočilo
Komisije „Akt za enotni trg“, COM(2011) 206, str. 9. [4] Pravna
sredstva za potrošnike v Evropski uniji: izkušnje, razumevanje in izbire
potrošnikov (Consumer redress in the European Union: consumers' experiences,
perceptions and choices), 2009, http://ec.europa.eu/consumers/redress_cons/docs/cons_redress_EU_qual_study_report_en.pdf.
[5] Javno
posvetovanje o uporabi alternativnega reševanja sporov kot sredstva za
reševanje sporov v zvezi s trgovinskimi posli in praksami v EU. Odgovori ter
izjave s povratnimi informacijami so na voljo na naslovu: http://ec.europa.eu/consumers/redress_cons/adr_en.htm.
[6] http://www.european-consumer-summit.eu/workshops3_en.asp.
[7] Predlog
uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o programu varstva potrošnikov 2014–2020,
SEC(2011) 1320 konč. in SEC(2011) 1321 konč. [8] UL
C …, …, str. …. [9] Sporočilo
Komisije „Akt za enotni trg“, COM(2011) 206, str. 9. [10] Sklepi
Evropskega sveta z dne 24. in 25. marca 2011, EUCO 10/11, str. 4; glej
tudi Sklepe Evropskega sveta z dne 23. oktobra 2011, EUCO 52/11, str.
1–2. [11] UL L 136, 24.5.2008, str. 3. [12] UL
L 12, 16.1.2001, str. 32. [13] UL
L 199, 31.7.2007, str. 40. [14] UL
L 177, 4.7.2008, str. 6. [15] UL
L …, …, str. …. [16] UL L 281, 23.11.1995, str. 31. [17] UL L 8, 12.1.2001, str. 1. [18] UL
L ..., ..., str. .... [19] ABM:
upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih. [20] Pilotni
in pripravljalni ukrepi iz člena 49(6)(a) ali (b)
finančne uredbe. [21] Pojasnitve
načinov upravljanja in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na
spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html. [22] Organi
iz člena 185 finančne uredbe. [23] Dif.
= diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva. [24] Efta:
Evropsko združenje za prosto trgovino. [25] Države
kandidatke in, če je ustrezno, potencialne države kandidatke Zahodnega
Balkana. [26] Tehnična
in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali
ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave. [27] Tehnična
in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali
ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave. [28] Učinek
na proračun se bo obravnaval s prerazporeditvijo v letih 2012 in 2013. Od
leta 2014 potrebe po človeških virih zajema program varstva
potrošnikov 2020. [29] PU = pogodbeni
uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec (Intérimaire); MSD = mlajši
strokovnjak na delegaciji; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni
nacionalni strokovnjak. [30] V
okviru zgornje meje za zunanje osebje iz odobritev za poslovanje (prej vrstice
BA). [31] Zlasti
za strukturne sklade, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in
Evropski sklad za ribištvo (ESR). [32] Glej
točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma. [33] Za
tradicionalna lastna sredstva (carine, prelevmane za sladkor) morajo biti
navedeni neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.