OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Junija 2010 je Evropski svet potrdil strategijo Evropa 2020, program reform, katerega cilj je s pomočjo usklajene, celovite strategije za pametno, vključujočo in trajnostno rast pomagati Evropi, da si bo opomogla od krize in bo po njej močnejša.

Izobraževanje in usposabljanje sta v središču pozornosti strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast in Integriranih smernic za ekonomske politike in politike zaposlovanja držav članic[1]. Zelo verjetno je, da brez močnega vlaganja v človeški kapital ne bo dosežen nobeden od ciljev in krovnih ciljev strategije Evropa 2020. Pet vodilnih pobud strategije Evropa 2020 je odvisnih od posodobitve izobraževanja in usposabljanja: Mladi in mobilnost, Program za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta pa tudi Digitalna agenda, Unija inovacij in Platforma za boj proti revščini.

V svojem sporočilu „Proračun za Evropo“[2] Komisija poudarja, da obstajajo možnosti za povečanje podpore Unije za izobraževanje in usposabljanje, da bi dvignili raven spretnosti državljanov ter pomagali odpraviti visoko stopnjo brezposelnosti mladih v mnogih državah članicah. Komisija tudi poudarja, da se bo v svojem zunanjepolitičnem delovanju osredotočala na spodbujanje in obrambo vrednot Unije v tujini, podpirala tranzicijske in demokratične procese in krepila zunanjo razsežnost notranjih politik.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

              Posvetovanja

Obsežna posvetovanja z javnostjo in zainteresiranimi stranmi so potekala od začetka leta 2010 do sredine leta 2011 na področjih izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa.

Kar zadeva izobraževanje, usposabljanje in mlade, je bilo mogoče opaziti močno usklajenost stališč med različnimi skupinami zainteresiranih strani, s katerimi se je posvetovalo, skupni elementi stališč pa se lahko povzamejo, kakor sledi:

· zelo pozitivna ocena rezultatov, doseženih s programi vseživljenjsko učenje, Mladi v akciji in Erasmus Mundus;

· potreba po razvoju bolj celostnega pristopa med področji izobraževanja, z drugimi programi, ki se nanašajo na mlade, in med različnimi obstoječimi programi Unije za visokošolsko izobraževanje, in sicer medevropskimi, svetovnimi (Erasmus Mundus), regionalnimi (Tempus, Alfa, Edulink) in dvostranskimi (na primer z ZDA in Kanado);

· potreba po vzpostavitvi močnejših povezav med razvojem politik in dejavnostmi, ki jih program podpira;

· pomembnost nadaljnjega osredotočanja na kakovost, zlasti v visokošolskem izobraževanju v Uniji in zunaj nje;

· pomembnost vzdrževanja instrumentov Unije za podporo formalnemu in neformalnemu učenju za mlade in potreba po izboljšanju priznavanja učnih izidov;

· potreba po upravni poenostavitvi in po racionalizaciji ukrepov in prednostnih nalog;

· potreba po izboljšanju prepoznavnosti programa.

Kar zadeva šport, se lahko glavne točke, ki jih poudarjajo zainteresirane strani, povzamejo, kakor sledi:

· nezadostno vključevanje športnih in telesnih dejavnosti na vseh stopnjah izobraževanja,

· nezadostno priznavanje prostovoljne dejavnosti v športu;

· uživanje nedovoljenih poživil kot pomemben dejavnik, ki ogroža poštenost na športnih tekmovanjih;

· namenjanje premalo pozornosti družbeni vrednosti športa v primerjavi z njegovimi komercialnimi vidiki;

· komercialni pritiski, ki ogrožajo prvotni duh športa, ki temelji na pošteni igri.

              Rezultati ocen učinka

Štiri ocene učinka so proučile izvajanje treh obstoječih programov na področju izobraževanja, usposabljanja in mladih (in sicer programov vseživljenjsko učenje, Mladi v akciji in Erasmus Mundus), na področju športa pa pripravljalne dejavnosti, za katere se je že odločil proračunski organ.

Glede na podobnost ciljev, pravno podlago in pristojnosti Unije na teh področjih vsaka ocena učinka obravnava podobne možnosti: prenehanje obstoječih ukrepov ali programov; njihovo nadaljevanje v sedanji obliki; znatno okrepitev njihove politične osredotočenosti; in združevanje programov vseživljenjsko učenje, Mladi v akciji in Erasmus Mundus v en sam, poenoten program.

Prednostna možnost pri vsaki od štirih ocen učinkov je združitev v en sam program, kar je v skladu s Sporočilom Komisije o večletnem finančnem okviru, sprejetim 29. junija 2011. Ta možnost bi bila najbolj skladna in stroškovno učinkovita iz naslednjih glavnih razlogov:

– odziva se na potrebo po povečanem vlaganju Unije v izobraževanje in usposabljanje v teh časih finančne in gospodarske krize, saj je rastoče gospodarstvo odvisno od ponudbe visokokvalificiranih delavcev in od mobilizacije znanja, spretnosti in kompetenc brezposelnih oseb;

– osredotoča se na in razvija tiste ukrepe, ki so v sedanjih programih opredeljeni kot ukrepi, ki imajo najvišjo evropsko dodano vrednost in največje multiplikacijske učinke, ki vodijo do oprijemljivega učinka na evropske sisteme izobraževanja in usposabljanja ter s tem do znatno večje donosnosti naložb;

– osredotočanje prizadevanj znotraj nove poenostavljene programske arhitekture bo omogočilo večje sinergije med obstoječimi programi in po različnih sektorjih izobraževanja ter tako krepilo pristop vseživljenjskega učenja k izobraževanju in povečevalo usklajenost ter izboljševalo dostop do možnih upravičencev s pomočjo usklajenega nabora ključnih prečnih ukrepov;

– izven sodelovanja med samimi izobraževalnimi institucijami daje večji poudarek bistveni vlogi izobraževanja in človeškega kapitala za inovacije s spodbujanjem partnerstev med izobraževanjem in podjetji, usmerjenostjo v odličnost pri poučevanju in učenju, zaposljivost in podjetništvo;

– in nazadnje, pomeni racionalizacijo in poenostavitev postopkov izvajanja in upravljanja, pri čemer zagotavlja precejšne možnosti za zmanjšanje izvedbenih stroškov v primerjavi z zneskom izvedbenih stroškov sedanjih programov (tj. vseživljenjsko učenje, Mladi v akciji in programov sodelovanja v visokošolskem izobraževanju s tretjimi državami).

              Poenostavitev

V okviru večletnega finančnega okvira je ena od prednostnih nalog tega programa poudariti racionalizacijo, poenostavitev in dodeljevanje finančnih sredstev na podlagi uspešnosti. Ta pristop se uporablja v programu „Erasmus za vse“, temelji pa na pravilih finančne uredbe.

Program bo zmanjšal število podprtih dejavnosti. V večji meri bo uporabljal nepovratna sredstva na podlagi pavšalnih stopenj, da bi povečal učinkovitost; uspešni primeri, kot so pavšalna nepovratna sredstva za mobilnost študentov v okviru programa Erasmus, se bodo splošno uporabljali za ukrepe mobilnosti. Nacionalne agencije ne bodo več upravljale individualne mobilnosti, s čimer bo zmanjšana upravna obremenitev.

Nacionalne agencije bodo postale glavna vstopna točka za dejavnosti učne mobilnosti, odprta za udeležbo mladih, ki sodelujejo kot študentje, pripravniki ali prostovoljci. Z združevanjem različnih programov mednarodnega sodelovanja bo bolj uporabniku prijazno postalo tudi sodelovanje visokošolskih institucij na mednarodni ravni.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

„Erasmus za vse“, enotni program na področju izobraževanja, usposabljanja, mladih in športa, je utemeljen na podlagi ciljev iz členov 165 in 166 Pogodbe o delovanju Evropske Unije (PDEU) in na načelu subsidiarnosti.

Člen 165 PDEU od Evropske unije zahteva ukrepanje, da bi „prispevala k razvoju kakovostnega izobraževanja s spodbujanjem sodelovanja med državami članicami ter po potrebi s podpiranjem in dopolnjevanjem njihovih dejavnosti, pri čemer v celoti upošteva odgovornost držav članic za vsebino poučevanja in organizacijo izobraževalnih sistemov, pa tudi njihovo kulturno in jezikovno raznolikost.“

Člen 166 navaja, da „Unija izvaja politiko poklicnega usposabljanja, ki podpira in dopolnjuje dejavnost držav članic, pri čemer v celoti upošteva njihovo odgovornost za vsebino in organizacijo poklicnega usposabljanja“.

Oba člena navajata, da morajo Unija in države članice spodbujati sodelovanje s tretjimi državami oziroma s pristojnimi mednarodnimi organizacijami na področju izobraževanja in športa (člen 165(3)) in poklicnega usposabljanja (člen 166(3)).

Kakor je poudarjeno v vmesnih ocenah programov vseživljenjsko učenje, Mladi v akciji in Erasmus Mundus, izhaja evropska dodana vrednost programa iz inovativnega in nadnacionalnega značaja opravljenih dejavnosti ter izdelkov in partnerstev, ki jih program pomaga razvijati po Evropi. Spodbujanje uspešnega sodelovanja med sistemi izobraževanja in usposabljanja držav članic ter na področjih mladih in športa bi pomagalo opredeliti in izvajati politike in prakse, ki se obnesejo in spodbujajo učenje drug od drugega.

Pri sprejemanju izvedbenih ukrepov, zlasti tistega, ki se nanaša na dodeljevanje sredstev, Uredba predvideva uporabo postopka pregleda v skladu z določbami iz člena 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. Sklepe o izbiri je še vedno treba pošiljati Evropskemu parlamentu in odboru v vednost.

Uredba uvaja tudi prenos pooblastil na podlagi člena 290 PDEU. Uporaba tega novega pravnega instrumenta je omejena na spremembo določb, ki se nanašajo na merila uspešnosti in ukrepe, ki jih upravljajo nacionalne agencije.

Izkušnje iz preteklih programov kažejo, da bo v času trajanja programa morda treba revidirati določbe členov 13(7) in 22(2), ki se nanašata na merila uspešnosti oziroma na določbe o ukrepih, ki jih upravljajo nacionalne agencije. Glavne zainteresirane strani na zadevnih področjih so grajale nezadostno prilagodljivost programov vseživljenjsko učenje, Mladi v akciji in Erasmus Mundus ter pomanjkanje orodij za prilagoditev programa spreminjajočim se potrebam naše družbe.

Mnenje držav članic je ustrezno upoštevano na podlagi sistematičnega posvetovanja z izvedenci. Posvetovanje bo razširjeno na izvedence, ki jih imenuje Evropski parlament, da bi zagotovili visoko stopnjo zastopanosti. Komisija se bo po potrebi posvetovala tudi z ustreznimi zainteresiranimi stranmi na zadevnih področjih.

4.           POSLEDICE ZA PRORAČUN

Predlog Komisije za večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 predvideva 17 299 000 000 EUR (tekoče cene) za enotni program na področju izobraževanja, usposabljanja, mladih in športa in dodaten znesek, ki prihaja od instrumentov iz razdelka 4 in znaša 1 812 100 000 EUR (tekoče cene).

Minimalna sredstva za posamezne sektorje

Da bi zagotovili, da ravni finančnih sredstev, dodeljenih glavnim kategorijam zainteresiranih strani in upravičencem, ne bodo zmanjšane pod ravni, zajamčene s programi vseživljenjsko učenje, Mladi v akciji in Erasmus Mundus za obdobje 2007–2013, sredstva, dodeljena glavnim sektorjem izobraževanja med izvajanjem programa, ne smejo biti manjša od:

– visokošolsko izobraževanje: 25%

– poklicno izobraževanje in usposabljanje ter izobraževanje odraslih: 17 %, od tega izobraževanje odraslih: 2%

– šolsko izobraževanje: 7%

– mladi: 7%

5.           POVZETEK UREDBE

Uredba opredeljuje določbe za nov enotni program, ki zajema izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport, imenuje pa se „Erasmus za vse“. Cilj programa, ki izhaja iz širokega priznavanja sektorskega programa Erasmus, je podpirati vse sektorje izobraževanja (in sicer visokošolsko izobraževanje, poklicno izobraževanje in usposabljanje ter izobraževanje odraslih, šolsko izobraževanje in mlade) z vidika vseživljenjskega učenja.

Program „Erasmus za vse“ se osredotoča na tri vrste ključnih ukrepov, in sicer na: nadnacionalno in mednarodno učno mobilnost študentov, mladih, učiteljev in zaposlenih; na sodelovanje za inovacije in dobre prakse med izobraževalnimi institucijami, tudi s sodelovanjem z organi, ki so dejavni na področju mladih ter na podporo programom politik, in na podporo za krepitev zmogljivosti v tretjih državah, vključno z novimi državami pristopnicami, s posebnim poudarkom na sosednjih državah in mednarodnem dialogu na področju politik.

V skladu s Sporočilom o proračunu za strategijo Evropa 2020 bo Erasmus za vse povezal obstoječe mednarodne programe (Erasmus Mundus, Tempus, Edulink in Alfa) ter programe sodelovanja z industrializiranimi državami. V ta namen bo proračun programa dopolnjen z dodelitvijo sredstev iz različnih instrumentov zunanjega sodelovanja. Sredstva bodo na voljo na podlagi dveh večletnih dodelitev sredstev, ki bodo za zagotovitev stabilnosti in predvidljivosti zajemala obdobje 4 oziroma 3 let. Te dodelitve sredstev morajo odražati prednostne naloge zunanjih ukrepov EU, po potrebi vključno z razvojnimi cilji. Da bi odražala pomembne spremembe prednostnih nalog politike, so lahko prilagojena v primeru nepredvidenih okoliščin ali pomembnih političnih sprememb.

Odličnost poučevanja in raziskovanja na področju evropskih študij je zajeta v posebnem členu o programu „Jean Monnet“. Eno poglavje je posvečeno športu in se osredotoča na boj proti jemanju nedovoljenih poživil, nasilju in rasizmu ter na krepitev nadnacionalnih dejavnosti za spodbujanje dobrega upravljanja športnih organizacij.

Novi finančni instrument – jamstvena shema za posojila – je uvedena z namenom, da se študentom omogoči magistrski študij v drugi evropski državi. Finančna sredstva za tak študij so sedaj težko dostopna, saj nacionalna nepovratna sredstva in posojila običajno niso mednarodno prenosljiva ali niso na voljo študentom magistrskega študija, posojila zasebnih bank pa so predraga. Za rešitev teh težav bo EU zagotovila delno jamstvo finančnim institucijam (bankam ali agencijam za študentska posojila), ki soglašajo z nudenjem posojil za magistrski študij v drugih sodelujočih državah pod ugodnimi pogoji za študente.

Z vidika upravljanja bo program upravljan v skladu z načelom posrednega upravljanja. Odgovornosti bodo deljene med državami članicami in Komisijo. Nacionalne agencije bodo odgovorne za glavni del sredstev, to je za večino sredstev, dodeljenih za ukrepe mobilnosti in sodelovanje. Komisija bo na izvajalsko agencijo prenesla upravljanje večjih projektov sodelovanja, omrežja Eurydice, dejavnosti Jean Monnet in Šport. Komisija lahko zato na podlagi analize stroškov in koristi uporabi obstoječo izvajalsko agencijo za izvedbo programa „Erasmus za vse“ za obdobje 2014–2020, kakor je predvideno v Uredbi Sveta (ES) št. 58/2003[3] z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti.

2011/0371 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uvedbi programa „ERASMUS ZA VSE“ Program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 165(4) in 166(4) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[4],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[5],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Sporočilo Komisije „Proračun za Evropo“[6] z dne 29. junija 2011 zahteva enoten program na področju izobraževanja, usposabljanja, mladih in športa, vključno z mednarodnimi vidiki visokošolskega izobraževanja, ki bo združil akcijski program vseživljenjsko učenje, uveden s Sklepom št. 1720/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006[7], in program Mladi v akciji, uveden s Sklepom št. 1719/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006[8], akcijski program Erasmus Mundus, uveden s Sklepom št. 1298/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta št. z dne 16. decembra 2008[9], program ALFA III, uveden z Uredbo št. 1905/2006/ES z dne 18. decembra 2006[10], programe TEMPUS in EDULINK, da se zagotovijo večja učinkovitost, večji strateški poudarek in sinergije, ki jih je treba izkoristiti med različnimi vidiki enotnega programa. Poleg tega se kot del tega enotnega programa predlaga tudi šport.

(2) Vmesna poročila o oceni obstoječih programov vseživljenjsko učenje, Mladi v akciji in Erasmus Mundus ter javno posvetovanje o prihodnjih ukrepih Unije na področju izobraževanja, usposabljanja, pa tudi na področju visokošolskega izobraževanja so razkrila močno in v nekaterih ozirih naraščajočo potrebo po trajnem sodelovanju in mobilnosti na teh področjih na evropski ravni. Ocenjevalna poročila so poudarila pomembnost oblikovanja tesnejših povezav med programi Unije in razvojem politik na področju izobraževanja, usposabljanja in mladih, izrazila željo po oblikovanju takih ukrepov Unije, ki bi se lahko bolje odzivali na paradigmo vseživljenjskega učenja, ter pozvala k pristopu pri izvajanju teh ukrepov, ki bo bolj prijazen do uporabnika in prilagodljiv, in k odpravi razdrobljenosti programov mednarodnega sodelovanja na področju visokošolskega izobraževanja.

(3) Splošna prepoznavnost med širšo javnostjo v državah članicah in sodelujočih tretjih državah imena „Erasmus“ kot sinonima za mobilnost udeležencev izobraževanja v Uniji govori v prid širše uporabe te znamke s strani glavnih izobraževalnih sektorjev, ki jih program zajema.

(4) Posvetovanje z javnostjo o možnih strateških odločitvah Unije za izvedbo nove pristojnosti Unije na področju športa in poročilo o oceni Pripravljalnih ukrepov na področju športa sta dali koristne namige glede prednostnih področij za ukrepanje Unije in ponazorili dodano vrednost, ki jo lahko Unija prispeva pri podpiranju dejavnosti, katerih cilj je ustvarjanje, skupna uporaba ter širjenje izkušenj in znanja o različnih vprašanjih, ki vplivajo na šport na evropski ravni.

(5) Evropska strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (Evropa 2020) opredeljuje strategijo rasti Unije za prihajajoče desetletje za podporo pametni, trajnostni in vključujoči rasti z zastavitvijo petih ambicioznih ciljev, ki jih je treba doseči do leta 2020, zlasti zmanjšati na področju izobraževanja stopnje osipa pod 10 % in omogočiti, da bo najmanj 40 % oseb v starosti med 30 in 34 let imelo dokončano visokošolsko izobrazbo[11]. To vključuje tudi vodilne pobude strategije, zlasti program „Mladi in mobilnost“[12] in Program za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta[13].

(6) Svet Evropske unije je dne 12. maja 2009 pozval k vzpostavitvi strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) z zastavitvijo štirih strateških ciljev za odzivanje na izzive pri oblikovanju Evrope, ki temelji na znanju, in pri doseganju, da postane vseživljenjsko učenje realnost za vse.

(7) Na podlagi členov 8 in 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije, pa tudi členov 21 in 23 Listine o temeljnih pravicah, program spodbuja enakost žensk in moških ter boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

(8) Program mora vsebovati močno mednarodno razsežnost zlasti glede visokošolskega izobraževanja, ne le zaradi izboljšanja kakovosti evropskega visokošolskega izobraževanja v prizadevanjih za dosego širših ciljev ET 2020 in privlačnosti Unije kot študijske destinacije, temveč tudi zaradi spodbujanja razumevanja med ljudmi in prispevka k trajnostnemu razvoju visokošolskega izobraževanja v tretjih državah.

(9) Prenovljeni okvir za Evropsko sodelovanje na področju mladih (2010–2018)[14] mora obravnavati vse mlade kot bogastvo v družbi in podpirati njihovo pravico, da sodelujejo v razvoju politik, ki jih zadevajo, s pomočjo stalnega strukturiranega dialoga med tistimi, ki odločajo, ter mladimi in mladinskimi organizacijami na vseh ravneh.

(10) V podporo mobilnosti, enakosti in študijski odličnosti mora Unija uvesti evropsko jamstveno shemo za posojila in tako omogočiti študentom magistrski študij v drugi sodelujoči državi ne glede na njihovo socialno ozadje. Ta shema mora biti na voljo finančnim institucijam, ki soglašajo z nudenjem posojil za magistrski študij v drugih sodelujočih državah pod ugodnimi pogoji za študente.

(11) Države članice si morajo prizadevati za sprejetje vseh ustreznih ukrepov za odpravo pravnih in upravnih ovir za pravilno delovanje programa. To tudi pomeni, da je treba vizume za udeležence izdajati brez odlašanja, da se zagotovi, da noben udeleženec ne zamudi dela ali celotnega študija, programa usposabljanja ali izmenjave, na katerega se je prijavil, ter da se prepreči ukinjanje ukrepov in projektov mobilnosti. V skladu s členom 19 Direktive Sveta 2004/114/ES z dne 13. decembra 2004 o pogojih za sprejem državljanov tretjih držav za namene študija, izmenjav učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela[15], so države članice spodbujane, da uvedejo skrajšane postopke sprejema.

(12) Sporočilo „Podpiranje rasti in delovnih mest – program za posodobitev sistemov visokošolskega izobraževanja v Evropi“ določa okvir, znotraj katerega lahko Evropska unija, države članice in visokošolske institucije sodelujejo, da bi povečale število diplomantov, izboljšale kakovost izobraževanja in kar najbolj povečale prispevek visokega šolstva in raziskav k temu, da bodo naša gospodarstva in družbe po krizi močnejši.

(13) Bolonjska deklaracija, ki so jo dne 19. junija 1999 podpisali ministri za šolstvo 29 evropskih držav, je uvedla medvladni postopek, namenjen vzpostavitvi „Evropskega visokošolskega prostora“, kar zahteva podporo na ravni Unije.

(14) Prenovljeni københavnski proces (2011–2020) je opredelil ambiciozno in globalno vizijo za politiko poklicnega izobraževanja in usposabljanja v Evropi in zahteval podporo izobraževalnih programov Unije za dogovorjene prednostne naloge, vključno z mednarodno mobilnostjo in reformami, ki jih izvajajo države članice.

(15) Okrepiti je treba intenzivnost in obseg evropskega sodelovanja med šolami ter intenzivnost in obseg mobilnosti šolskega osebja in udeležencev izobraževanja, da bi se tako lotili prednostnih nalog iz Agende za evropsko sodelovanje v šolstvu za 21. stoletje[16], in sicer izboljšati kakovost šolskega izobraževanja v Uniji na področju razvoja kompetenc, ter da bi izboljšali enakopravnost in vključevanje v šolske sisteme in institucije pa tudi podprli učiteljski poklic in vodenje šol[17]. V zvezi s tem bo poseben poudarek na strateških ciljih za zmanjšanje osipa, izboljšanje uspešnosti v osnovnih znanjih, izboljšanje udeležbe in kakovosti predšolske vzgoje in varstva[18], pa tudi na ciljih za krepitev strokovnih kompetenc šolskih učiteljev in šolskih vodstvenih delavcev[19] ter izboljšanje možnosti za izobraževanje otrok iz migrantskih družin in otrok iz socialno-ekonomsko prikrajšanih okolij[20].

(16) Cilj prenovljene Evropske agende za izobraževanje odraslih, vključene v Resolucijo Sveta z dne [….][21], je omogočiti vsem odraslim, da razvijajo in izboljšujejo svoja znanja in spretnosti ter kompetence skozi vse življenje, pri čemer je posebna pozornost namenjena izboljšanju ukrepov za veliko število nizkokvalificiranih Evropejcev, ki so ciljna skupina v strategiji Evropa 2020.

(17) Dejavnosti Evropskega mladinskega foruma, nacionalnih informacijskih centrov za priznavanje visokošolskih diplom (NARIC), omrežij Eurydice, Euroguidance in Eurodesk, pa tudi nacionalnih svetovalnih služb e-Twinning, nacionalnih centrov Europass in nacionalnih informacijskih uradov v sosednjih državah so bistvenega pomena za doseganje ciljev programa, zlasti z zagotavljanjem Komisiji rednih in posodobljenih informacij glede različnih področij njihove dejavnosti in z razširjanjem rezultatov programa v Uniji in v sodelujočih tretjih državah.

(18) Okrepiti je treba sodelovanje med programom in mednarodnimi organizacijami na področju izobraževanja, usposabljanja, mladih in športa, zlasti sodelovanje s Svetom Evrope.

(19) Program mora prispevati k razvoju odličnosti študijev evropskega povezovanja po vsem svetu, zlasti pa mora podpirati institucije, ki imajo evropsko strukturo uporabljanja, zajemajo celotni razpon področij politik, ki so zanimiva za Unijo, so nepridobitne organizacije in zagotavljajo priznane akademske diplome.

(20) Sporočilo Komisije o „Razvoju evropske razsežnosti v športu“[22] z dne 18. januarja 2011 opredeljuje zamisli Komisije za ukrepanje na ravni Unije na področju športa po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe in predlaga seznam konkretnih ukrepov za Komisijo in države članice v treh splošnih poglavjih: družbena vloga športa, gospodarska razsežnost športa in organizacija športa.

(21) Izboljšana preglednost kvalifikacij in kompetenc ter razširjena uporaba orodij Unije morata olajšati vseevropsko mobilnost za namene vseživljenjskega učenja in s tem prispevati k razvoju kakovostnega izobraževanja in usposabljanja, olajšali pa bosta tudi mobilnost za poklicne namene, tako med državami kot med sektorji. Omogočanje dostopa mladim študentom (vključno z udeleženci poklicnega izobraževanja in usposabljanja) do metod, praks in tehnologij, ki se uporabljajo v drugih državah, po pomagala izboljšati njihovo zaposljivost v globalnem gospodarstvu; lahko pomaga tudi povečati privlačnost delovnih mest z mednarodnim profilom.

(22) V ta namen se priporoča, da se razširi uporaba Enotnega okvira za preglednost kvalifikacij in usposobljenosti (Europass) v skladu s Sklepom št. 2241/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004[23], Okvira evropskih kvalifikacij (EQF) v skladu s Priporočilom Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008[24], Evropskega sistema kreditnih točk za poklicno izobraževanje in usposabljanje (ECVET) v skladu s Priporočilom Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009[25] in Evropskega sistema za prenos in zbiranje kreditnih točk (ECTS).Za učinkovitejše obveščanje javnosti na splošno ter večje sinergije med dejavnostmi obveščanja, ki se izvajajo na pobudo Komisije, prispevajo sredstva, dodeljena za dejavnosti obveščanja po tej uredbi, tudi k horizontalnemu obveščanju o političnih prednostnih nalogah Evropske unije, če so povezane s splošnimi cilji te uredbe.

(23) Za doseganje večje učinkovitosti pri obveščanju širše javnosti in boljše sinergije dejavnosti obveščanja na pobudo Komisije viri, dodeljeni komunikacijskim dejavnostim iz te uredbe, prispevajo tudi h kritju stroškov celostnega obveščanja o političnih prednostnih nalogah Evropske unije, če so te povezane s splošnimi cilji te uredbe.

(24) Zagotoviti je treba evropsko dodano vrednost za vse ukrepe, ki se izvajajo v okviru programa, in komplementarnost z dejavnostmi držav članic v skladu s členom 167(4) pogodbe o delovanju Evropske unije in drugimi dejavnostmi, zlasti na področju kulture, raziskav, industrijske in kohezijske politike, politike širitve in zunanjih odnosov.

(25) Učinkovito upravljanje uspešnosti, vključno z ocenjevanjem in spremljanjem, zahteva razvoj posebnih kazalnikov uspešnosti, ki se lahko merijo v času, so realistični in odražajo logiko intervencije ter so relevantni za ustrezno hierarhijo ciljev in dejavnosti.

(26) Ta uredba za celotno obdobje trajanje programa določa finančni okvir, ki pomeni prednostni referenčni okvir za proračunski organ v letnem proračunskem postopku v smislu točke (17) Medinstitucionalnega sporazuma z dne XX/YY/201Z med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem upravljanju.

(27) Treba je določiti merila uspešnosti, na katerih mora temeljiti dodeljevanje proračunskih sredstev med države članice za ukrepe, ki jih upravljajo nacionalne agencije.

(28) Države kandidatke za pristop k Evropski Uniji in države Efte, ki so članice EGP, lahko sodelujejo v programih Unije na podlagi okvirnih sporazumov, sklepov Pridružitvenega sveta ali podobnih sporazumov.

(29) Švicarska konfederacija lahko sodeluje v programih Unije v skladu s sporazumom, ki bo podpisan med Unijo in to državo.

(30) Evropska komisija in visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko sta v svojem Skupnem sporočilu o novem odzivu na spreminjajoče se sosedstvo[26] med drugim poudarila cilj, da se še bolj olajša sodelovanje sosednjih držav v ukrepih Unije na področju mobilnosti in krepitve zmogljivosti v visokošolskem izobraževanju in odpiranje prihodnjega programa za izobraževanje sosednjim državam.

(31) Finančni interesi Evropske unije morajo biti skozi celoten cikel odhodkov zaščiteni s sorazmernimi ukrepi, med katerimi so preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, povračilo izgubljenih, napačno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi kazni. Medtem ko potrebe po financiranju za zunanjo pomoč Unije naraščajo, gospodarski in proračunski položaj Unije omejuje sredstva, ki so na voljo za tako pomoč. Komisija si mora zato prizadevati za čim bolj učinkovito uporabo razpoložljivih sredstev, zlasti z uporabo finančnih instrumentov z učinkom vzvoda.

(32) V svojem sporočilu „Proračun za strategijo Evropa 2020“ z dne 29. junija 2011 je Komisija poudarila svojo zavezo, da bo poenostavila financiranje Unije. Oblikovanje enotnega programa za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport mora zagotoviti bistveno poenostavitev, racionalizacijo in sinergije pri upravljanju programa. Izvajanje je treba še bolj poenostaviti z uporabo financiranja na podlagi pavšalov, stroškov na enoto in pavšalnih stopenj financiranja, pa tudi z zmanjšanjem formalnih zahtev za upravičence in države članice.

(33) Da se zagotovi hitro odzivanje na spremenjene potrebe med celotnim trajanjem programa, je treba pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenesti na Komisijo glede določb, ki se nanašajo na merila uspešnosti in na ukrepe, ki jih upravljajo nacionalne agencije. Zlasti je pomembno, da Komisija med svojim pripravljalnim delom izvede ustrezna posvetovanja, vključno na ravni izvedencev. Komisija mora pri pripravi in sestavljanju delegiranih aktov zagotoviti sočasno, pravočasno in ustrezno posredovanje ustreznih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(34) Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe, je treba izvedbena pooblastila prenesti na Komisijo.

(35) Izvedbena pooblastila v zvezi z delovnim programom se morajo izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[27].

(36) Primerno je zagotoviti pravilen zaključek programa, zlasti glede nadaljevanja večletnih ureditev za njegovo upravljanje, kot je financiranje tehnične in administrativne pomoči. Upravljanje ukrepov, ki do konca leta 2013 še ne bodo dokončani v okviru predhodnih programov, mora od 1. januarja 2014, če bo to potrebno, zagotavljati tehnično in administrativno pomoč –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 1

Področje uporabe programa

1. Ta uredba uvaja program za ukrepanje Unije na področju izobraževanja, usposabljanja, mladih in športa z nazivom „Erasmus za vse“ (v nadaljnjem besedilu: program).

2. Program se izvaja v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

3. Program zajema izobraževanje na vseh ravneh v duhu vseživljenjskega učenja, zlasti na ravneh visokošolskega izobraževanja, poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter izobraževanja odraslih, šolskega izobraževanja in mladih.

4. Vključuje mednarodno razsežnost v skladu s členom 21 Pogodbe o Evropski uniji, podpirala pa bo tudi dejavnosti na področju športa.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.           „vseživljenjsko učenje“ je vse splošno izobraževanje, poklicno izobraževanje in usposabljanje, neformalno izobraževanje in priložnostno učenje skozi vse življenje, ki izboljša znanje, spretnosti in kompetence na osebnem, državljanskem, družbenem in/ali zaposlitvenem področju, vključno z zagotavljanjem storitev svetovanja in usmerjanja;

2.           „neformalno okolje“ je učno okolje, ki je pogosto načrtovano in organizirano, vendar ni del formalnega sistema izobraževanja in usposabljanja;

3.           „učna mobilnost“ je fizična preselitev v državo, ki ni država stalnega prebivališča, zaradi študija, usposabljanja ali drugega učenja, vključno s pripravništvom in neformalnim učenjem, ali dejavnosti poučevanja ali udeležbe v nadnacionalni dejavnosti strokovnega usposabljanja. Vključuje lahko pripravljalno usposabljanje v jeziku gostitelja. Učna mobilnost zajema tudi mladinske izmenjave in nadnacionalne dejavnosti strokovnega izpopolnjevanja, v katerih sodelujejo mladinski delavci;

4.           „sodelovanje za inovativnost in dobre prakse“ so projekti nadnacionalnega sodelovanja, ki vključujejo organizacije, ki so dejavne na področjih izobraževanja, usposabljanja in/ali mladih in lahko vključujejo druge organizacije;

5.           „podpora za reformo politik“ je katera koli vrsta dejavnosti, katere cilj je podpora in olajšanje posodobitve sistemov izobraževanja in usposabljanja s pomočjo procesa političnega sodelovanja med državami članicami, zlasti odprte metode koordinacije;

6.           „virtualna mobilnost“ je sveženj dejavnosti, podprtih z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, organiziranih na institucionalni ravni, ki uresničujejo ali omogočajo mednarodne izkušnje sodelovanja v okviru poučevanja in/ali učenja;

7.           „osebje“ so osebe, ki sodelujejo bodisi na poklicni ali prostovoljni osnovi v izobraževanju, usposabljanju ali neformalnem učenju mladih. Lahko vključuje učitelje, vodje usposabljanj, vodje šol, mladinske delavce in drugo osebje, ki ne sodeluje v izobraževanju;

8.           „mladinski delavec“ je poklicni delavec ali prostovoljec, ki sodeluje v neformalnem učenju;

9.           „mladi“ so posamezniki, stari od trinajst do trideset let;

10.         „visokošolska institucija“ je:

(a) katera koli vrsta visokošolske institucije, ki deluje v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso in zagotavlja pridobitev priznanih stopenj izobrazbe ali druge priznane kvalifikacije na terciarni ravni, ne glede na to, kako se taka institucija imenuje;

(b) katera koli institucija, ki v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso zagotavlja poklicno izobraževanje ali usposabljanje na terciarni stopnji;

11.         „šola“ so vse vrste institucij, ki zagotavljajo splošno (predšolsko, osnovnošolsko in srednješolsko) poklicno in strokovno izobraževanje;

12.         „akademska institucija“ je izobraževalna institucija, namenjena izobraževanju in raziskavam;

13.         „poklicno usposabljanje“ je katera koli oblika začetnega poklicnega izobraževanja ali usposabljanja, vključno s tehničnim in poklicnim poučevanjem in vajeništvom, ki prispeva k doseganju poklicne kvalifikacije, ki jo priznavajo pristojni organi države članice, v kateri je pridobljena, pa tudi stalno poklicno izobraževanje ali usposabljanje, ki se ga posameznik udeleži v svojem poklicnem življenju;

14.         „izobraževanje odraslih“ so vse oblike nepoklicnega izobraževanja odraslih, in sicer formalne, neformalne in priložnostne;

15.         „skupna diploma“ pomeni celosten študijski program, ki ga ponujata vsaj dve visokošolski instituciji, ki privede do enotnega potrdila o diplomi, ki ga skupaj izdajo in podpišejo vse udeležene institucije in je uradno priznano v državah, kjer se sodelujoče institucije nahajajo;

16.         „dvojna diploma/večkratna diploma“ pomeni študijski program, ki ga ponujata vsaj dve visokošolski instituciji (dvojna diploma) ali več visokošolskih institucij (večkratna diploma), pri katerem študent po zaključku študija prejme ločeno potrdilo o diplomi od vsake udeležene institucije;

17.         „mladinska dejavnost“ je zunajšolska dejavnost (kot je mladinska izmenjava, prostovoljstvo), ki jo izvaja mlada oseba posamično ali v skupini, za katero je značilen neformalen učni pristop;

18.         „partnerstvo“ je sporazum med skupino institucij ali organizacij v različnih državah članicah za izvajanje skupnih evropskih dejavnosti na področju izobraževanja, usposabljanja in mladih ali vzpostavitev formalne ali neformalne mreže na ustreznem področju. Kar zadeva šport, pomeni sporazum z eno ali več tretjimi stranmi, kot so profesionalne športne organizacije ali sponzorji v različnih državah članicah, zaradi pridobivanja dodatnih virov podpore za doseganje želenih rezultatov programa;

19.         „podjetje“ je katero koli podjetje, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo v javnem ali zasebnem sektorju ne glede na velikost, pravni status ali gospodarski sektor, v katerem deluje, vključno s socialnim gospodarstvom;

20.         „spretnosti“ so sposobnost uporabe znanja in strokovnega znanja za izvedbo nalog in reševanje težav;

21.         „kompetenca“ je dokazana sposobnost za uporabo znanja, spretnosti in nazorov z odgovornostjo in samostojnostjo v učnih, družbenih in poklicnih okoljih;

22.         „ključne kompetence“ so osnovni nabor znanja, spretnosti in nazorov, ki jih vsi posamezniki potrebujejo za osebno izpolnitev in razvoj, aktivno državljanstvo, socialno vključenost in zaposlitev;

23.         „rezultati“ so kateri koli podatki, znanje in informacije v kateri koli obliki ali katere koli vrste, ne glede na to, ali se jih da varovati ali ne, ki so ustvarjeni med ukrepom, pa tudi katere koli pripadajoče pravice, vključno s pravicami intelektualne lastnine;

24.         „razširjanje rezultatov“ je javno razkritje rezultatov programa in njegovih predhodnih programov na kateri koli ustrezen način, katerega namen je zagotoviti, da so rezultati ustrezno priznani, predstavljeni in uresničeni v širšem merilu;

25.         „odprta metoda koordinacije“ je medvladni način zagotavljanja okvira za sodelovanje med državami članicami, katerih nacionalne politike se lahko na ta način usmerijo na določene skupne cilje. V okviru tega programa se OMK uporablja za izobraževanje, usposabljanje in mlade;

26.         „orodja EU za preglednost“ so instrumenti, ki pomagajo zainteresiranim stranem razumeti, ceniti in, če ustreza, priznavati učne rezultate in kvalifikacije po vsej Uniji;

27.         „sosedske države“ so države in ozemlja, našteta v Prilogi k Uredbi št. XX/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne X LL 2012[28] o vzpostavitvi evropskega instrumenta sosedstva: Alžirija, Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Egipt, Gruzija, Izrael, Jordanija, Libanon, Libija, Moldavija, Maroko, Okupirano palestinsko ozemlje, Sirija, Tunizija in Ukrajina. Kakor pri dejavnostih, ki se podpirajo na področju mladih, se za sosedsko državo šteje tudi Rusija;

28.         „dvojna poklicna pot“ pomeni kombiniranje vrhunskega športnega usposabljanja s splošnim izobraževanjem ali delom.

Člen 3

Evropska dodana vrednost

1.           Program podpira samo tiste ukrepe in dejavnosti, ki predstavljajo možno evropsko dodano vrednost in prispevajo k doseganju splošnih ciljev iz člena 4.

2.           Evropska dodana vrednost ukrepov in dejavnosti programa se zagotovi zlasti z:

(a) njihovim nadnacionalnim značajem, zlasti nadnacionalno mobilnostjo in sodelovanjem, katerih cilj so dolgoročni sistemski učinki;

(b) njihovim dopolnjevanjem in sinergijo z drugimi nacionalnimi, mednarodnimi in drugimi programi in politikami Unije, ki omogočajo ekonomijo obsega in kritično maso;

(c) njihovim prispevkom k učinkoviti uporabi orodij Unije za priznavanje kvalifikacij in preglednost.

Člen 4

Splošni cilj programa

1.           Cilj programa je prispevati k ciljem strategije Evropa 2020 in strateškega okvira za izobraževanje in usposabljanje 2020 (ET 2020), vključno z ustreznimi merili, določenimi v navedenih instrumentih, k prenovljenemu okviru za evropsko sodelovanje na področju mladih (2010–2018), k trajnostnemu razvoju tretjih držav na področju visokošolskega izobraževanja in k razvoju evropske razsežnosti v športu.

2.           Cilj programa je zlasti prispevati k doseganju naslednjih krovnih ciljev strategije Evropa 2020:

(a) zmanjšati stopnje osipa;

(b) povečati število študentov, starih od 30 do 34 let, ki so dokončali tretjo stopnjo izobraževanja.

POGLAVJE II

Izobraževanje, usposabljanje in mladi

Člen 5

Posebni cilji

Program si prizadeva za doseganje naslednjih posebnih ciljev na področju izobraževanja, usposabljanja in mladih:

(a) izboljšati raven ključnih kompetenc in spretnosti zlasti glede njihove ustreznosti na trgu dela in za družbo, pa tudi sodelovanje mladih v demokratičnem življenju Evrope, zlasti s povečanimi priložnostmi za učno mobilnost za mlade, udeležence izobraževanja, osebje in mladinske delavce, in z okrepljenim sodelovanjem med izobraževanjem mladih in trgom dela;

– ustrezni kazalniki:

– % udeležencev, ki so povečali svoje ključne kompetence in/ali svoje spretnosti, pomembne za njihovo zaposljivost;

– % mladih udeležencev, ki izjavljajo, da so bolje pripravljeni za sodelovanje v družbenem in političnem življenju

(b) spodbujati izboljšanje kakovosti, inovativno odličnost in internacionalizacijo na ravni izobraževalnih institucij, pa tudi pri mladinskem delu, zlasti z boljšim nadnacionalnim sodelovanjem med ponudniki izobraževanja in usposabljanja/mladinskimi organizacijami ter drugimi interesnimi skupinami;

– ustrezni kazalnik: % organizacij, ki so sodelovale v programu in ki so razvile/sprejele inovativne metode

(c) spodbujati nastanek evropskega prostora vseživljenjskega učenja, sprožati politične reforme na nacionalni ravni, podpirati posodobitev sistemov izobraževanja in usposabljanja, vključno z neformalnim učenjem, ter podpirati evropsko sodelovanje na področju mladih, zlasti s povečanim političnim sodelovanjem, boljšo uporabo orodij za priznavanje in preglednost ter z razširjanjem dobrih praks;

– ustrezni kazalnik: število držav članic, ki izkoriščajo rezultate odprte metode koordinacije pri razvoju svojih nacionalnih politik

(d) izboljšati mednarodno razsežnost področij izobraževanja, usposabljanja in mladih, zlasti v visokošolskem izobraževanju, s povečanjem privlačnosti visokošolskih institucij Unije in podpiranjem razvojnih ciljev Unije s spodbujanjem mobilnosti in sodelovanja med visokošolskimi institucijami EU in tretjih držav ter s ciljno usmerjeno krepitvijo zmogljivosti v tretjih državah;

– ustrezni kazalnik: število visokošolskih institucij izven EU, ki sodelujejo v ukrepih mobilnosti in sodelovanja

(e) izboljšati poučevanje in učenje jezikov in spodbujati jezikovno raznolikost;

– ustrezni kazalnik: Število udeležencev, ki so povečali svoje jezikovne spretnosti

(f) spodbujati odličnost pri dejavnostih poučevanja in raziskovalnih dejavnostih na področju evropskega združevanja z dejavnostmi programa Jean Monnet po vsem svetu, kako je navedeno v členu 10;

– ustrezni kazalnik: število študentov, ki so vključeni v usposabljanje v okviru dejavnosti Jean Monnet.

Člen 6

Ukrepi programa

1.           Na področju izobraževanja, usposabljanja in mladih si program prizadeva za doseganje svojih ciljev z naslednjimi tremi vrstami ukrepov:

(a) učna mobilnost posameznikov,

(b) sodelovanje za inovacije in dobre prakse,

(c) podpora za reformo politik.

2.           Posebne dejavnosti programa Jean Monnet so opisane v členu 10.

Člen 7

Učna mobilnost posameznikov

1.           Ukrep za učno mobilnost posameznikov podpira:

(a)     nadnacionalno mobilnost študentov v visokošolskem izobraževanju in poklicnem usposabljanju, pa tudi mladih, vključenih v neformalne dejavnosti med sodelujočimi državami, kakor je navedeno v členu 18. Ta mobilnost je lahko v obliki študija na partnerski instituciji, pridobivanja delovnih izkušenj v tujini ali sodelovanja v mladinskih dejavnostih, zlasti prostovoljstvu. Mobilnost študija na magistrski stopnji se podpre z jamstveno shemo za študentska posojila, kakor je navedeno v členu 14(3);

(b)     nadnacionalno mobilnost osebja znotraj sodelujočih držav, kakor je navedeno v členu 18. Ta mobilnost je lahko v obliki poučevanja ali sodelovanja v dejavnostih strokovnega izpopolnjevanja v tujini;

2.           Ta ukrep bo podpiral tudi nadnacionalno mobilnost študentov, mladih in osebja v tretje države in iz njih v zvezi z visokošolskim izobraževanjem, vključno z mobilnostjo, organizirano na podlagi skupnih, dvojnih ali večkratnih diplom visoke kakovosti ali skupnih razpisov, pa tudi v zvezi z neformalnim učenjem.

Člen 8

Sodelovanje za inovacije in dobre prakse

1.           Ukrep za inovacije in dobre prakse podpira:

(a) nadnacionalna strateška partnerstva med organizacijami, vključenimi v izobraževanje, usposabljanje in/ali mladinske dejavnosti, ali drugimi ustreznimi sektorji, ki razvijajo in izvajajo skupne pobude in spodbujajo izmenjave izkušenj in znanja;

(b) nadnacionalna partnerstva med podjetji in izobraževalnimi institucijami v obliki:

– koalicij znanja med visokošolskimi institucijami in podjetji, ki spodbujajo ustvarjalnost, inovacije in podjetništvo z zagotavljanjem ustreznih učnih priložnosti, vključno z razvijanjem novih učnih načrtov;

– koalicije sektorskih spretnosti med ponudniki izobraževanja in usposabljanja in podjetji, ki spodbujajo zaposljivost, ustvarjajo nove izobraževalne programe, prilagojene sektorju, razvijajo inovativne načine poklicnega poučevanja in usposabljanja in uvajajo v prakso orodja za priznavanje kvalifikacij po celotni Uniji;

(c) platforme za podporo IT, vključno z e-Twinning, ki zajemajo izobraževalne sektorje in mlade ter omogočajo vzajemno učenje, virtualno mobilnost in izmenjavo najboljših praks ter udeležencem odpirajo dostop do sosedskih držav.

2.           Ta ukrep podpira tudi razvoj, krepitev zmogljivosti, regionalno povezovanje, izmenjavo znanj in procese posodabljanja prek partnerstev med visokošolskimi institucijami držav članic Unije in tretjih držav, pa tudi v mladinskem sektorju, zlasti za vzajemno učenje in skupne izobraževalne projekte, s spodbujanjem regionalnega sodelovanja, zlasti s sosednjimi državami.

Člen 9

Podpora za reformo politik

1.           Podpora za ukrep reforme politik vključuje dejavnosti, sprožene na ravni Unije, ki se nanašajo na:

(a) dejavnosti, povezane z izvajanjem politične agende Unije na področju izobraževanja, usposabljanja in mladih (odprta metoda koordinacije), pa tudi bolonjski in københavnski proces in strukturiran dialog z mladimi;

(b) v sodelujočih državah uporabo orodij Unije za preglednost, zlasti Europass, Evropski kvalifikacijski okvir (EQF), evropski sistem zbiranja in prenašanja kreditnih točk (ECTS), evropski sistem kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET) in podpiranje omrežij v okviru celotne EU;

(c) dialog na področju politik z ustreznimi evropskimi zainteresiranimi stranmi na področju izobraževanja, usposabljanja in mladih;

(d) Evropski mladinski forum, nacionalne informacijske centre za priznavanje visokošolskih diplom (NARIC), omrežja Eurydice, Euroguidance in Eurodesk, nacionalne svetovalne službe e-Twinning, nacionalne centre Europass in nacionalne informacijske urade v sosedskih državah in pristopnih državah, državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah, ki ne sodelujejo v celoti v programu.

2.           Ta ukrep podpira tudi dialog na področju politik s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami.

Člen 10

Dejavnosti programa Jean Monnet

Cilji dejavnosti programa Jean Monnet so:

(a) spodbujati poučevanje in raziskovanje na področju evropskega združevanja po celotnem svetu med akademiki na posameznih strokovnih področjih, udeleženci izobraževanja in državljani, zlasti z ustanavljanjem kateder Jean Monnet in drugimi akademskimi dejavnostmi, pa tudi z zagotavljanjem pomoči za druge dejavnosti, ki krepijo znanje na visokošolskih institucijah;

(b) podpirati dejavnosti akademskih institucij ali združenj, dejavnih na področju študijev evropskega združevanja, in podpirati znak odličnosti Jean Monnet;

(c) podpirati naslednje evropske akademske institucije, ki si prizadevajo za cilje evropskega pomena;

(i)      Evropski univerzitetni inštitut, Firence;

(ii)      Evropsko akademijo (v Bruggeu in Natolinu);

(d) spodbujati politično debato in izmenjave med akademskim okoljem in oblikovalci politik o prednostnih nalogah politik Unije.

POGLAVJE III

Šport

Člen 11

Posebni cilji

V skladu s splošnim ciljem si program prizadeva za doseganje naslednjih posebnih ciljev na področju športa:

(a) spopadati se z nadnacionalnimi dejavniki, ki ogrožajo šport, kot so uživanje prepovedanih poživil, vnaprejšnji dogovori o rezultatih tekmovanj, nasilje, rasizem in nestrpnost;

– ustrezni kazalnik: % udeležencev, ki uporabljajo rezultate čezmejnih projektov za boj proti dejavnikom, ki ogrožajo šport

(b) spodbujati dobro upravljanje v športu in dvojne poklicne poti športnikov;

– ustrezni kazalnik: % udeležencev, ki uporabljajo rezultate čezmejnih projektov za izboljšanje dobrega upravljanja in dvojne poklicne poti

(c) spodbujati socialno vključenost, enake možnosti in telesno dejavnost, ki izboljšuje zdravje, z večjo udeležbo v športu;

– ustrezni kazalnik: % udeležencev, ki uporabljajo rezultate čezmejnih projektov za izboljšanje socialne vključenosti, enakih možnosti in stopenj udeležbe.

Člen 12

Dejavnosti

1.           Cilji sodelovanja v športu se dosegajo z naslednjimi nadnacionalnimi dejavnostmi:

(a) podporo nadnacionalnim projektom sodelovanja;

(b) podporo nekomercialnim evropskim športnim prireditvam, v katerih sodeluje več evropskih držav;

(c) podporo krepitvi na dokazih temelječe osnove za oblikovanje politik;

(d) podporo krepitvi zmogljivosti športnih organizacij;

(e) dialogom z ustreznimi evropskimi zainteresiranimi stranmi.

2.           Podprte športne dejavnosti si morajo po potrebi prizadevati za dodatno financiranje s pomočjo partnerskih sporazumov s tretjimi stranmi, kot so zasebna podjetja.

POGLAVJE IV

Finančne določbe

Člen 13

Proračun

1.           Finančna sredstva za izvajanje tega programa od 1. januarja 2014 znašajo 17 299 000 000 EUR.

Za ukrepe programa se dodelijo naslednji zneski:

a)       16 741 738 000 EUR za ukrepe na področju izobraževanja, usposabljanja in mladih iz člena 6(1);

b)       318 435 000 EUR za dejavnosti programa Jean Monnet iz člena 10;

c)       238 827 000 EUR za ukrepe v zvezi s športom iz Poglavja III.

2.           Poleg finančnega okvira iz odstavka 1 in za spodbujanje mednarodne razsežnosti visokega šolstva bo ukrepom za učno mobilnost v ali iz držav, razen tistih iz člena 18(1), ter za sodelovanje in dialog na področju politik, ki bo potekal z organi/institucijami/organizacijami iz teh držav, dodeljenih tudi približno 1 812 100 000 EUR[29] iz različnih zunanjih instrumentov (instrument za razvojno sodelovanje, evropski instrument sosedstva, instrument za predpristopno pomoč, partnerski instrument in Evropski razvojni sklad). Za uporabo navedenih sredstev se bodo uporabljale določbe te uredbe.

Sredstva bodo na voljo v obliki 2 večletnih dodelitev, ki bodo zajemala le prva 4 oziroma preostala 3 leta. To financiranje se bo odražalo v večletnih okvirnih programih teh instrumentov v skladu z opredeljenimi potrebami in prednostnimi nalogami zadevni držav. Dodelitev sredstev se lahko revidira v primeru nepredvidenih okoliščin ali pomembnih političnih sprememb v skladu z zunanjimi prednostnimi nalogami EU. Sodelovanje z državami, ki ne sodelujejo v programu, se lahko po potrebi podpre z odobritvijo dodatnih sredstev iz partnerskih držav v skladu s postopki, dogovorjenimi z navedenimi državami.

3.           V skladu s pričakovano dodano vrednostjo treh vrst ukrepov iz člena 6(1) in z načeli kritične mase, koncentracije, učinkovitosti in uspešnosti bo znesek iz člena 13(1.a) okvirno dodeljen, kakor sledi:

– [65 %] tega zneska se dodeli učni mobilnosti posameznikov;

– [26 %] tega zneska se dodeli sodelovanju za inovacije in dobre prakse;

– [4 %] tega zneska se dodeli za podporo reformi politik;

– [3 %] tega zneska bo namenjeno za donacije za poslovanje, dodeljene nacionalnim agencijam;

– [2 %] tega zneska bo namenjeno za upravne stroške.

4.           Finančna sredstva, dodeljena za program, lahko krijejo tudi stroške, povezane z dejavnostmi priprave, spremljanja, kontrole, revizije in vrednotenja, ki so potrebne za upravljanje programa in doseganje njegovih ciljev; zlasti za raziskave, sestanke izvedencev, dejavnosti informiranja in sporočanja, vključno z obveščanjem znotraj institucij glede prednostnih nalog politik Evropske unije, če so povezane s splošnimi cilji te uredbe, stroške, povezane z IT, ki se osredotoča na obdelavo in izmenjavo podatkov, skupaj z vsemi drugimi stroški za tehnično in administrativno pomoč, ki nastanejo Komisiji v zvezi z upravljanjem programa.

5.           Dodeljena finančna sredstva lahko krijejo tudi stroške za tehnično in pravno pomoč, potrebne, da se zagotovi prehod med programom in ukrepi, sprejetimi v skladu s Sklepom št. 1720/2006/ES o uvedbi akcijskega programa na področju vseživljenjskega učenja, Sklepom št. 1719/2006/ES o uvedbi programa Mladi v akciji in Sklepom št. 1298/2008/ES o uvedbi programa Erasmus Mundus. Po potrebi se lahko odobrena sredstva vključijo v proračun po letu 2020 za kritje podobnih stroškov, da se omogoči upravljanje ukrepov, ki do 31. decembra 2020 še ne bodo dokončani.

6.           Finančna sredstva za učno mobilnost posameznikov iz člena 6(1.a), ki jih bo upravljala nacionalna agencija, se dodelijo na podlagi prebivalstva in življenjskih stroškov v državi članici, razdalje med glavnimi mesti držav članic in uspešnosti. Za parameter uspešnosti je namenjeno 25 % skupnih finančnih sredstev v skladu z merili, kakor je navedeno v odstavkih 7 in 8.

7.           Dodelitev sredstev na podlagi uspešnosti se uporablja za spodbujanje učinkovite in uspešne uporabe virov. Merila za merjenje uspešnosti temeljijo na najnovejših razpoložljivih podatkih. Ta merila so:

(a) raven letnih doseženih realizacij, povezanih z dogovorjenimi cilji in rezultati;

(b) raven letno realiziranih plačil.

Ta merila se lahko med trajanjem programa revidirajo v skladu s postopkom iz člena 28 za delegirane akte.

8.           Dodelitev finančnih sredstev za leto 2014 temelji na najnovejših razpoložljivih podatkih glede realizacij in proračunske porabe programov vseživljenjsko učenje, Mladi v akciji in Erasmus Mundus, izvedenih do 1. januarja 2014.

9.           Program lahko zagotavlja podporo s posebnimi inovativnimi načini financiranja, zlasti tistimi iz člena 14(3).

Člen 14

Posebni načini financiranja

1.           Komisija izvede finančno podporo Unije v skladu z Uredbo št. XX/2012 [finančna uredba].

2.           Komisija lahko objavi skupne razpise s tretjimi državami ali z njihovimi organizacijami in agencijami, da skupaj financirajo projekte. Projekti se lahko ocenijo in izberejo s skupnimi postopki ocenjevanja in izbora, za katere se dogovorijo sodelujoče agencije za financiranje, v skladu z načeli iz Naslova VI Uredbe št. XX/2012[30] [finančna uredba].

3.           Komisija zagotovi financiranje za jamstva za posojila študentom, ki prebivajo v sodelujoči državi, opredeljeni v členu 18(1), in ki celoten magistrski študij opravljajo v drugi sodelujoči državi, kar se izvede prek skrbnika, pooblaščenega za izvedbo na podlagi skrbniških sporazumov, ki določajo podrobna pravila in zahteve, ki urejajo izvajanje finančnega instrumenta, pa tudi ustrezne obveznosti strank. Finančni instrument je v skladu z določbami za finančne instrumente v finančni uredbi in delegiranem aktu, ki nadomešča pravila za izvajanje. V skladu s členom 18(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 se prihodki in povračila, ustvarjeni z jamstvi, dodelijo finančnemu instrumentu. Ta finančni instrument, vključno s potrebami trga in porabo, bo predmet nadzora in ocenjevanja, kakor je določeno v členu 15(2).

4.           Javni organi, pa tudi šole, visokošolske institucije in organizacije na področju izobraževanja, usposabljanja, mladih in športa, ki so v zadnjih dveh letih več kot 50 % svojega letnega prihodka prejeli iz javnih virov, se štejejo, da imajo potrebno finančno, strokovno in upravno zmogljivost za izvajanje dejavnosti v okviru programa. Od njih se ne zahteva predložitev nadaljnjih dokazil.

5.           Nepovratna sredstva za učno mobilnost, dodeljena posameznikom, se oprostijo katerih koli davkov in socialnih dajatev. Enaka oprostitev se uporablja za posredniške organe, ki tako finančno podporo dodeljujejo zadevnim posameznikom.

6.           Znesek iz člena [127(1)] finančne uredbe se ne uporablja za finančno podporo za učno mobilnost, dodeljeno posameznikom.

POGLAVJE V

Uspešnost, rezultati in razširjanje

Člen 15

Spremljanje in ocenjevanje uspešnosti in rezultatov

1.           Komisija v sodelovanju z državami članicami redno spremlja uspešnost in rezultate programa glede na njegove cilje, zlasti glede:

(a) evropske dodane vrednosti iz člena 3;

(b) razdelitve finančnih sredstev v zvezi z glavnimi sektorji izobraževanja, katere cilj je zagotoviti do konca programa dodeljevanje finančnih sredstev, ki jamči znaten sistemski učinek.

2.           Poleg stalnega spremljanja Komisija izdela ocenjevalno poročilo najkasneje do konca leta 2017, da bi ocenila uspešnost pri doseganju ciljev, učinkovitost programa in njegovo evropsko dodano vrednost, na katerem bo temeljila odločitev o obnovitvi, spremembi ali začasnem prenehanju programa. Ocena obravnava obseg za poenostavitev, njegovo notranjo in zunanjo usklajenost, stalno ustreznost vseh ciljev ter prispevek ukrepov k prednostnim nalogam Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Upošteva tudi rezultate ocenjevanja glede dolgotrajnega učinka predhodnih programov (vseživljenjsko učenje, Mladi v akciji, Erasmus Mundus in drugih mednarodnih programov na področju visokošolskega izobraževanja).

3.           Brez poseganja v zahteve iz Poglavja VII in obveznosti nacionalnih agencij iz člena 22 države članice predložijo Komisiji poročila o izvajanju in učinkih programa do 31. marca 2017 oziroma do 30. junija 2019.

Člen 16

Obveščanje in razširjanje

1.           Komisija v sodelovanju z državami članicam zagotovi razširjanje informacij, obveščanje javnosti in spremljanje v zvezi z ukrepi, ki jih program podpira, pa tudi razširjanje rezultatov prejšnjih programov vseživljenjsko učenje, Erasmus Mundus in Mladi v akciji.

2.           Upravičenci projektov, podprtih z ukrepi in dejavnostmi iz členov 6, 10 in 12, morajo zagotoviti pravilno sporočanje in razširjanje doseženih rezultatov in učinkov.

3.           Nacionalne agencije iz člena 22 razvijajo dosledno politiko za učinkovito razširjanje in izkoriščanje rezultatov dejavnosti, podprtih v okviru ukrepov, ki jih upravljajo v okviru programa, in pomagajo Komisiji pri splošni nalogi razširjanja informacij o programu in njegovih rezultatih.

4.           Javni in zasebni zavodi znotraj glavnih sektorjev izobraževanja, ki jih program zajema, uporabljajo ime „Erasmus“ za namene obveščanja in razširjanja informacij v zvezi s programom; ime se povezuje z glavnimi sektorji izobraževanja, kakor sledi:

– „visokošolsko izobraževanje Erasmus“, povezano z vsemi vrstami visokošolskega izobraževanja v Evropi in mednarodno,

– „usposabljanje Erasmus“, povezano s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem ter izobraževanjem odraslih,

– „šole Erasmus“, povezano s šolskim izobraževanjem,

– „udeležba mladih Erasmus“, povezano z neformalnim učenjem mladih.

5.           Dejavnosti obveščanja prispevajo tudi k obveščanju znotraj institucij o političnih prednostnih nalogah Unije, če so povezane s splošnimi cilji te uredbe.

POGLAVJE VI

Dostop do programa

Člen 17

Dostop

1.           V okviru tega programa se lahko prijavi katera koli javna ali zasebna institucija s področja izobraževanja, usposabljanja, mladih in množičnega športa.

2.           Pri izvajanju programa si Komisija in države članice posebej prizadevajo omogočiti udeležbo ljudem s posebnimi težavami iz izobraževalnih, socialnih, s spolom povezanih, telesnih, psiholoških, geografskih, ekonomskih in kulturnih razlogov.

Člen 18

Sodelovanje držav

1.           V programu lahko sodelujejo naslednje države (v nadaljnjem besedilu „sodelujoče države“):

(a) države članice;

(b) pristopne države, države kandidatke, ki so udeležene v predpristopni strategiji, skladno s splošnimi načeli ter splošnimi pogoji za sodelovanje navedenih držav v programih Unije, določenih v ustreznih okvirnih sporazumih, sklepih Pridružitvenega sveta ali podobnih sporazumih;

(c) države Efte, ki so pogodbenice Sporazuma EGP, v skladu z določbami navedenega sporazuma;

(d) Švicarska konfederacija, pod pogojem, da je z navedeno državo sklenjen dvostranski sporazum, ki predvideva njeno sodelovanje;

2.           Za sodelujoče države, naštete v odstavku 1, veljajo vse obveznosti in morajo izpolniti vse naloge, določene v tej uredbi v zvezi z državami članicami.

3.           Program podpira sodelovanje partnerjev iz tretjih držav, zlasti partnerjev iz sosedskih držav, v ukrepih in dejavnostih iz členov 6 in 10.

POGLAVJE VII

Sistem za upravljanje in revizijo

Člen 19

Dopolnjevanje

Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotavlja splošno skladnost in dopolnjevanje z:

(a) ustreznimi politikami Unije, zlasti politikami na področjih kulture in medijev, zaposlovanja, zdravja, raziskav in inovacij, podjetij, sodstva, potrošnikov, razvoja in kohezije;

(b) drugimi ustreznimi viri financiranja Unije na področju politik izobraževanja, usposabljanja in mladih, zlasti Evropskim socialnih skladom in drugimi finančnimi instrumenti v zvezi z zaposlovanjem in socialno vključenostjo, Evropskim skladom za regionalni razvoj, programi za raziskave in inovacije, pa tudi finančnimi instrumenti v zvezi s sodnim varstvom in državljanstvom, zdravjem, programi zunanjega sodelovanja in predpristopnimi instrumenti.

Člen 20

Izvedbeni organi

Program izvajajo naslednji organi:

(a) Komisija na ravni Unije;

(b) nacionalne agencije na nacionalni ravni, ki se vzpostavijo v sodelujočih državah iz člena 18(1).

Člen 21

Nacionalni organ

1.           V enem mesecu po začetku veljavnosti te uredbe države članice obvestijo Komisijo z uradnim obvestilom, ki ga posredujejo njihova stalna predstavništva, o osebah, ki so zakonsko pooblaščene, da delujejo v njihovem imenu kot „nacionalni organ“ za namene te uredbe. Če se nacionalni organ v življenjski dobi programa zamenja, država članica o tem takoj obvesti Komisijo po enakem postopku.

2.           Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe za odstranitev pravnih in upravnih ovir za primerno delovanje programa, vključno z upravljanjem vizumov.

3.           V treh mesecih od začetka veljavnosti te uredbe nacionalni organ določi en sam usklajevalni organ, ki se v nadaljnjem besedilu imenuje „nacionalna agencija“. Nacionalna agencija predloži Komisiji ustrezno predhodno oceno o izpolnjevanju pogojev, da nacionalna agencija izpolnjuje določbe člena 55(1)(b)(vi) in člena 57(1), (2) in (3) Uredbe št. XX/2012 in člena X njene delegirane Uredbe št. XX/2012, pa tudi zahteve Unije glede standardov notranje kontrole za nacionalne agencije in pravil za njihovo upravljanje finančnih sredstev programa, ki se dodelijo v obliki nepovratnih sredstev.

4.           Nacionalni organ določi neodvisen revizijski organ iz člena 24.

5.           Nacionalni organ spremlja in nadzoruje upravljanje programa na nacionalni ravni. Preden sprejme kakršno koli odločitev, ki lahko vpliva na upravljanje programa, zlasti glede nacionalne agencije, pravočasno obvesti Komisijo in se z njo posvetuje.

6.           Nacionalni organ temelji svojo predhodno oceno o izpolnjevanju pogojev na svojih lastnih kontrolah in reviziji in/ali kontrolah in revizijah, ki jih opravi neodvisni revizijski organ iz člena 24.

7.           Če je nacionalna agencija, določena za program, ista kot nacionalna agencija, določena za predhodna programa vseživljenjsko učenje ali Mladi v akciji, se lahko obseg kontrol in revizij za namene predhodne ocene o izpolnjevanju pogojev omeji na zahteve, ki so nove in prilagojene programu.

8.           Če Komisija zavrne imenovanje nacionalne agencije na podlagi svoje presoje predhodne ocene o izpolnjevanju pogojev, nacionalni organ zagotovi, da se sprejmejo potrebni popravni ukrepi za organ, ki je imenovan za nacionalno agencijo, da bi ta izpolnila minimalne zahteve, ki jih je določila Komisija, ali pa določi drug organ kot nacionalno agencijo.

9.           Nacionalni organ zagotovi ustrezno in pravočasno financiranje poslovanja nacionalne agencije, da se zagotovi upravljanje programa ob spoštovanju ustreznih pravil Unije.

10.         Na podlagi vsakoletne izjave o zanesljivosti upravljanja nacionalne agencije, neodvisnega revizijskega mnenja o tej izjavi in analize Komisije o izpolnjevanju pogojev in uspešnosti nacionalne agencije, nacionalni organ do 30. oktobra vsako leto obvesti Komisijo o svojih dejavnostih spremljanja in nadzora v zvezi s programom.

11.         Nacionalni organ prevzame odgovornost za pravilno upravljanje finančnih sredstev Unije, ki jih Komisija prenese na nacionalno agencijo za namene podpore v obliki nepovratnih sredstev, ki se dodelijo v okviru programa.

12.         Ob kakršni koli nepravilnosti, malomarnosti ali goljufiji, ki se lahko pripiše nacionalni agenciji, pa tudi ob resnih pomanjkljivostih ali nekompetentnosti nacionalne agencije in če to privede do zahtevkov Komisije do nacionalne agencije, nacionalna agencija odgovarja Komisiji za nepovrnjena sredstva.

13.         V primerih iz odstavka 12 lahko nacionalni organ ukine nacionalno agencijo na lastno pobudo ali na zahtevo Komisije. Če želi nacionalni organ ukiniti nacionalno agencijo iz drugih utemeljenih razlogov, o tem obvesti Komisijo najmanj šest mesecev pred predvidenim datumom prenehanja mandata nacionalne agencije. V tem primeru se nacionalni organ in Komisija formalno dogovorita o posebnih in časovno omejenih prehodnih ukrepih.

14.         V primeru ukinitve nacionalni organ izvede vse potrebne kontrole glede finančnih sredstev Unije, zaupanih ukinjeni nacionalni agenciji, in zagotovi neoviran prenos teh sredstev, pa tudi vse dokumentacije in orodij za upravljanje, potrebnih za upravljanje programa, na novo nacionalno agencijo. Nacionalni organ zagotovi ukinjeni nacionalni agenciji potrebno finančno podporo za nadaljevanje izvajanja njenih pogodbenih obveznosti do upravičencev programa in Komisije do prenosa teh obveznosti na novo nacionalno agencijo.

Člen 22

Nacionalna agencija

1.           Nacionalna agencija:

(a) ima pravno osebnost ali je del subjekta, ki ima pravno osebnost, in jo ureja zakonodaja zadevne države. Ministrstvo ne more biti določeno kot nacionalna agencija;

(b) ima ustrezno zmogljivost upravljanja, osebje in infrastrukturo za zadovoljivo izpolnitev svojih nalog, tako da je zagotovljeno učinkovito in uspešno upravljanje programa in dobro finančno upravljanje finančnih sredstev Unije;

(c) ima operativna in pravna sredstva za uporabo pravil administrativnega, pogodbenega in finančnega upravljanja, določenih na ravni Unije;

(d) zagotavlja ustrezna finančna jamstva, ki jih je po možnosti izdal javni organ in ki ustrezajo ravni finančnih sredstev Unije, ki jih bo morala upravljati;

(e) je imenovana za čas trajanja programa.

2.           Nacionalna agencija je odgovorna za nekatere ukrepe programa, ki se upravljajo na nacionalni ravni, v skladu s členi 55(1)(b)(vi) Uredbe št. XXX/2012 [prihodnja finančna uredba] in členom X delegirane uredbe št. XXX/2012 [prihodnja pravila za izvajanje]. Ti ukrepi so:

(a) vse programske ukrepe v okviru ključnega ukrepa „Učna mobilnost posameznikov“, z izjemo mobilnosti, organizirane na podlagi skupnih ali dvojnih/večkratnih diplom in jamstvene sheme Unije za posojila;

(b) programski ukrep „Strateška partnerstva“ v okviru ključnega ukrepa „Sodelovanje za inovacije in dobro prakso“;

(c) upravljanje temeljnih dejavnosti v ključnem ukrepu „Podpora za reformo politik“.

3.           Nacionalna agencija je odgovorna za upravljanje vseh faz življenjskega cikla projektov v okviru programskih ukrepov iz odstavka 2, možna izjema je izbor in sklep o dodelitvi sredstev za strateško partnerstvo iz istega odstavka.

4.           Nacionalna agencija lahko upravičencem dodeli podporo v obliki nepovratnih sredstev na podlagi sporazuma ali sklepa o nepovratnih sredstvih, kakor je določila Komisija za zadevni programski ukrep.

5.           Nacionalna agencija poroča Komisiji in svojemu nacionalnemu organu vsako leto v skladu z določbami iz člena 57(5) Finančne uredbe št. XX/2012. Nacionalna agencija je odgovorna za izvedbo pripomb, ki jih izda Komisija po svoji analizi izjave nacionalne agencije o zanesljivosti upravljanja, pa tudi neodvisnega revizijskega mnenja o njej.

6.           Brez predhodnega pisnega soglasja nacionalnega organa in Komisije ne sme nacionalna agencija na tretjo stran prenesti nobene naloge programa ali izvrševanja proračuna, ki ji je dodeljena. Nacionalna agencija obdrži izključno odgovornost za naloge, prenesene na tretjo stran.

7.           V primeru zamenjave nacionalne agencije ostane ukinjena nacionalna agencija zakonsko odgovorna za izvajanje svojih pogodbenih obveznosti do upravičencev programa in Komisije do prenosa teh obveznosti na novo nacionalno agencijo.

8.           Nacionalna agencija je odgovorna za upravljanje in zaključitev finančnih sporazumov, ki se nanašajo na predhodne programe Vseživljenjsko učenje in Mladi v akciji (2007–2013), ki bodo ob začetku programa še vedno odprti.

Člen 23

Evropska komisija

1.           V dveh mesecih po prejemu predhodne ocene o izpolnjevanju pogojev iz člena 21(3) od nacionalnega organa Komisija sprejme, pogojno sprejme ali zavrne imenovanje nacionalne agencije. Komisija ne sklene pogodbenega razmerja z nacionalno agencijo, dokler ne sprejme predhodne izjave o izpolnjevanju pogojev. Komisija lahko v primeru pogojnega sprejetja uporabi sorazmerne previdnostne ukrepe v zvezi s svojim pogodbenim razmerjem z nacionalno agencijo.

2.           Komisija formalizira pravne odgovornosti v zvezi s finančnimi sporazumi, ki se nanašajo na predhodna programa vseživljenjsko učenje in Mladi v akciji (2007–2013) in ki so še vedno odprti ob začetku programa, potem ko potrdi predhodno izjavo o izpolnjevanju pogojev za nacionalno agencijo, določeno za program.

3.           Dokument, ki ureja pogodbeno razmerje med Komisijo in nacionalno agencijo:

(a) določa standarde notranje kontrole za nacionalne agencije in pravila za upravljanje sredstev Unije, dodeljenih kot nepovratna sredstva, s strani nacionalnih agencij;

(b) vključuje delovni program nacionalne agencije, ki vsebuje naloge upravljanja nacionalne agencije, ki je deležna podpore EU;

(c) določa zahteve za poročanje za nacionalno agencijo.

4.           Komisija da nacionalni agenciji vsako leto na voljo naslednja programska finančna sredstva:

(a) finančna sredstva za dodelitev nepovratnih sredstev v državi članici za dejavnosti programa, upravljanje katerega je zaupano nacionalni agenciji;

(b) finančni prispevek za naloge upravljanja programa, ki jih izvaja nacionalna agencija. Ta se izplača v obliki pavšalne stopnje prispevka za stroške poslovanja nacionalne agencije. Določi se na podlagi zneska finančnih sredstev Unije, ki se dodelijo kot nepovratna sredstva, zaupana nacionalni agenciji.

5.           Komisija določi zahteve za delovni program nacionalne agencije. Komisija ne da programskih finančnih sredstev na voljo nacionalni agenciji, dokler ni uradno sprejela ustreznega delovnega programa nacionalne agencije.

6.           Na podlagi zahtev za izpolnjevanje pogojev za nacionalne agencije iz člena 21(3) Komisija pregleda nacionalni sistem za upravljanje in nadzor, zlasti na podlagi presoje predhodne ocene izpolnjevanja pogojev nacionalnega organa, letne izjave nacionalne agencije o zanesljivosti upravljanja in mnenja neodvisnega revizijskega organa o njej, pri čemer ustrezno upošteva vsakoletne informacije, ki jih prejme od nacionalnega organa glede njegovih dejavnosti spremljanja in nadzora v zvezi s programom.

7.           Potem ko oceni letno izjavo o zanesljivosti upravljanja in mnenje neodvisnega organa o njej, Komisija naslovi svoje mnenje in pripombe v zvezi s tem na nacionalno agencijo in nacionalni organ.

8.           V primeru, da Komisija ne more sprejeti izjave nacionalne agencije o zanesljivosti ali neodvisnega mnenja o njej, ali v primeru, da nacionalna agencija pripomb Komisije ne izvaja zadovoljivo, lahko Komisija izvede katere koli previdnostne ali popravne ukrepe, ki so potrebni, da se zavarujejo finančni interesi Unije v skladu s členom 57(4) Finančne uredbe št. XX/2012.

9.           Komisija z mrežo nacionalnih agencij organizira redne sestanke, da bi zagotovila usklajeno izvajanje programa v vseh sodelujočih državah.

10.         Komisija lahko od nacionalnih organov zahteva, da določijo institucije in organe ali vrste takih organov in organizacij, ki se štejejo za upravičene do sodelovanja v posebnih ukrepih programa na svojih zadevnih ozemljih.

Člen 24

Revizijski organ

1.           Neodvisni revizijski organ izda revizijsko mnenje o letni izjavi o zanesljivosti upravljanja iz člena 57(5)(d) in (e) Finančne uredbe št. XX/2012.

2.           Neodvisni revizijski organ:

(a) ima potrebne strokovne kompetence za opravljanje revizij v javnem sektorju;

(b) zagotovi pri izvajanju revizijske dejavnosti upoštevanje mednarodno sprejetih revizijskih standardov;

(c) ni v navzkrižju interesov z ozirom na pravno osebo, katere del je nacionalna agencija. Zlasti je neodvisen pri svojem delovanju glede na pravno osebo, katere del je nacionalna agencija, in ne izvaja nobenih drugih kontrol ali revizij v zvezi z ali za pravno osebo.

3.           Neodvisni revizijski organ zagotavlja Komisiji, njenim predstavnikom in Revizijskemu sodišču popoln dostop do vseh dokumentov in poročil, na katerih temelji revizijsko mnenje, ki ga izda v zvezi z letno izjavo nacionalne agencije o zanesljivosti upravljanja.

POGLAVJE VIII

Sistem nadzora

Člen 25

Načela sistema nadzora

1.           Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se pri izvajanju ukrepov, financiranih na podlagi tega sklepa, zaščitijo finančni interesi Evropske unije s preventivnimi ukrepi proti goljufijam, korupciji in kakršnim koli drugim nezakonitim dejavnostim, z izvajanjem učinkovitih kontrol ter, če se odkrijejo nepravilnosti, z izterjavo neupravičeno plačanih zneskov in po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračalnimi kaznimi.

2.           Komisija lahko je prav tako odgovorna za izvajanje nadzornih kontrol v zvezi s programskimi ukrepi, ki jih upravljajo nacionalne agencije. Določi minimalne zahteve za kontrole, ki jih izvajajo nacionalne agencije in neodvisni revizijski organ.

3.           Nacionalna agencija je odgovorna za primarne kontrole upravičencev do nepovratnih sredstev za programske ukrepe iz člena 22(2). Te kontrole morajo dati primerna zagotovila, da se dodeljena nepovratna sredstva uporabljajo za predvidene namene in v skladu z ustreznimi pravili Unije.

4.           Glede finančnih sredstev programa, prenesenih na nacionalne agencije, bo Komisija zagotovila pravilno koordinacijo svojih kontrol z nacionalnimi organi in nacionalnimi agencijami na podlagi načela enotne revizije in analize na podlagi tveganja. Ta določba se ne uporablja za preiskave OLAF.

Člen 26

Zaščita finančnih interesov Evropske unije

1.           Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče so pooblaščeni za izvajanje revizij na podlagi dokumentacije in na kraju samem pri vseh upravičencih do povratnih sredstev, izvajalcih, podizvajalcih in drugih tretjih straneh, ki so prejele finančna sredstva Unije. Prav tako lahko izvajajo revizije in kontrole nacionalnih agencij.

2.           Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko na kraju samem izvaja kontrole in preglede gospodarskih subjektov, ki jih tako financiranje neposredno ali posredno zadeva, v skladu s postopkom iz Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96, da bi ugotovil, ali obstaja goljufija, korupcija ali katera koli druga nezakonita dejavnost, ki vpliva na finančne interese Evropske unije v zvezi s sporazumom ali sklepom o nepovratnih sredstvih ali pogodbo v zvezi s financiranjem Unije.

3.           Brez poseganja v pododstavka 1 in 2 sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami ter sporazumi in sklepi o nepovratnih sredstvih ter pogodbe, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, izrecno pooblaščajo Komisijo, Računsko sodišče in OLAF za izvajanje takih revizij, kontrol in pregledov na kraju samem.

POGLAVJE IX

Prenos pooblastil in izvedbene določbe

Člen 27

Prenos pooblastil na Komisijo

Komisija ima pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 28 v zvezi s spremembami člena 13(7) in člena 22(2), ki se nanašata na merila uspešnosti oziroma na določbe o ukrepih, ki jih upravljajo nacionalne agencije.

Člen 28

Izvajanje prenosa pooblastil

1.           Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji iz tega člena.

2.           Pooblastilo iz člena 27 se prenese na Komisijo za obdobje 7 let od datuma začetka veljavnosti te uredbe in za čas trajanja programa.

3.           Prenos pooblastila iz člena 27 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu pooblastila preneha veljavnost pooblastila, navedenega v sklepu. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Ne vpliva na veljavnost katerih koli že veljavnih delegiranih aktov.

4.           Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.           Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 27, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku 2 mesecev od uradnega obvestila Evropskega parlamenta in Sveta o tem aktu, ali če pred iztekom tega roka Evropski parlament in Svet uradno obvestita Komisijo, da ne nameravata nasprotovati. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok podaljša za 2 meseca.

Člen 29

Izvajanje programa

Za izvedbo programa Komisija sprejme letne delovne programe z izvedbenimi akti v skladu s postopkom iz člena 30(2). V njih se določijo cilji, pričakovani rezultati, način izvajanja in njihov skupni znesek. Prav tako vsebujejo opis ukrepov, ki bodo financirani, navedbo zneska, dodeljenega vsakemu ukrepu, pa tudi porazdelitev finančnih sredstev med države članice za ukrepe, ki jih upravljajo njihove nacionalne agencije, in okvirne časovne razporede izvajanja. Za nepovratna sredstva vsebujejo prednostne naloge, bistvena merila za ocenjevanje in najvišjo stopnjo sofinanciranja.

Člen 30

Postopek v odboru

1.           Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.           Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

POGLAVJE X

Končne določbe

Člen 31

Razveljavitev – prehodne določbe

1.           Sklep št. 1720/2006/ES o uvedbi akcijskega programa na področju vseživljenjskega učenja, Sklep št. 1719/2006/ES o uvedbi programa Mladi v akciji in Sklep št. 1298/2008/ES o uvedbi programa Erasmus Mundus se razveljavijo 1. januarja 2014.

2.           Ukrepi, ki se začnejo izvajati 31. decembra 2013 ali pred tem datumom na podlagi Sklepa št. 1720/2006/ES, Sklepa št. 1719/2006/ES in Sklepa št. 1298/2008/ES, se upravljajo, če ustreza, v skladu z določbami te uredbe.

3.           Države članice zagotovijo na nacionalni ravni neoviran prehod med ukrepi, ki se izvajajo v okviru predhodnih programov na področju vseživljenjskega učenja, mladih in mednarodnega sodelovanja v visokošolskem izobraževanju, ter ukrepi, ki se izvedejo v okviru tega programa.

Člen 32

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

PRILOGA ZAKONODAJNI FINANČNI IZKAZ ZA PREDLOGE

[v podporo vsem predlogom ali pobudam, predloženim zakonodajnemu organu

(člen 28 finančne uredbe in člen 22 pravil za izvajanje)]

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

              1.1.    Naslov predloga/pobude

              1.2.    Zadevna področja politik v okviru ABM/ABB

              1.3.    Vrsta predloga/pobude

              1.4.    Cilji

              1.5.    Utemeljitev predloga/pobude

              1.6.    Trajanje ukrepa in finančnega vpliva

              1.7.    Načrtovani načini upravljanja

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

              2.1.    Pravila glede spremljanja in poročanja

              2.2.    Sistem upravljanja in nadzora

              2.3.    Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

              3.1.    Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in proračunske vrstice odhodkov

              3.2.    Ocenjeni učinek na odhodke

              3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke v mio.

              3.2.2. Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

              3.2.3. Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave

              3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

              3.2.5. Udeležba tretjih strani pri financiranju

              3.3.    Ocenjeni vpliv na prihodke

ZAKONODAJNI FINANČNI IZKAZ ZA PREDLOGE

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.        Naslov predloga/pobude

Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o uvedbi ukrepa Erasmus za vse, programa Unije za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport

1.2.        Zadevna področja politik v okviru ABM/ABB[31]

Naslov 15 Izobraževanje in kultura

1.3.        Vrsta predloga/pobude

x x Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa[32].

¨ Predlog/pobuda je namenjena podaljšanju obstoječega ukrepa.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na ukrep z novo usmeritvijo.

1.4.        Cilji

1.4.1.     Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Strategija Evropa 2020

Prednostna naloga: pametna in vključujoča rast, enotni program za izobraževanje, mlade in šport

Cilji: izobraževanje/spretnosti

Vodilne pobude: Program za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta, Mladi in mobilnost

1.4.2.     Posebni cilji in zadevne dejavnosti v okviru ABM/ABB

POSEBNI CILJ št. 1:

Izboljšati raven ključnih kompetenc in spretnosti zlasti v zvezi z njihovo pomembnostjo za trg dela in družbo, pa tudi za sodelovanje mladih v demokratičnem življenju Evrope, zlasti s povečanjem števila priložnosti za učno mobilnost za mlade, udeležence izobraževanja, osebje in mladinske delavce ter z okrepljenim sodelovanjem med izobraževanjem, mladimi in trgom dela.

POSEBNI CILJ št. 2:

Spodbujati izboljšanje kakovosti, inovacijsko odličnost in internacionalizacijo na ravni izobraževalnih institucij, pa tudi pri mladinskem delu, zlasti z boljšim nadnacionalnim sodelovanjem med ponudniki izobraževanja in usposabljanja/mladinskimi organizacijam in drugimi zainteresiranimi stranmi.

POSEBNI CILJ št. 3:

Spodbujati oblikovanje evropskega prostora vseživljenjskega učenja, sprožati reforme politik na nacionalni ravni, podpirati posodobitev sistemov izobraževanja in usposabljanja, vključno z neformalnim učenjem, ter podpirati evropsko sodelovanje na področju mladih, zlasti z okrepljenim političnim sodelovanjem, boljšo uporabo orodij za priznavanje in preglednost ter z razširjanjem dobrih praks.

POSEBNI CILJ št. 4:

Izboljšati mednarodno razsežnost izobraževanja, usposabljanja in mladih, zlasti v visokošolskem izobraževanju, s povečanjem privlačnosti visokošolskih institucij Unije in podpiranjem razvojnih ciljev Unije s spodbujanjem mobilnosti in sodelovanja med visokošolskimi institucijami v EU in tretjih državah ter s ciljno usmerjeno krepitvijo zmogljivosti v tretjih državah.

POSEBNI CILJ št. 5:

Izboljšati poučevanje in učenje jezikov ter spodbujati jezikovno raznolikost.

POSEBNI CILJ št. 6:

Z dejavnostmi programa Jean Monnet spodbujati odličnost v dejavnostih poučevanja in raziskovalnih dejavnostih na področju evropskega združevanja po vsem svetu.

POSEBNI CILJ št. 7:

Spopadati se z nadnacionalnimi dejavniki, ki ogrožajo šport, kot so uživanje nedovoljenih poživil, vnaprejšnji dogovori o rezultatih tekmovanj, nasilje, rasizem in nestrpnost.

POSEBNI CILJ št. 8:

Podpirati dobro upravljanje v športu in dvojne poklicne poti športnikov.

POSEBNI CILJ št. 9:

Spodbujati socialno vključenost, enake možnosti in telesno dejavnost, ki krepi zdravje, z večjo udeležbo v športu.

Zadevne dejavnosti v okviru AMB/ABB

Predlagana nova dejavnost v okviru ABM/ABB:

15.02 Izobraževanje, usposabljanje, mladi in šport

1.4.3.     Pričakovani rezultati in učinki

Navedite, kako naj bi predlog/pobuda učinkovala na upravičence/ciljne skupine.

S spodbujanjem nadnacionalne mobilnosti formalnega in neformalnega učenja in sodelovanja tako znotraj Unije kot mednarodno bo program Erasmus za vse pomagal državam članicam doseči pomemben sistemski učinek na njihove sisteme za izobraževanje, usposabljanje in mlade. Pričakovane koristi bodo v dobršni meri presegle zadevne posameznike; pomagale bodo mladim pridobiti nova znanja in spretnosti ter izboljšati zaposljivost; izobraževalne institucije bodo postale bolj učinkovite, odprte in mednarodne; zagotovile pa bodo tudi kakovostna orodja, analizo in raziskave.

Na področju neformalnega učenja in mladinskega dela se največji učinki pričakujejo na področju izobraževalnega in poklicnega razvoja posameznikov, vključno s spodbujanjem sodelovanja mladih v družbi in športu. Program bo tudi oblikoval pobude politik, kot je Evropska prostovoljna služba, ki izboljšuje sodelovanje na področju prostovoljnih dejavnosti za mlade.

Za države kandidatke in tretje države bo predlog povečal njihove možnosti za partnerstva, katerih cilj je tesnejše sodelovanje zlasti v dejavnostih mobilnosti. Okrepljeno sodelovanje bo podpiralo krepitev zmogljivosti in posodobitev visokošolskega izobraževanja v partnerskih državah ter prispevalo k privlačnosti Evrope.

1.4.4.     Kazalniki rezultatov in učinkov

Navedite, s katerimi kazalniki bi bilo mogoče spremljati.

Kazalniki || Pridobivanje podatkov || Cilj

– Diplome v terciarnem izobraževanju – Osip || Evropa 2020 Poročila ET 2020 Eurostat || Do leta 2020 bi moralo biti vsaj 40 % ljudi med 30. in 34. letom starosti visokošolskih diplomantov. Do 2020 ima največ 10 % mladih med 18. in 24. letom samo nižjo srednješolsko izobrazbo in niso vpisani na izobraževanje ali usposabljanje.

% udeležencev, ki so povečali svoje ključne kompetence in/ali spretnosti, pomembne za svojo zaposljivost || Eurostat Končno poročilo upravičenca Ankete/Eurobarometer || Do leta 2020 je 95 % ljudi, ki navajajo, da so z udeležbo v projektu programa pridobili ali izboljšali ključne kompetence.

% mladih udeležencev, ki izjavljajo, da so bolje pripravljeni za sodelovanje v družbenem in političnem življenju || Končno poročilo upravičenca Ankete/Eurobarometer || Do leta 2020 je 70 % mladih, ki navajajo, da so bolje pripravljeni za sodelovanje v družbenem in političnem življenju zaradi svojega sodelovanja v projektu programa.

% organizacij, ki so sodelovale v programu in ki so razvile/sprejele inovativne metode || Ankete/Eurobarometer Končno poročilo || Letno povečanje

Število držav članic, ki izkoriščajo rezultate odprte metode koordinacije pri razvoju svojih nacionalnih politik || ET 2020 || Do leta 2020 vse države članice sistematično upoštevajo ustrezne informacije/rezultate, ki so na voljo iz OMK za izobraževanje in usposabljanje.

Število visokošolskih institucij izven Unije, ki sodelujejo v ukrepih mobilnosti in sodelovanja || Končno poročilo IT orodje za spremljanje Ankete/Eurobarometer || Letno povečanje

Število udeležencev, ki so povečali svoje jezikovne spretnosti || || Do leta 2020 se vsaj 80 % dijakov na nižji srednješolski stopnji uči vsaj dva tuja jezika.

% povečanja števila projektov Jean Monnet po vsem svetu || Končno poročilo IT orodje za spremljanje Ankete/Eurobarometer || Letno povečanje

– % udeležencev, ki uporabljajo rezultate čezmejnih projektov za boj proti dejavnikom, ki ogrožajo šport – % udeležencev, ki uporabljajo rezultate čezmejnih projektov za izboljšanje dobrega vodenja in dvojnih poklicnih poti – % udeležencev, ki uporabljajo rezultate čezmejnih projektov za izboljšanje socialne vključenosti, enakih možnosti in stopenj udeležbe || Končno poročilo IT orodje za spremljanje Ankete/Eurobarometer || Letno povečanje

1.5.        Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.     Zahteve, ki jih je treba kratkoročno ali dolgoročno izpolniti

– zagotoviti večje število priložnosti za učno mobilnost študentov, mladih, učiteljev, vodij usposabljanja in mladinskih delavcev;

– okrepiti nadnacionalno sodelovanje med organizacijami za izobraževanje, usposabljanje in mlade, da bi spodbujali inovativne metode poučevanja in izmenjavo dobrih praks;

– okrepiti mednarodno razsežnost izobraževanja z okrepljenim sodelovanjem z nekaterimi regijami po svetu, zlasti s sosedi Unije;

– podpirati reformo politik v državah članicah;

– podpirati športne dejavnosti, ki se osredotočajo na boj proti nedovoljenim poživilom, nasilju in rasizmu ter spodbujanje nadnacionalnih dejavnosti.

1.5.2.     Dodana vrednost sodelovanja Unije

Kot je poudarjeno v Pregledu proračuna Unije, „bi bilo treba proračun Unije uporabljati za financiranje javnih dobrin Unije, ukrepov, ki jih države članice in regije ne morejo financirati same, ali kadar se na ta način lahko dosežejo boljši rezultati“. Vmesne ocene sedanjih programov, ki obravnavajo izobraževanje, usposabljanje in mladino (zlasti programa Vseživljenjsko učenje in Mladi v akciji), so pokazale, da glavna evropska dodana vrednost programa izvira iz nadnacionalnega in inovativnega značaja opravljenih dejavnosti ter izdelkov in partnerstev, ki jih program pomaga razvijati. Spodbujanje uspešnega sodelovanja med sistemi za izobraževanje, usposabljanje in mlade držav članic bi pomagalo opredeliti in izvajati politike in prakse, ki se obnesejo in spodbujajo učenje drug od drugega.

Pravni predlog spoštuje načelo subsidiarnosti, saj so naloge za sprejetje spodbujevalnega ukrepa na zadevnem področju določene v Pogodbi (člena 165 in 166 PEU). Politike se izvajajo ob polnem upoštevanju odgovornosti držav članic zlasti glede vsebine poučevanja in organizacije nacionalnih sistemov izobraževanja, pa tudi kulturne in jezikovne raznolikosti in v skladu z načelom neposrednega centraliziranega upravljanja.

Instrument Unije se bo osredotočal na mobilnost študentov in učiteljev, razvoj izmenjav informacij in najboljših praks, prilagajanje industrijskim spremembam s poklicnim usposabljanjem in preusposabljanjem ter olajšanjem dostopa do njega.

1.5.3.     Izkušnje, pridobljene iz podobnih preteklih izkušenj

Na področju izobraževanja in kulture je obstoječi program vseživljenjsko učenje rezultat združitve treh prejšnjih programov[33] v en sam program. Kakor je navedeno v vmesni oceni programa VŽU, je bila ta združitev uspešna v glavnem v pogledu splošnega upravljanja zaradi precejšnje upravne poenostavitve, pa tudi razširjanja informacij ciljnim skupinam.

Nadaljnja poenostavitev se sedaj pričakuje iz povezovanja programa VŽU s programom Mladi v akciji in različnimi programi mednarodnega sodelovanja. Ti imajo pravzaprav že sedaj skupne podobne strukture upravljanja (nacionalne agencije, izvajalska agencija) in pokrivajo zelo podobne vrste ukrepov (v glavnem projekte mobilnosti in sodelovanja).

Glede vsebine politik ocene kažejo, da so sedanji programi Skupnosti za spodbujanje nadnacionalne formalne in neformalne učne mobilnosti in sodelovanja tako znotraj Unije kot mednarodno že dosegli pomemben sistemski učinek, ki znatno presega koristi za zadevne posameznike.

Ocene dosledno kažejo, da prezapletenost preostale razdrobljenosti sedanjega programa vseživljenjsko učenje (VŽU), ki ga sestavlja 6 podprogramov, več kot 50 ciljev in preko 60 ukrepov; povezana je s tveganji za prekrivanja, ovira razvoj usklajenega pristopa k vseživljenjskemu učenju in omejuje možnosti za doseganje večje učinkovitosti in stroškovne učinkovitosti. Nekateri sedanji ukrepi nimajo kritične mase, potrebne za dolgotrajen učinek. Poleg tega je treba podobnosti med splošnimi cilji in mehanizmi za izvajanje podprogramov vseživljenjsko učenje in Mladi v akciji, ki se oba osredotočata na mobilnost, sodelovanje in človeški kapital, v polni meri izkoristiti zlasti, kar zadeva upravljanje in izvajanje programa.

Vmesna ocena programa VŽU kaže, da bi enoten program lahko omogočil večjo usklajenost med različnimi možnostmi financiranja, ponujenih upravičencem, ter krepitev pristopa vseživljenjskega učenja s povezovanjem vseh programov, ki obravnavajo formalno in neformalno učenje v vseh fazah spektra izobraževanja in usposabljanja. Razširil bo možnosti za strukturirano partnerstvo med različnimi sektorji izobraževanja in delom ter z drugimi pomembnimi akterji. Na ravni upravljanja je lahko ekonomija obsega pomembna, če imajo ukrepi enake vrste enaka izvedbena pravila in postopke, kar poenostavlja zadeve tako za upravičence kot organe upravljanja na ravni Unije in nacionalnih ravni. Program bo tudi zagotavljal prilagodljivost in pobude, tako da se bosta pri dodeljevanju proračunskih sredstev med ukrepe, upravičence in države bolj upoštevala uspešnost in možni učinek.

Enako velja za mednarodno sodelovanje v visokošolskem izobraževanju, za katerega je prav tako značilna razdrobljenost instrumentov Unije, kar študentom in institucijam otežuje dostop do različnih priložnosti, Uniji pa doseganje mednarodne prepoznavnosti. Podobni programi imajo različne cilje, obseg, načine delovanja in časovni razpored, tako da povezovanje med njimi ni enostavno; nezadostna predvidljivost in letni cikel financiranja po načelu „stop-go“ nekaterih ukrepov pa otežujeta visokošolskim institucijam udeležbo v dolgoročnem sodelovanju.

1.5.4.     Skladnost in možnosti sinergij z drugimi zadevnimi instrumenti

Erasmus za vse ni edini program Unije, ki se ukvarja s področjema izobraževanja in mladih. Strukturni skladi in prihodnji program za raziskave in inovacije Obzorje 2020 so prav tako močno zavezani strategiji Unija 2020 in z njo povezanim krovnim ciljem zlasti glede visokošolskega izobraževanja in osipa. Sinergija med instrumenti bo zagotovljena z jasnim ločevanjem med vrstami naložb/podprtih ciljnih skupin: izobraževalno infrastrukturo bo podpiral ESRR, usposabljanje oseb na trgu dela in mobilnost odraslih v učnem procesu ESS, mobilnost raziskovalcev pa Obzorje 2020. Poleg tega program Erasmus za vse podpira samo nadnacionalne projekte, medtem ko se strukturni skladi osredotočajo na nacionalno ali regionalno razsežnost.

Želja je, da se vsem državam članicam omogoči, da preskusijo in eksperimentirajo z orodji in metodami, pridobljenimi iz nadnacionalnega sodelovanja na podlagi programa Erasmus za vse, in jih zatem izvedejo na svojem ozemlju prek strukturnih skladov.

Dopolnjevanje s programom Obzorje 2020 bo za visokošolsko izobraževanje zelo pomembno, vključno z njegovo mednarodno razsežnostjo, v okviru katere se bosta krepila odličnost in raziskovalna dejavnost na univerzah.

1.6.        Trajanje ukrepa in finančnega vpliva

x Časovno omejen predlog/pobuda

– x trajanje predloga/pobude od 1.1.2014 do 31.12.2020

– x Finančni vpliv od leta 2014 do leta 2025

¨ Časovno neomejen predlog/pobuda.

– Izvedba z začetnim obdobjem postopne krepitve med letoma LLLL in LLLL.

– ki mu sledi polno delovanje.

1.7.        Načrtovani načini upravljanja[34]

x Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija

x Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvrševanja na:

– x izvajalske agencije,

– ¨  organe, ki jih ustanovijo Skupnosti[35],

– x nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve,

– ¨  osebe, ki se jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v zadevnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.

¨ Deljeno upravljanje z državami članicami

¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami

x Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (kakor je navedeno v nadaljevanju)

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje razložiti v rubriki „opombe“.

Opombe

Kar zadeva mobilnostno pobudo v okviru programa Erasmus za magistrski študij iz člena 14(3), predvideva Komisija uporabo sistema skupnega upravljanja z mednarodnimi organizacijami. V odvisnosti od podrobnih pogajanj o pogodbenih pogojih je verjetno, da bo skupina Evropske investicijske banke izbrana za skrbnika za izvajanje jamstva.

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.        Pravila glede spremljanja in poročanja

Navedite pogostost in pogoje.

Pravila za spremljanje in poročanje bodo določena ob upoštevanju učinkovitosti in stroškovne učinkovitosti na podlagi izkušenj, pridobljenih v sedanjih programih.

Da bi dosegli ta cilj, bodo v procesu upravljanja nepovratnih sredstev izvedene številne poenostavitve, katerih glavni cilji bodo zmanjšati upravno obremenitev in s tem povezane stroške za udeležence programa, zmanjšati stroške spremljanja in nadzora za organe upravljanja, povečati kakovost zbranih podatkov in zmanjšati stopnje napak.

Da bi dosegli to poenostavitev, bodo izvedeni naslednji ukrepi:

–        racionalizacija strukture programa in ukrepov: občutno zmanjšanje števila različnih ukrepov z različnimi pravili upravljanja; podporna pisarna mora biti poenotena in racionalizirana za vse ukrepe;

–        uporaba pavšalnih in nepovratnih sredstev po pavšalni stopnji/nepovratnih sredstev, ki temeljijo na enotnih stroških, bo v kar največji meri posplošena. Nepovratna sredstva posameznikom za ukrepe učne mobilnosti bodo brez izjeme v obliki pavšalnih nepovratnih sredstev. Poročanje in nadzor se bosta tako osredotočala na realizacijo podprte dejavnosti in dosežene rezultate namesto na upravičenost nastalih stroškov, s čimer se bosta zmanjšali delovna obremenitev in obseg napak tako za udeležence programa kot za organe upravljanja;

–        za projekte sodelovanja in podporo reformi politik bo večja pozornost namenjena rezultatom, pri čemer bo možno pavšalna nepovratna sredstva povečati. Če bodo dejanski stroški osnova za nepovratna sredstva, bodo nepovratna sredstva zlasti namenjena za neposredne stroške;

–        upravičenci programa bodo v svojih prijavah za nepovratna sredstva in poročilih predložili potrebne informacije o upravljanju. Zahteve glede poročanja bodo sorazmerne višini nepovratnih sredstev, trajanju in zahtevnosti podprtega ukrepa. Kazalniki so določeni v pravni podlagi, da se zagotovi stabilna podlaga za zbiranje in izkoriščanje podatkov v zvezi s spremljanjem in poročanjem;

–        zmanjšano število ukrepov bo podprto z elektronskimi obrazci za prijavo in poročanje upravičencev. To bo olajšalo zbiranje in izkoriščanje podatkov za spremljanje in poročanje tako na nacionalni ravni kot na ravni Unije.

2.2.        Sistem upravljanja in nadzora

2.2.1.     Ugotovljena tveganja

Tveganja, ugotovljena pri izvajanju sedanjih programov, večinoma spadajo v naslednje kategorije:

–        napake, ki izhajajo iz zahtevnosti pravil: sedanji programi kažejo, da so stopnje napak in finančni popravki večji v primeru ukrepov z bolj kompleksnimi pravili glede finančnega upravljanja, zlasti, ko nepovratna sredstva temeljijo na dejanskih stroških;

–        zanesljivost v verigi nadzora in vzdrževanje revizijske sledi: sedanje programe upravlja veliko število posrednikov, nacionalne agencije, revizijski organi in države članice;

–        neučinkovita uporaba upravnih sredstev: študija o stroških kontrol za ukrepe, ki jih upravljajo nacionalne agencije v sedanjih programih, je pokazala, da v mnogih državah nacionalne agencije trenutno izvajajo strožje in pogostejše kontrole, kot jih zahteva Komisija. Poleg tega veliko število zlasti zelo nizkih nepovratnih sredstev, namenjenih mobilnosti posameznikov, nalaga težko breme tako udeležencem kot nacionalnim agencijam. Prav tako imajo nacionalne agencije, ki upravljajo sorazmerno majhne zneske sredstev Unije, mnogo višje stroške upravljanja kot agencije, ki upravljajo večje zneske;

–        posebne ciljne javnosti: zlasti v mladinskem sektorju, vendar do določene mere tudi na področju izobraževanja odraslih, lahko te sodelujejo, ne da bi imele potrebno finančno trdnost ali zapletene strukture za upravljanje, npr. skupine mladih, ki se oblikujejo izključno za namene upravljanja projekta izmenjave mladih. To pomanjkanje formalne strukture lahko vpliva na njihovo finančno in operativno sposobnost za upravljanje sredstev Unije;

–        potencialno prekrivanje financiranja po ukrepih zaredi njihovega širokega obsega: sedanje ukrepe programa upravljajo mreža nacionalnih agencij, izvajalska agencija in Komisija. Ti akterji uporabljajo različne sisteme IT za upravljanje. Hkrati je sedanja opredelitev programskih ukrepov dokaj široka, tako da načeloma omogoča določena prekrivanja financiranja.

2.2.2.     Načrtovani načini nadzora

Sistem nadzora za novi program bo vzpostavljen na tak način, da bo zagotavljal uspešnost in stroškovno učinkovitost nadzora.

1. Zmanjšati napake, ki so posledica zapletenosti pravil

Kakor je opisano v točki 2.1, bo glavna poenostavitev za zmanjšanje stopenj napak, ki so posledica zapletenosti finančnih pravil, splošna uporaba nepovratnih sredstev v obliki pavšalov, pavšalnih stopenj in lestvic stroškov na enoto.

To je v skladu z raziskavo o stroških nadzora, ki je analizirala stroške nadzora za 4 različne vrste ukrepov programa VŽU, ki jih upravljajo nacionalne agencije:

– mobilnost v okviru programa Erasmus: velika nepovratna sredstva, dodeljena posameznim univerzam na podlagi pavšalnih zneskov in ponavljajočim se upravičencem na podlagi pavšalnih stopenj; nepovratna sredstva znašajo 50 % proračuna programa;

– mobilnost v okviru programa Leonardo in prenos inovacijskih projektov: srednje velika oziroma velika nepovratna sredstva, dodeljena večstranskim partnerstvom na podlagi pavšalnih stopenj oziroma dejanskih stroškov;

– partnerstva: majhna nepovratna sredstva, dodeljena šolam, organizacijam za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter organizacijam za izobraževanje odraslih na podlagi pavšalnih nepovratnih sredstev;

– individualna mobilnost: zelo majhna nepovratna sredstva, dodeljena posameznim učiteljem v šolah in na področju izobraževanja odraslih.

Rezultati raziskave za program vseživljenjsko učenje so:

Vrsta ukrepa || Redna kontrola || Dokumentacijska kontrola || Naknadni pregled

Mobilnost Erasmus || 0,16 % || 0,32 % || 0,17 %

Projekti Leonardo || 2,55 % || 1,67 % || 1,77 %

Partnerstva || 0,25 % || 0,36 % || n.r.

Individualna mobilnost || 0,66 % || 0,93 % || n.r.

Povprečno program VŽU || 0,81 % || 1,05 % || 0,40 %

Medtem ko povprečni finančni popravki po rednih kontrolah končnih poročil (100 % pregledanih sporazumov o nepovratnih sredstvih) znašajo 0,81 %, pa je ta stopnja od 0,16 % za mobilnost v okviru programa Erasmus do 2,55 % za projekte programa Leonardo. Podobno je v primeru dokumentacijskih kontrol, opravljenih na vzorcu sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev (pregledati je treba od 10 do 25 % vseh sporazumov), povprečna stopnja je 1,05 %, in sicer v razponu od 0,32 % za mobilnost v okviru programa Erasmus do 1,67 % za projekte programa Leonardo. Enak vzorec je potrjen za naknadne kontrole na kraju samem.

Kakor je razvidno iz navedenega, znaša dejanska stopnja napak okrog 0,50 %. To nizko stopnjo napak so potrdile tudi neodvisne finančne revizije sporazumov, sklenjenih med Komisijo in nacionalnimi agencijami (0,07 % v letu 2010).

Za program Mladi v akciji je stopnje napak težje ugotoviti. Na podlagi finančnih revizij sporazumov, sklenjenih med Komisijo in nacionalnimi agencijami, opravljenimi v letu 2010, je bila stopnja napak 1,71 %, vendar nanjo v veliki meri vplivajo sistemske napake v eni večji državi pri sporazumih KOM-NA iz leta 2005 in 2007.

Povprečna stopnja napak za oba programa skupaj je znašala 0,3 %.

Ob upoštevanju, da bo v okviru novega programa okrog 80 % sredstev proračuna dodeljeno ukrepom učne mobilnosti in da bodo za te ukrepe nepovratna sredstva dodeljena v obliki pavšalnih zneskov in lestvic stroškov na enoto, se lahko pričakuje, da bo to omogočilo ohranjanje ali celo nadaljnje zmanjševanje že tako nizke stopnje napak za program v celoti.

Poleg tega se pričakuje, da bo preoblikovanje sporazumov o nepovratnih sredstvih za individualno mobilnost v sporazume, ki jih upravljajo organizacije, izboljšalo stopnjo napak v smeri stopnje napak, ki velja za mobilnost tipa Erasmus.

Za ukrepe, vključene v okviru Sodelovanja za inovacije in dobro prakso ter v okviru Podpore za reformo politik, bo Komisija določila nepovratna sredstva v obliki pavšala, lestvic stroškov na enoto in pavšalne stopnje nepovratnih sredstev glede na pričakovane rezultate in končne izsledke, kadar koli bo to možno, zlasti pa za strateška partnerstva (primerjaj mehanizem financiranja, primerljiv z mehanizmom financiranja partnerstev v zgornji tabeli).

Za manjšino ukrepov, za katere lahko nepovratna sredstva še naprej (delno) temeljijo na dejanskih stroških, bi morala poenostavitev upravljanja nepovratnih sredstev zlasti izhajati iz ponovne opredelitve upravičenih stroškov in omejitve prispevka Unije na določene vrste neposrednih stroškov v skladu s priporočili notranje revizije stopnje napak pri neposrednem upravljanju, ki jo je opravil GD EAC. Za nepovratna sredstva so predvideni naslednji modeli financiranja in poenostavitveni ukrepi:

–        poenostavljeno povračilo dejanskih neposrednih stroškov;

–        jasna opredelitev neposrednih stroškov zaposlenih zaradi zagotavljanja pravne varnosti upravičencem in zaradi zmanjšanja napak;

–        pravna varnost glede evidentiranja časa z zagotovitvijo jasnega in enostavnega nabora minimalnih pogojev in pravil za udeležbo;

–        odprava obveznosti evidentiranja časa za zaposlene, ki delajo 100-odstotno na projektu Unije;

–        možnost uporabe stroškov na enoto za zaposlene (povprečni stroški zaposlenih) za upravičence, za katere je to njihova običajna računovodska metoda;

–        ena enotna pavšalna stopnja za posredne stroške, ki se uporablja samo za neposredne stroške dela;

–        za ukrepe, ki jih upravlja izvajalska agencija, uporaba revizijskih potrdil za nepovratna sredstva nad pragom, s katerimi bodo revizorji potrdili zakonitost in skladnost finančnih poročil.

Ti ukrepi bi morali privesti do nižjih stopenj napak za vrste projektov, pri katerih je stopnja napak trenutno precej visoka, npr. prenos inovacij v okviru programa Leonardo in zlasti ukrepi, ki jih neposredno upravljata Komisija in izvedbena agencija.

Pričakovani rezultati/cilj notranjega nadzora

Že v okviru sedanjih programov so določene zelo podrobne zahteve glede nadzora po vrstah ukrepov na podlagi analize tveganja ob upoštevanju stopnje nepovratnih sredstev, zahtevnosti ukrepa, števila partnerjev in ponavljanja upravičencev. Podoben pristop bo sprejet za nov program; vendar bo upošteval tudi manjše tveganje, ki bo posledica predvidene poenostavitve. Poleg tega je tako zmanjšanje utemeljeno z dosledno nizkimi stopnjami napak v velikem delu sedanjih programov. Dobro poznavanje sistemov nadzora in njihovih rezultatov bo omogočilo, da se cilji nadzora določijo na podlagi tveganja.

Na podlagi zgoraj navedenega so za ukrepe, ki jih bodo upravljale nacionalne agencije, predvideni naslednji okvirni cilji nadzora:

|| Učna mobilnost || Projekti sodelovanja

Kontrole sistemov na kraju samem, opravljene pri ponavljajočih se upravičencih in upravičencih, ki prejemajo več podpor v obliki nepovratnih sredstev (vključno s finančno kontrolo zadnjega sklenjenega sporazuma na kraju samem, če ustreza) || Za nove upravičence: 1 kontrola v obdobju trajanja programa na ponavljajočega se upravičenca, ki prejema letna nepovratna sredstva >250 000 EUR || 1 kontrola v obdobju trajanja programa na upravičenca do več podpor v obliki nepovratnih sredstev, ki prejema letni znesek nepovratnih sredstev >1 000 000 EUR

Pri upravičencih, ki so bili preverjeni v zvezi s podobnimi projekti po predhodnih programih, bo kontrola sistemov odvisna od rezultatov prejšnjih kontrol

Med izvajanjem ukrepa kontrole na kraju samem, opravljene pri upravičencih, ki se ne ponavljajo || 1 %, odvisno od ravni nepovratnih sredstev in vrste upravičenca

Redne kontrole finančnih poročil || 100 %

Kontrole podporne dokumentacije || 2–5%, odvisno od ravni nepovratnih sredstev in vrste upravičenca || 2–10 %, odvisno od ravni nepovratnih sredstev, vrste nepovratnih sredstev in vrste upravičenca

Naknadne finančne kontrole na kraju samem || 0,25–1 %, odvisno od ravni nepovratnih sredstev, vrste nepovratnih sredstev, vrste upravičenca in rezultatov prejšnjih kontrol

Posebni cilji nadzora se lahko sprejmejo za posebno majhne države z zelo omejenim številom udeležencev v okviru določenega ukrepa, da se prepreči, da bi isti upravičenci morali prestajati vsakoletne poglobljene kontrole zaradi minimalnih količinskih zahtev.

Kontrole na kraju samem med trajanjem ukrepa bodo skrbno izbrane, saj običajno ne privedejo do finančnih popravkov, vendar za nacionalne agencije predstavljajo zelo visoke stroške. Omejijo se lahko na določena področja, na primer na področja z visoko udeležbo podjetij, zavodov z bolj omejeno finančno sposobnostjo ali neformalnih skupin (zlasti mladinski sektor) in temeljijo na tveganjih, ugotovljenih po podatkovnem rudarjenju.

Če se pri določenem upravičencu ugotovijo resne težave, se lahko v obdobju trajanja programa poveča pogostost sistemskih kontrol ponavljajočega se upravičenca na kraju samem.

2. Zanesljivost v verigi nadzora in revizijske sledi

Za sedanja programa vseživljenjsko učenje in Mladi v akciji je bil vzpostavljen trden nadzorni sistem za kontrolo uporabe finančnih sredstev Unije za ukrepe, ki jih upravljajo nacionalne agencije – ki predstavljajo ¾ proračuna programa – v državah članicah. Sistem je bil vzpostavljen leta 2007 in je tekom preteklih let znatno dozorel, kar je privedlo, da sta njegovo trdnost priznala Računsko sodišče (DAS 2008, 2009 in 2010) in Notranja revizijska služba (revizija sistema upravljanja in nadzora NA za program VŽU za obdobje 2009–10).

Nova finančna uredba, ki jo predlaga Komisija, uvaja nov element, ki ga je treba upoštevati za verigo nadzora. Člen 57(5)(d) dejansko zahteva od organov, kot so na primer nacionalne agencije, da predložijo letno „izjavo o zanesljivosti upravljanja glede popolnosti, točnosti in verodostojnosti obračunov, pravilnega delovanja sistemov notranjega nadzora ter glede zakonitosti in pravilnosti z obračuni povezanih transakcij ter spoštovanja načela dobrega finančnega upravljanja“. Člen 57.5(e) poleg tega zahteva „mnenje neodvisnega revizijskega organa o izjavi glede upravljanja iz točke (d), ki zajema vse njene elemente“. Nova finančna uredba določa, da morajo nacionalne agencije izjavo glede upravljanja predložiti Komisiji do 1. februarja, neodvisno revizijsko mnenje pa do 15. marca v letu, ki sledi letu, o katerem se poroča.

Kot posledica te spremembe finančne uredbe bo sprejeta veriga nadzora za programske ukrepe, ki jih upravljajo nacionalne agencije, pri čemer se bo še naprej izhajalo iz dobre prakse, da se zagotovi primerna uporaba finančnih sredstev Unije.

Za ukrepe, ki jih izvajajo nacionalne agencije, je predvidena naslednja ureditev:

–        Nadzor bo organiziran na treh ravneh: izvajale ga bodo nacionalne agencije, neodvisni revizijski organi, ki jih določijo države članice, in Komisija, pri čemer bo Komisija zaradi zagotavljanja stroškovne učinkovitosti upoštevala rezultate kontrol, ki jih opravijo drugi organi. V ta namen bo Komisija organizirala redno izmenjavo načrtov kontrol in revizij med zadevnimi akterji v okviru večletnega revizijskega obdobja.

–        Medtem ko bodo nacionalne agencije odgovorne za primarne kontrole upravičencev, bodo njihov sistem notranjega nadzora in skladnost spremljale in nadzirale države članice, revidiral pa ga bo neodvisni revizijski organ. Komisija bo določila zahteve za primarne in nadzorne kontrole na nacionalni ravni zaradi zagotavljanja skladnosti in zanesljivosti in nadzora izvajanja kontrol na ravni držav članic. Ta praksa je že dobro uveljavljena s strani Komisije, ki vsako leto izda tako imenovani Vodnik za nacionalne agencije, ki določa minimalne zahteve, cilje nadzora in tehnične smernice za nacionalne agencije glede primarnih kontrol upravičencev programa. Enako velja za smernice za nacionalne organe, ki določajo minimalni obseg sekundarnih kontrol in dajejo metodološka navodila, da se zagotovi sprejemljiva zanesljivost, pa tudi skladnost in primerljivost kontrol. Vendar pa bodo na podlagi uvedbe novih zahtev za nacionalne agencije v finančni uredbi (prim. zlasti čl. 57(5)(d) in (e)) smernice za nacionalne organe nadomeščene z „dogovorjenimi postopki“.

–        Sedanji strog sistem predlaganja letnih izjav o zanesljivosti s strani držav članic bo nadomeščen z učinkovitejšo ureditvijo:

▪        Države članice bodo določile svoje nacionalne agencije in predložile predhodno izjavo o izpolnjevanju pogojev, da bi zagotovile, da nacionalna agencija izpolnjuje minimalne pogoje, ki jih je določila Komisija glede standardov za notranje kontrole in glede pravil Unije za upravljanje življenjskega cikla projekta v okviru decentraliziranih ukrepov.

▪        Nacionalne agencije bodo Komisiji predložile letno izjavo o zanesljivosti upravljanja, ki bo priložena njenemu letnemu poročilu o upravljanju in izvajanju programa, vključno s finančnim poročilom in poročilom o kontrolah upravičencev.

▪        Za izjavo o zanesljivosti upravljanja nacionalne agencije bo pridobljeno mnenje neodvisnega revizijskega organa, ki ima potrebno strokovno usposobljenost za revizije javnih organov. Države članice bodo določile neodvisen revizijski organ in zagotovile, da bo izpolnjeval minimalne zahteve, ki jih določi Komisija.

▪        Medtem ko bo neodvisni revizijski organ odgovoren za opravljanje kontrol in revizij nacionalne agencije v skladu z zahtevami nove finančne uredbe, bodo države članice spremljale in nadzirale, ali nacionalna agencija izpolnjuje zahteve Komisije, ter bodo Komisijo vsako leto obveščale o svojih dejavnostih spremljanja in nadziranja.

▪        Komisija bo sama nadzirala celoten sistem nadzora z izvajanjem kontrol in revizij (sistemskih in finančnih revizij) na nacionalni ravni, pri čemer bo ustrezno upoštevala kontrole in revizije, ki jih izvedejo drugi organi. Kontrole Komisije bodo tako sorazmerne z močjo nacionalnih nadzornih sistemov. Potekala bo redna izmenjava informacij o nacionalnih in evropskih kontrolah in revizijah, da se preprečijo vrzeli in prekrivanja.

Glede na zahteve nove finančne uredbe za nacionalne agencije (prim. člen 57(5)) državam članicam v nasprotju s sedanjimi programi ne bi bilo več treba predlagati izjav o zanesljivosti zaradi učinkovitosti in stroškovne učinkovitosti.

Ostale pa bodo odgovorne za spremljanje in nadziranje izvajanja programa na nacionalni ravni ter bodo vsako leto o tem obveščale Komisijo.

Da bi zagotovili visokokakovostno podlago za letno izjavo o zanesljivosti generalnega direktorja, bo vzpostavljen trajni sistem kontrol, ki ga bodo sestavljali naslednji elementi:

▪        izjava o zanesljivosti upravljanja nacionalne agencije, ki mora biti predložena do 1. februarja N+1,

▪        neodvisno revizijsko mnenje, ki mora biti predloženo do 15. marca N+1,

▪        analiza izjave o zanesljivosti upravljanja in neodvisnega revizijskega mnenja, ki jo opravi Komisija in o kateri pošlje povratne informacije nacionalni agenciji in državi članici, vključno z uradnimi pripombami in priporočili v primeru neizpolnjevanja pogojev ali nekompetentnosti nacionalne agencije,

▪        informacije držav članic o dejavnostih spremljanja in nadziranja programa na nacionalni ravni do 30. oktobra vsakega leta.

Pričakuje se, da se bodo v kombinaciji s kontrolami sistemov in finančnimi revizijami Komisije stroški kontrol nadalje zmanjševali v smeri sorazmerno nižjih stroškov kontrol za program vseživljenjsko učenje (ti stroški sedaj predstavljajo tik pod 2 % letnega proračuna Unije za ukrepe, ki jih upravljajo nacionalne agencije, in sicer 0,23 % za ES, 0,16 % za države članice in 1,59 % za nacionalne agencije; v primerjavi s skupnimi stroški okoli 5,75 % za Mlade v akciji, in sicer 1,00 % za ES, 0,82 % za države članice in 3,93 % za nacionalne agencije).

Stroški kontrol bi se morali zmanjševati zlasti na dveh ravneh: na ravni ES, ker bo enako število uradnikov upravljalo bistveno večji proračun z manjšim številom nacionalnih agencij; na ravni držav članic, ker bo njihov nadzor zahteval manj neposrednih kontrol glede na vlogo neodvisnega revizijskega organa. Pričakuje se, da se bodo prav tako zniževali stroški kontrol v nacionalnih agencijah, vendar manj: čeprav se minimalni odstotki upravičencev, ki jih je treba pregledati, znižujejo, pa bodo ti upravljali z večjimi proračuni in s tem z več upravičenci.

V odvisnosti od kontrol in revizij Komisije lahko ta nacionalnim agencijam naloži previdnostne ukrepe (na primer ustavitev obveznosti ali plačil), kakor tudi popravljalne ukrepe (zlasti finančne popravke). Obe vrsti ukrepov se že uporabljata in sta se izkazali za učinkoviti pri reševanju resnih težav zaradi neskladnosti ali nezadostne uspešnosti.

Ukrepi, ki jih upravlja izvajalska agencija

Komisija bo izvajala kontrolne ukrepe, ki se zahtevajo za izvajalske agencije, v skladu s členom 59 finančne uredbe [v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 Uredbe o izvajalskih agencijah].

Poleg tega bo Komisija spremljala in nadzirala, ali izvajalska agencija uresničuje ustrezne cilje nadzora za ukrepe, ki ji bodo zaupani v upravljanje. Ta nadzor bo integriran v smislu sodelovanja med matičnim GD in izvajalsko agencijo in v polletnem poročanju agencije.

Leta 2010 je izvajalska agencija dala pridržek na upravljanje sedanjega programa Mladi v akciji (2007–2013). Za ta program je tveganje za leto 2010 znašalo 7,38 %, kar je kljub vsemu predstavljalo manj kot 0,5 % skupnega proračuna za plačila izvajalske agencije za leto 2010. Glede na to zelo nizko številko je bila ohranjena splošna zanesljivost za izjavo agencije. Analiza napak je pokazala, da so se te pretežno nanašale na težave nekaterih upravičencev pri predlaganju dokazil in na nespoštovanje nekaterih pravil o upravičenosti.

Leta 2011 je bil sestavljen in izveden akcijski načrt, katerega cilj je bil, da se za vse programe, ki jih upravlja agencija, izboljšajo informacije, ki se dajejo upravičencem glede finančnih obveznosti, revizij in naknadnih kontrol (s pripravo informacijskega gradiva ali izboljšanjem uspešnosti in učinkovitosti nadzornih obiskov), z izboljšanjem strategij za dokumentacijski pregled in uskladitvijo revizijske strategije agencije.

Pričakuje se, da se bodo na podlagi akcijskega načrta, ki ga bo izvedla agencija, stopnje napak do konca sedanjega večletnega finančnega okvira zmanjšale. Kar zadeva leto 2011, se lahko že sedaj ugotovi, da bi morala ocenjena stopnja napak za program Mladi v akciji znašati okrog 1 %. Na podlagi srednjeročnega trenda bi morala biti zato raven neskladnosti za ukrepe, predvidene v okviru novega programa, precej nižja od 2 %.

Poleg tega se morajo tveganja za nastanek napak nadalje zmanjšati z ukrepi za poenostavitev, ki so predvideni v predlaganem programu.

Ukrepi, ki jih neposredno upravlja Komisija

Komisija namerava neposredno upravljati samo minimalno število nepovratnih sredstev in pogodb o storitvah.

Leta 2009 in 2010 je GD EAC izdal pridržek na izvedbo centraliziranih neposrednih ukrepov. Kakor v primeru izvajalske agencije analiza ugotovljenih napak kaže, da se te zlasti nanašajo na nezmožnost upravičencev, da predložijo dokazila, ali na njihovo nezadostno kakovost.

Popravljalni ukrepi, ki so bili sprejeti, bi morali zmanjšati ugotovljene napake pred koncem sedanjega večletnega finančnega okvira. Ukrepi vključujejo ukrepe informiranja upravičencev, da se bolje seznanijo s svojimi obveznostmi, zaključevanje projektov bolj na podlagi rezultatov ali pristopa pavšalnih zneskov, v začetku leta 2010 uvedbo „dogovorjenih postopkov“ za potrditvene revizije prijavljenih odhodkov in kontrolo dokazil na podlagi vzorcev. Poleg tega se vzpostavlja bolj centraliziran finančni krog, da bi združili finančno strokovno znanje za namene obravnavanja zmanjšanega števila transakcij.

Predvidene poenostavitve bodo pomagale zmanjšati tveganje za napake tudi v primeru centraliziranih neposrednih transakcij.

3. Neučinkovita uporaba upravnih sredstev

Raziskava o stroških kontrol je pokazala, da precejšnje število nacionalnih agencij izvaja pogostejše in strožje kontrole, kakor jih zahteva ES, ki pa ne dajo nujno prepričljive dodane vrednosti. Komisija ocenjuje stroške teh dodatnih kontrol na skoraj 20 % skupnih stroškov za kontrole nacionalnih agencij.

Ob upoštevanju znižanj javnih odhodkov je treba take dodatne kontrole v novem programu omejiti na tveganja ali ugotovljene težavne primere. Komisija bo zato nadalje opredelila zahteve glede nadzora in zagotovila nacionalnim agencijam orodja za nadzor, kot so pregledni seznami, da bi zagotovila, da se za enake ukrepe uporabljajo enaka pravila o nadzoru v vseh državah.

Dodatna korist pri uporabi upravnih sredstev bo dosežena z ukinitvijo sporazumov o nepovratnih sredstvih za mobilnost posameznikov. To se pravi, vsa nepovratna sredstva za učno mobilnost, namenjena posameznikom, bo nacionalna agencija prenesla na institucijo, ki mobilnost organizira (npr. univerze, šole, ponudnike usposabljanja) in ne na posamezne študente in učitelje. To bi moralo znatno zmanjšati število sporazumov ob hkratnem zmanjšanju delovne obremenitve v vseh fazah življenjskega cikla projekta za udeležence in za organe upravljanja.

Raziskava o stroških kontrol je pokazala, da so stroški nadzora delno odvisni od velikosti proračunskega deleža, ki ga upravljajo nacionalne agencije. Za program vseživljenjsko učenje se ti stroški gibljejo med 1,26 % za 6 največjih držav in 3,35 % za 6 najmanjših držav. Ta razpon je celo večji za program Mladi v akciji (ki upravlja okoli 1/6 proračuna za program VŽU): od 3,66 % do 12,62 %. Glede na te razlike Komisija v svojem predlogu zagovarja, da je treba določiti eno samo nacionalno agencijo na posamezno državo, da se poveča kritična masa in znižajo stroški upravljanja.

4. Obravnavanje slabosti posebnih ciljnih skupin

Zaradi predlaganih poenostavitev za upravljanje nepovratnih sredstev, kot je zlasti širša uporaba nepovratnih sredstev v pavšalnem znesku in po pavšalni stopnji, bi se morala stopnja napak zmanjšati tudi za udeležence z manj trdno organizacijsko strukturo in nižjo finančno zmogljivostjo, zlasti v mladinskem sektorju, vendar tudi v skupnosti odraslih udeležencev izobraževanja.

Komisija priznava, da bo po izvedbi teh ukrepov za poenostavitev še vedno obstajalo določeno tveganje, ki ga bo treba sprejeti, saj je sestavni del politične odločitve, da se zagotovi podpora Unije tem vrstam udeležencev glede na cilje programa.

5. Preprečevanje možnega dvojnega financiranja

Glej točko 2.3 v nadaljevanju.

2.3.        Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

Pomembno je upoštevati, da je v okviru sedanjih programov v splošnem prišlo le do zelo omejenega števila primerov goljufij. Skupaj z zelo nizkimi stopnjami napak to upravičuje, da bodo morali biti ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti v novem programu sorazmerni in stroškovno učinkoviti.

V skladu s priporočilom notranje revizije je Komisija analizirala možna področja prekrivanj/dvojnega financiranja v programih vseživljenjsko učenje in Mladi v akciji. Čeprav je teoretično možno, se dvojno financiranje že uspešno preprečuje s preventivnimi kontrolami agencije in izvajalske agencije v fazi izbire predlogov .

Na podlagi navedenega se zaradi nadaljnjega zmanjševanja potencialnih goljufij in nepravilnosti predvidevajo za novi program naslednji ukrepi:

–        Preprečevanje potencialnih goljufij in nepravilnosti je že upoštevano ob vzpostavitvi programa. Medtem ko v sedanjih programih širok razpon različnih ukrepov omogoča določeno prekrivanje dejavnosti in udeležencev, je treba to v prihodnosti preprečiti z ureditvijo, ki potegne razločne meje med ukrepi in prepreči, da bi lahko podobne dejavnosti v okviru različnih ukrepov opravljali isti udeleženci.

–        Uvedena bo registracija udeležencev v enotnem centralnem registru (morda obstoječi portal ES za udeležence), ki bo vnaprej omogočala navzkrižni pregled vključenosti organizacij v različne programske ukrepe in sodelujočih držav. To bo preprečilo kupovanje nepovratnih sredstev po sodelujočih državah.

–        Vzpostavljeno bo skladišče podatkov za vse programske ukrepe (centralizirane in decentralizirane), če se bodo še naprej uporabljala različna orodja IT za upravljanje.

–        Nadzor udeležencev na področju učne mobilnosti bo možen s pomočjo tako imenovane aplikacije orodje IT za mobilnost, ki trenutno omogoča registracijo vseh udeležencev mobilnosti v projektih mobilnosti Leonardo da Vinci v okviru programa vseživljenjsko učenje.

–        Tako nacionalne agencije kot izvajalska agencija bodo morale Komisiji sporočati možne goljufije in nepravilnosti ad hoc ter jih prav tako vključiti v svoje redno poročanje. Prav tako bodo morale sprožiti pregon za povrnitev programskih finančnih sredstev, ki so jih upravičenci izgubili, napačno plačali ali nepravilno uporabili.

–        V zvezi s primeri goljufije, nepravilnosti ali malomarnosti, ki jih je možno pripisati nacionalni agenciji in imajo za posledico izgubo sredstev Unije, ki jih ni možno povrniti, pravna podlaga zagotavlja – kakor sedaj – da je država članica Komisiji odgovorna za take izgube.

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.        Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in proračunske vrstice odhodkov

· Obstoječe proračunske vrstice odhodkov[36]

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodka || Prispevek

Številka [Poimenovanje……………………………..] || dif./ nedif. ([37]) || držav Efte[38] || držav kandidatk[39] || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

5 || 15.01 Upravni odhodki na področju izobraževanja in kulture, členi 1–3 || nedif. || DA || DA || DA/NE || NE

· Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodka || Prispevek

Številka  [Razdelek……………………………………..] || dif./ nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

1 || 15.01.04.01 „Erasmus za vse“– Odhodki za upravno poslovodenje || nedif. || DA || DA || DA/NE || NE

4 || 15.01.04.02 „Erasmus za vse“ – mednarodno – odhodki za upravno poslovodenje || nedif. || DA || DA || DA/NE || NE

1 || 15.02.01 „Erasmus za vse“ || dif. || DA || DA || DA/NE || NE

4 || 15.02.02 „Erasmus za vse“ – mednarodno || dif. || DA || DA || DA/NE || NE

3.2.        Ocenjeni učinek na odhodke

3.2.1.     Povzetek ocenjenega učinka na odhodke v mio.

EUR (na 3 decimalna mesta natančno) – tekoče cene

Razdelek večletnega finančnega okvira || 1 || Enotni program za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport „Erasmus za vse“

GD: EAC || || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || Po 2020 || SKUPAJ

Ÿ Odobritve za poslovanje || || || || || || || || ||

15.02.01 „Erasmus za vse“ || Obveznosti || (1) || 1 467 || 1 763 || 2 072 || 2 390 || 2 722 || 3 065 || 3 421 || 0 || 16 899

Plačila || (2) || 1 174 || 1 692 || 1 989 || 2 294 || 2 613 || 2 942 || 3 285 || 911 || 16 899

Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev posebnih programov[40] || || || || || || || || ||

15.01.04. „Erasmus za vse“– odhodek za upravno poslovodenje[41] || || (3) || 43,118 || 48,218 || 51,247 || 56,904 || 61,481 || 67,313 || 71,595 || 0 || 400

SKUPAJ odobritve za GD EAC || Obveznosti || =1+1a +3 || 1 510 || 1 811 || 2 123 || 2 447 || 2 783 || 3 132 || 3 493 || 0 || 17 299

Plačila || =2+2a +3 || 1 217 || 1 740 || 2 040 || 2 351 || 2 674 || 3 009 || 3 356 || 911 || 17 299

GD: EAC || || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || Po 2020 || SKUPAJ

Ÿ Odobritve za poslovanje H1 SKUPAJ || Obveznosti || (4) || 1 467 || 1 763 || 2 072 || 2 390 || 2 722 || 3 065 || 3.421 || 0 || 16 899

Plačila || (5) || 1 174 || 1 692 || 1 989 || 2 294 || 2 613 || 2 942 || 3 285 || 911 || 16 899

Ÿ Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev posebnih programov, SKUPAJ || (6) || 43,118 || 48,218 || 51,247 || 56,904 || 61,481 || 67,313 || 71,595 || 0 || 400

SKUPAJ odobritve v okviru RAZDELKA 1 večletnega finančnega okvira || Obveznosti || (7) =4+ 6 || 1 510 || 1 811 || 2 123 || 2 447 || 2 783 || 3 132 || 3 493 || 0 || 17 299

Plačila || (8) =5+ 6 || 1 217 || 1 740 || 2 040 || 2 351 || 2 674 || 3 009 || 3 356 || 911 || 17 299

Če predlog/pobuda vpliva na več razdelkov:

Razdelek 4 || || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || Po 2020 || SKUPAJ

Ÿ 15.02.02 „Erasmus za vse“ – mednarodne odobritve za poslovanje SKUPAJ || Obveznosti || (1) || 215 || 227 || 236 || 247 || 257 || 272 || 285 || 0 || 1 739

Plačila || (2) || 172 || 218 || 227 || 237 || 247 || 261 || 274 || 104 || 1 739

Ÿ 15.01.04.02 – Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev posebnih programov, SKUPAJ || (3) || 9 || 10 || 10 || 10 || 11 || 11 || 12 || 0 || 73

SKUPAJ odobritve v okviru RAZDELKA 4 večletnega finančnega okvira || Obveznosti || (7) =4+ 6 || 224 || 237 || 246 || 257 || 268 || 283 || 297 || 0 || 1 812

Plačila || (8) =5+ 6 || 181 || 228 || 237 || 247 || 258 || 272 || 286 || 104 || 1 812

                                                                                                                                                       

|| || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 20180 || 2019 || 2020 || Po 2020 || SKUPAJ

SKUPAJ odobritve v okviru razdelkov 1 do 4 večletnega finančnega okvira (referenčni znesek) || Obveznosti || =7+9+11 || 1 734 || 2 048 || 2 369 || 2 704 || 3 051 || 3 415 || 3 790 || 0 || 19 111

Plačila || =8+10+11 || 1 398 || 1 969 || 2 277 || 2 599 || 2 932 || 3 281 || 3 642 || 1 015 || 19 111

Razdelek večletnega finančnega okvira || 5 || „Upravni odhodki“

EUR (na tri decimalna mesta natančno) – cene 2011

|| || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

GD: EAC ||

Ÿ Človeški viri[42] || 170 * 0,127 +0,064 * 16 + 0,073 * 18 =23,928 || 170 * 0,127 +0,064 * 16 + 0,073 * 18 =23,928 || 170 * 0,127 +0,064 * 16 + 0,073 * 18 =23,928 || 170 * 0,127 +0,064 * 16 + 0,073 * 18 =23,928 || 170 * 0,127 +0,064 * 16 + 0,073 * 18 =23,928 || 170 * 0,127 +0,064 * 16 + 0,073 * 18 =23,928 || 170 * 0,127 +0,064 * 16 + 0,073 * 18 =23,928 ||  167,496

Ÿ Drugi upravni odhodki || 0,3834 || 0,3834 || 0,3834 || 0,3834 || 0,3834 || 0,3834 || 0,3834 || 2,684

SKUPAJ GD EAC || Odobritve || 24,311 || 24,311 || 24,311 || 24,311 || 24,311 || 24,311 || 24,311 || 170,180

SKUPAJ odobritve v okviru RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || (Obveznosti skupaj = Plačila skupaj) || 24,311 || 24,311 || 24,311 || 24,311 || 24,311 || 24,311 || 24,311 || 170,180

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) – tekoče cene

|| || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Po 2020 || SKUPAJ

SKUPAJ odobritve v okviru razdelkov 1 do 5 večletnega finančnega okvira || Obveznosti || 1 758 || 2 072 || 2 393 || 2 729 || 3 076 || 3 439 || 3 814 || 0 || 19 281

Plačila || 1 407 || 1 990 || 2 298 || 2 619 || 2 952 || 3 301 || 3 662 || 1 053 || 19 281

3.2.2.     Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za poslovanje.

– x Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Odobritve za prevzem obveznosti v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno) – tekoče cene

Navedba ciljev in realizacij ò || Leto ð || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

REALIZACIJA

Učna mobilnost posameznikov || Vrsta realizacije[43] || Povprečni stroški realizacije || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij skupaj || Skupaj stroški

Osebje (VŠ-PIU - šole -odrasli- mladi) || Individualna mobilnost || 0,00157 || 80 000 || 117,073 || 103 847 || 155,029 || 125 229 || 190,665 || 146 498 || 227,510 || 170 723 || 270,426 || 194 152 || 313,734 || 221 851 || 365,617 || 1 042 300 || 1 640

Študentje (VŠ) || Individualna mobilnost || 0,00238 || 230 000 || 512,530 || 250 767 || 570,048 || 269 387 || 624,549 || 287 908 || 680,843 || 309 004 || 745,321 || 329 407 || 810,541 || 353 527 || 887,181 || 2 030 000 || 4 831

Dijaki (PIU) || Individualna mobilnost || 0,00216 || 70 000 || 141,131 || 82 114 || 168,886 || 92 976 || 195,026 || 103 780 || 222,044 || 116 086 || 253,333 || 127 987 || 284,934 || 142 058 || 322,543 || 735 000 || 1 588

Mladi udeleženci izobraževanja || Individualna mobilnost || 0,00155 || 75 000 || 109,032 || 75 865 || 112,509 || 76 641 || 115,919 || 77 413 || 119,428 || 78 292 || 123,196 || 79 142 || 127,043 || 80 147 || 131,213 || 542 500 || 838

|| || || || || || || || || || || || || || || ||

Mednarodna mobilnost študentov in osebja H4[44] || Individualna mobilnost || 0,00733 || 16 717 || 122,550 || 17 657 || 129,447 || 18 349 || 134,520 || 19 220 || 140,904 || 19 998 || 146,604 || 21 125 || 154,869 || 22 152 || 162,393 || 135 219 || 991,287

|| || || || || || || || || || || || || || || ||

Skupne diplome[45] || Individualna mobilnost || 0,03411 || 2 198 || 98,686 || 2 937 || 120,416 || 3 752 || 140,865 || 4 732 || 162,002 || 6 031 || 186,520 || 6 759 || 211,275 || 7 619 || 240,791 || 34 028 || 1 161

Magisterij (jamstva za posojila || Individualna mobilnost || 0,00266 || 11 966 || 31,834 || 24 413 || 64,949 || 41 497 || 110,400 || 55 026 || 146,392 || 64 759 || 172,286 || 66 064 || 175,758 || 67 377 || 179,251 || 331 100 || 881

Vmesni seštevek za učno mobilnost posameznikov || 485 880 || 1 133 || 557 600 || 1 321 || 627 831 || 1 512 || 694 576 || 1 699 || 764 892 || 1 898 || 824 637 || 2 078 || 894 730 || 2 289 || 4 850 147 || 11 930

Sodelovanje za inovacije in dobre prakse || Vrsta realizacije || Povprečni stroški realizacije || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij skupaj || Skupaj stroški

Strateška partnerstva (mala) || Nadnacionalni projekti || 0,11389 || 1 550 || 164,476 || 1 838 || 198,958 || 2 141 || 236,369 || 2 442 || 275,043 || 2 786 || 319,970 || 3 228 || 378,213 || 3 510 || 419,447 || 17 495 || 1 992,476

Strateška partnerstva (srednja) || Nadnacionalni projekti || 0,30928 || 325 || 93,115 || 500 || 146,085 || 657 || 195,714 || 813 || 247,037 || 990 || 307,046 || 1 193 || 377,379 || 1 365 || 440,419 || 5 842 || 1 806,795

Koalicije znanja/sektorskih spretnosti || Nadnacionalni projekti || 0,86238 || 14 || 11,142 || 29 || 23,632 || 43 || 35,319 || 56 || 47,407 || 71 || 61,575 || 86 || 75,861 || 104 || 93,097 || 404 || 348,033

Spletne platforme || Spletne platforme || 7,27300 || 3 || 22,284 || 3 || 22,732 || 3 || 23,184 || 3 || 23,648 || 3 || 24,120 || 3 || 24,606 || 3 || 26,604 || 3 || 167,179

Mednarodna krepitev VŠ || Nadnacionalni projekti || 0,733 || 126 || 92,450 || 133 || 97,653 || 138 || 101,480 || 145 || 106,296 || 151 || 110,596 || 159 || 116,831 || 167 || 122,507 || 1 020 || 747,813

Vmesni seštevek za sodelovanje za inovacije in dobre prakse || 2 015 || 383,467 || 2 500 || 489,061 || 2 978 || 592,067 || 3 456 || 699,431 || 3 998 || 823,307 || 4 666 || 972,889 || 5 146 || 1.102 || 24.760 || 5 062,295

|| || || || || || || || || || || || || || || ||

Podpora za reformo politik || Vrsta realizacije || Povprečni stroški realizacije || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij skupaj || Skupaj stroški

- Podpora za reformo politik || Več vrst || 102,332 || n.r. || 74,014 || n.r. || 78,537 || n.r. || 84,405 || n.r. || 104,727 || n.r. || 110,818 || n.r. || 123,212 || n.r. || 140,610 || n.r. || 716,323

|| || || || || || || || || || || || || || || ||

Dejavnosti programa Jean Monnet || Vrsta realizacije || Povprečni stroški realizacije || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij skupaj || Skupaj stroški

– Dejavnosti programa Jean Monnet || Več vrst || 45,491 || n.r. || 36,834 || n.r. || 38,475 || n.r. || 42,120 || n.r. || 46,044 || n.r. || 48,943 || n.r. || 51,444 || n.r. || 54,575 || n.r. || 318,435

|| || || || || || || || || || || || || || || ||

Športne dejavnosti || Vrsta realizacije || Povprečni stroški realizacije || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij skupaj || Skupaj stroški

– športne dejavnosti || Nadnacionalni projekti || 34,118 || n.r. || 16,978 || n.r. || 23,815 || n.r. || 32,016 || n.r. || 36,035 || n.r. || 39,052 || n.r. || 44,525 || n.r. || 46,406 || n.r. || 238,827

|| || || || || || || || || || || || || || || ||

Donacije za poslovanje || Vrsta realizacije || Povprečni stroški realizacije || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij skupaj || Skupaj stroški

– donacije za poslovanje || Upravljanje programa || 63,189 || n.r. || 47,751 || n.r. || 48,712 || n.r. || 55,200 || n.r. || 61,935 || n.r. || 68,915 || n.r. || 76,162 || n.r. || 83,650 || n.r. || 442,325

Stroški za razdelek 1 in razdelek 4 SKUPAJ || || 1 682 || || 1 990 || || 2 308 || || 2 637 || || 2 979 || || 3 336 || || 3 706 || || 18 638

3.2.3.     Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave

3.2.3.1.  Povzetek

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za upravne zadeve

– x Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju: v mio.

EUR (na tri decimalna mesta natančno) – cene 2011

|| 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

Razdelek 5 večletnega finančnega okvira || || || || || ||

Človeški viri ||  23,928 ||  23,928 ||  23,928 ||  23,928 ||  23,928 ||  23,928 ||  23,928 ||  167,496

Drugi upravni odhodki || 0,3834 || 0,3834 || 0,3834 || 0,3834 || 0,3834 || 0,3834 || 0,3834 || 2,684

Vmesni seštevek RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || 24,311 || 24,311 || 24,311 || 24,311 || 24,311 || 24,311 || 24,311 ||  170,180

Odobritve zunaj RAZDELKA 5[46]  večletnega finančnega okvira || || || || || ||

Človeški viri || || || || || || || ||

Drugi odhodki upravne narave[47] || 52,118 || 58,218 || 61,247 || 66,904 || 72,481 || 78,313 || 83,595 || 472,877

Vmesni seštevek odobritev zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || 52,118 || 58,218 || 61,247 || 66,904 || 72,481 || 78,313 || 83,595 || 472,877

SKUPAJ || 76,430 || 82,530 || 85,559 || 91,216 || 96,792 || 102,625 || 107,906 || 643,057

3.2.3.2.            Ocenjene potrebe po človeških virih

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva uporabe človeških virov

– x Predlog/pobuda zahteva uporabo človeških virov, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Ocena se izrazi v ekvivalentu polnega delovnega časa

|| || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020

Ÿ Kadrovski načrt (za uradnike in začasno osebje) ||

|| 15 01 01 01 (Sedež in predstavništva Komisije) || 170 || 170 || 170 || 170 || 170 || 170 || 170

|| XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || ||

|| XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || ||

|| 10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || ||

|| Ÿ Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[48] ||

|| 15 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz „splošnih sredstev“) || 34 || 34 || 34 || 34 || 34 || 34 || 34

|| XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS v delegacijah) || || || || || || ||

|| XX 01 04 ll[49] || – na sedežu[50] || || || || || || ||

|| – v delegacijah || || || || || || ||

|| XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || || || || || || ||

|| 10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || ||

|| Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || ||

|| SKUPAJ || 204 || 204 || 204 || 204 || 204 || 204 || 204

XX je zadevno področje politik ali proračunski naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na obstoječe proračunske omejitve. . Zneski in vračunani zneski bodo prilagojen v odvisnosti od rezultatov predvidenega procesa eksternalizacije.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci || Upravljanje programa

Zunanje osebje || Upravljanje programa

3.2.4.     Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– x Predlog/pobuda je združljiv z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2014–2020, kakor ga predlaga Komisija v svojem sporočilu COM(2011) 500.

– ¨  Predlog/pobuda bo pomenila spremembo ustreznega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite potrebno spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

[…]

– ¨  Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali spremembe večletnega finančnega okvira[51].

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

[…]

3.2.5.     Udeležba tretjih strani pri financiranju

– V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih strani.

– V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Skupaj

Navedite organ sofinanciranja || || || || || || || ||

Predlog predvideva sofinanciranje tretjih strani iz držav Efte, Švice, Turčije, pa tudi iz držav pristopnic, držav kandidatk in potencialnih kandidatk, ki imajo koristi od predpristopne strategije.

3.3.        Ocenjeni vpliv na prihodke

– x Predlog/pobuda nima finančnega vpliva na prihodke.

– ¨  Predlog/pobuda ima finančni vpliv, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

¨         na lastna sredstva

¨         na razne prihodke v mio.

EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov || Odobritve, ki so na voljo za tekoče proračunsko leto || Vpliv predloga/pobude[52]

2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020

Člen …. || || || || || || || ||

Za razne prihodke, na katere bo vplival predlog/pobuda, navedite zadevne proračunske vrstice odhodkov.

[…]

Navedite metodo izračuna vpliva na prihodke.

[…]

[1]               COM(2010) 2020 konč., 3.3.2010.

[2]               COM(2011) 500 konč., 29.6.2011.

[3]               UL L 11, 16.1.2003, str.1.

[4]               UL C , , str. .

[5]               UL C , , str. .

[6]               COM(2011) 500 konč., 29.6.2011.

[7]               UL L 327, 24.11.2006, str. 45.

[8]               UL L 327, 24.11.2006, str. 30.

[9]               UL L 340, 19.1.2008, str. 83.

[10]             UL L 378, 27.12.2006, str. 41.

[11]             COM(2010) 2020, 3.3.2010.

[12]             COM(2010) 477 konč., 15.9.2010.

[13]             COM(2010) 682 konč., 26.11.2010.

[14]             UL C 311, 19.12.2009, str. 1. Resolucija Sveta z dne 27. novembra 2009 o prenovljenem okviru za evropsko sodelovanje na področju mladih (2010–2018).

[15]             UL L 375, 23.12.2004, str. 12.

[16]             COM(2008) 425 konč., 3.7.2008.

[17]             UL C 319, 13.12.2008, str. 20. Sklepi Sveta o šolstvu za 21. stoletje.

[18]             UL C 119, 28.5.2009, str. 2. Sklepi Sveta o ET 2020.

[19]             UL C 300, 12.12.2007, str. 6. Sklepi Sveta o izboljšanju kakovosti izobraževanja učiteljev. UL C 302, 12.12.2009, str. 6. Sklepi Sveta o strokovnem usposabljanju učiteljev in vodij šol.

[20]             UL C 301, 11.12.2009, str. 5. Sklepi Sveta o izobraževanju otrok iz migrantskih družin. UL L 135, 26.5.2010, str. 2. Sklepi Sveta o družbeni razsežnosti izobraževanja in usposabljanja.

[21]             UL C , , str. .

[22]             COM(2011) 12 konč., 18.11.2011.

[23]             UL L 390, 31.12.2004, str. 6.

[24]             UL C 111, 6.5.2008, str. 1.

[25]             UL C 155, 8.7.2009, str.11.

[26]             COM(2001) 303 konč., 25.5.2011.

[27]             UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

[28]             UL L, str.

[29]             Ta vsota je bila določena na podlagi ravni porabe v obdobju 2007–2013, povečane za ocenjevalni dejavnik, ki odraža povečano raven instrumentov iz razdelka 4.

[30]             UL L, str.

[31]             ABM: upravljanje po dejavnostih – ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[32]             Pilotni in pripravljalni ukrepi iz člena 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe.

[33]             Socrates, Leonardo da Vinci in e-Učenje.

[34]             Pojasnitve načinov upravljanja in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html

[35]             Organi iz člena 185 finančne uredbe.

[36]             Proračunske vrstice za izvajalsko agencijo se opredelijo po ustalitvi zneskov za odhodke.

[37]             Dif: = diferencirana sredstva / Nedif. = nediferencirana sredstva

[38]             Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[39]             Države kandidatke in, če je ustrezno, potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

[40]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[41]             Komisija bi lahko predvidela (delno) eksternalizacijo izvajanja programa Erasmus za vse na izvajalsko agencijo. Vsote in analiza približnih stroškov bi morda morale biti prilagojene glede na obdržano eksternalizacijo. Vključuje upravne odhodke izvajalske agencije, ki se ji lahko zaupa izvedba dela programa v skladu s profilom razporejanja sredstev na konec programskega obdobja. Upravni stroški naj bi v času ostajali enaki.

[42]             Skupni znesek za 204 EPDČ vključuje: upravljanje nacionalnih agencij, neposredno upravljanje s strani Komisije, nadzor in usklajevanje z izvajalsko agencijo, pa tudi vse osebje za podporo in usklajevanje, povezano s programom.

[43]             Realizacije se nanašajo na dobavljene proizvode in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novo zgrajenih cest itd.).

[44]             Vključno z organizacijo pristojbin za mobilnost.

[45]                    Preostale izdaje skupnih magistrskih in doktorskih diplom, izbranih za pet izdaj v okviru programa Erasmus Mundus v obdobju 2009–2013, se bodo še naprej financirale v okviru „Erasmusa za vse“ v odvisnosti od letnega postopka podaljšanja, ki temelji na poročanju o uspešnosti in razpoložljivosti sredstev.

[46]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[47]             Vključuje H1 in H4. GD EAC predvideva (delno) eksternalizacijo izvajanja programa na izvajalsko agencijo EACEA in nacionalne agencije. Zgoraj navedeni zneski in proračunske vrstice bodo po potrebi prilagojene v skladu s predvidenim postopkom eksternalizacije.

[48]             PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak.

[49]             V okviru zgornje meje za zunanje osebje iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[50]             Zlasti strukturni skladi, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

[51]             Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[52]             Glede na tradicionalna lastna sredstva (carinske dajatve, prelevmane za sladkor) morajo biti navedeni zneski neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.