OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Politike v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice postajajo v zadnjih letih vse pomembnejše. Te politike so osrednja tema evropskega projekta za vzpostavitev območja brez notranjih meja, v katerega lahko državljani Unije in državljani tretjih držav vstopijo, se v njem prosto gibljejo, v njem živijo in delajo, prinašajo vanj nove zamisli, kapital, znanje in inovacije ali zapolnjujejo vrzeli na nacionalnih trgih dela, prepričani, da se njihove pravice v celoti upoštevajo in da je zagotovljena njihova varnost. Vse večjo pomembnost politik s področja notranjih zadev je leta 2009 potrdil stockholmski program[1], je pa to področje doživelo tudi pomembne spremembe v okviru Lizbonske pogodbe.

Na področju notranje varnosti so v ključnih dokumentih, kot je sporočilo Komisije o strategiji notranje varnosti[2], navedene jasne smernice o ukrepih za prihodnja leta. Za področje upravljanja meja in vizumske politike so v sporočilu o migracijah[3] podrobneje opisani prihodnji izzivi v zvezi z obmejno varnostjo in vzpostavitvijo območja brez notranjih meja. V sporočilu o upravljanju schengenskega območja[4] so bili predstavljeni predlogi za okrepitev schengenskega pravnega reda z uvedbo sistema upravljanja, ki bo omogočal učinkovito, pravočasno in usklajeno odzivanje na ravni Unije na izjemne okoliščine in izzive, ki bi lahko ogrozili celotno delovanje schengenskega območja. V sporočilu o pametnih mejah – možnosti in nadaljnji razvoj[5] je opisano, kako lahko novi informacijski sistemi, kot sta vstopno-izstopni sistem in program evidentiranja potnikov, prispevajo k boljšemu upravljanju migracijskih tokov v Uniji.

Ključni element skupnega integriranega sistema upravljanja meja je razvoj mehanizmov solidarnosti Unije, ki podpirajo enotno in visoko kakovostno izvajanje standardov Unije glede upravljanja meja in skupne vizumske politike. Večja usklajenost operativnega sodelovanja na področju mejne kontrole, ki so jo zagotovile države članice prek agencije Frontex, predstavlja pomemben korak k razvoju sistema. Poleg tega Unija s Skladom za zunanje meje s finančno pomočjo izkazuje solidarnost tistim državam članicam, ki uporabljajo schengenske določbe o zunanjih mejah in vizumih.

V stockholmskem programu je bilo izrecno predpisano oblikovanje sklada za podporo izvajanja strategije notranje varnosti ter usklajenega in celovitega pristopa k sodelovanju organov odkrivanja in pregona, vključno z upravljanjem zunanjih meja Unije.

Na podlagi tega je Komisija v svojem predlogu z dne 29. junija 2011 o naslednjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020[6] predlagala ustanovitev Sklada za notranjo varnost v sklopu poenostavljene strukture, sestavljene iz dveh skladov, namenjene prihodnjim izdatkom na področju notranjih zadev, vključno z ustanovitvijo Sklada za azil in migracije. Sklad za notranjo varnost bo s proračunom v višini 4 648 milijonov EUR (v tekočih cenah) namenjen podpori za izvajanje petih strateških ciljev, opredeljenih v strategiji notranje varnosti: razbitju mednarodnih kriminalnih mrež, preprečevanju terorizma ter obravnavanju radikalizacije in rekrutiranja, zvišanju ravni varnosti v kibernetskem prostoru za državljane in podjetja, povečanju varnosti z upravljanjem meja ter povečanju odpornosti Evrope na krize in nesreče.

Zaradi različnih podlag Pogodbe za širok nabor strateških ciljev, ki jih je treba zajeti, Sklada za notranjo varnost pravno ni mogoče ustanoviti v obliki samostojnega finančnega instrumenta. Predlaga se torej, da se sklad ustanovi kot celovit okvir financiranja, ki zajema dva sektorsko specifična predloga – tega in še enega –, dopolnjuje pa naj ga horizontalni instrument, v katerem so opredeljene skupne določbe.

Pravni okvir je podrobneje opisan v oddelku 3.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

V skladu z večjim poudarkom, ki ga dajejo ocenjevanju kot orodju za oblikovanje politik, je ta predlog sestavljen na podlagi rezultatov ocenjevanja, posvetovanja z zainteresiranimi stranmi in ocene učinka.

Pripravljanje prihodnjih finančnih instrumentov za notranje zadeve se je začelo leta 2010 in nadaljevalo v letu 2011. Kot del te priprave se je decembra 2010 v sodelovanju z zunanjim izvajalcem začela izvajati študija vrednotenja/ocene učinka. Študija je bila končana julija 2011 in je združila razpoložljive rezultate ocenjevanja za obstoječe finančne instrumente ter osvetlila težave, cilje in možnosti ukrepanja, vključno z njihovim verjetnim vplivom, obravnavanim v oceni učinka. Na podlagi te študije je Komisija sestavila poročilo o oceni učinka, na podlagi katerega je 9. septembra 2011 odbor za oceno učinka podal svoje mnenje.

V skladu z večjim poudarkom, ki ga dajejo ocenjevanju kot orodju za oblikovanje politik, je ta zakonodajni predlog v celoti upošteval tudi vmesno oceno Sklada za zunanje meje. Komisija je v svojem poročilu z dne [… novembra 2011] ocenila kvantitativne in kvalitativne vidike izvajanja sklada za obdobje 2007–2009. V poročilu je predstavljen pregled konkretnih ukrepov, izvršenih v državah članicah v okviru sklada, za izboljšanje upravljanja zunanjih meja Unije in obravnavanja vizumov na nacionalni ravni. Poudarjeni so predvsem ukrepi držav članic pri zagotavljanju varnosti dokumentov, precejšnja vlaganja v okrepitev zmožnosti varovanja meje za pristope na območju Sredozemlja in Atlantika ter pilotni projekti za avtomatiziran mejni nadzor in program evidentiranja potnikov.

Pri pripravi tega predloga so bili upoštevani rezultati spletnega javnega posvetovanja o prihodnosti financiranja na področju notranjih zadev[7], ki je potekalo od 5. januarja do 20. marca 2011 ter je bilo namenjeno vsem zainteresiranim stranem iz Unije in tretjih držav. Prispelo je 115 odgovorov od posameznikov in organizacij, med katerimi je bilo tudi osem dokumentov o stališčih. Pri posvetovanju so sodelovali udeleženci iz vseh držav članic in tudi iz nekaterih tretjih držav.

Aprila 2011 je konferenca „The future of EU funding for Home Affairs: A fresh look“ (Prihodnost financiranja EU na področju notranjih zadev: svež pogled) k sodelovanju privabila ključne zainteresirane strani (države članice, mednarodne organizacije, organizacije civilne družbe itd.), ki so tako dobile priložnost za razpravljanje o prihodnosti financiranja EU na področju notranjih zadev. Poleg tega je bila konferenca tudi priložnost za predstavitev ocene stanja in javnega posvetovanja.

O prihodnosti financiranja EU na področju notranjih zadev se je z institucionalnimi zainteresiranimi stranmi razpravljalo že večkrat, med drugim tudi 21. januarja 2011 na neformalnih razpravah ob kosilu med sejo Sveta PNZ, 26. januarja 2011 na neformalnih razpravah ob zajtrku s političnimi koordinatorji Evropskega parlamenta, 10. marca 2011 na zaslišanju komisarke Malmström pred parlamentarnim odborom SURE in 17. marca 2011 med izmenjavo mnenj generalnega direktorja Generalnega direktorata za notranje zadeve in parlamentarnega odbora LIBE.

Pridobljeni so bili tudi praktični strokovni nasveti o prihodnjih finančnih instrumentih na področju notranje varnosti, in sicer na razpravi, ki je potekala 9. februarja 2011 na konferenci EOS o industriji in varnosti ter 22. februarja 2011 v odboru za priseljevanje in azil. Poleg tega so bili obravnavani tudi tehnični vidiki v zvezi z izvajanjem prihodnjega finančnega instrumenta na področju notranje varnosti; obravnava je temeljila na pisnem posvetovanju iz aprila 2011 s strokovnjaki iz držav članic v okviru skupnega odbora za splošni program „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ (odbor SOLID).

Navedena posvetovanja, konference in strokovne razprave so potrdili, da se ključne zainteresirane strani strinjajo, da je treba razširiti obseg uporabe financiranja Unije na področju notranje varnosti, tudi kar zadeva njegovo zunanjo razsežnost, ter da si je treba prizadevati za večjo poenostavitev izvedbenih mehanizmov in večjo prilagodljivost, zlasti pri ravnanju v izrednih razmerah. Za zagotovitev dodane vrednosti bi morala poraba Unije v večji meri odražati prednostne naloge in strateške obveznosti na ravni Unije ter podpirati izvajanje pravnega reda Unije na področju notranjih zadev. Po mnenju zainteresiranih strani so bile tematske prednostne naloge na področju notranje varnosti že dorečene leta 2009 s stockholmskim programom in leta 2010 s strategijo notranje varnosti. Treba bi bilo torej celovito opredeliti prihodnji mehanizem financiranja, ki bi vključeval skupnosti za izvajanje zakonodaje, mejne straže in carinske formalnosti. Prav tako se jim je zdelo pomembno v večji meri izkoristiti ustrezne agencije Unije, kot sta Europol in Frontex. Močno je bila podprta zamisel o zmanjšanju števila finančnih instrumentov na strukturo, sestavljeno iz dveh skladov, če to pomeni poenostavitev. Zainteresirane strani so soglašale tudi o nujnosti prilagodljivega mehanizma za odzivanje na izredne dogodke. Deljeno upravljanje z uvedbo večletnega načrtovanja programov je bilo na splošno sprejeto kot ustrezna metoda upravljanja izdatkov na področju notranjih zadev. Vendar so nevladne organizacije menile, da bi bilo treba ohraniti tudi neposredno upravljanje.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Pravica do ukrepanja izhaja iz člena 3(2) Pogodbe o Evropski uniji, v katerem je navedeno, da „Unija nudi svojim državljanom območje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja, na katerem je v povezavi z ustreznimi ukrepi glede nadzora na zunanjih mejah, azila, priseljevanja ter glede preprečevanja kriminala in boja proti njemu zagotovljeno prosto gibanje oseb“.

Ukrepanje Unije je upravičeno zaradi ciljev iz člena 67 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU, v nadaljnjem besedilu: Pogodba), ki določa sredstva za vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice. Upoštevati je treba tudi člen 80 Pogodbe, ki poudarja, da za te politike Unije in njihovo izvajanje velja načelo solidarnosti in pravične delitve odgovornosti med državami članicami, tudi na finančnem področju.

Pred ustanovitvijo Sklada za notranjo varnost je treba sprejeti dva zakonodajna instrumenta, ki skupaj sestavljata sklad. Celotna struktura je bila izbrana na podlagi obveznosti iz Pogodbe. Zaradi različnih pravil glasovanja v Svetu v skladu s protokoli 19 (o schengenskem pravnem redu), 21 (o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice) in 22 (o stališču Danske, vključno v zvezi z naslovom V tretjega dela Pogodbe) kljub usklajenosti ciljev politik, ki jih je treba obravnavati, ni pravno mogoče pripraviti enega samega celovitega zakonodajnega predloga za Sklad za notranjo varnost.

Sklad za notranjo varnost se torej ustanovi kot celovit finančni okvir, sestavljen iz dveh ločenih aktov, ki vzpostavljata različne sestavne dele sklada ter opredeljujeta cilje, upravičene ukrepe in sredstva posameznih sestavnih delov:

– uredba, ki v okviru sklada vzpostavlja del za policijsko sodelovanje, preprečevanje kriminala in boj proti njemu ter krizno upravljanje;

– uredba, ki v okviru sklada vzpostavlja del za upravljanje meja in skupno vizumsko politiko.

V sklopu celovitega finančnega okvira Sklada za notranjo varnost ta uredba ustrezno določa finančno podporo za upravljanje meja in skupno vizumsko politiko.

Pravna podlaga za to uredbo je člen 77 Pogodbe.

Na splošno je to področje, na katerem ukrepanje Unije pomeni očitno dodano vrednost v primerjavi s samostojnim delovanjem držav članic. Unija je v boljšem položaju kot države članice, da zagotovi okvir za izražanje solidarnosti Unije na področjih mejne kontrole, vizumske politike in upravljanja migracijskih tokov ter da vzpostavi platformo za razvoj skupnih informacijskih sistemov za podporo tem politikam. Finančna podpora na podlagi te uredbe torej prispeva zlasti h krepitvi nacionalnih in evropskih zmožnosti na teh področjih. Zato si uredba med drugim prizadeva za bolj sistematično podporo storitev, ki jih izvajajo posamezne države članice na področju zagotavljanja območja brez meja („mehanizem operativne podpore“), za okrepitev medagencijskega sodelovanja med mejnimi in drugimi organi pregona ter za izboljšanje razpoložljive specializirane opreme v državah članicah, ki se da na razpolago agenciji Frontex za skupne operacije pri zagotavljanju območja brez meja. Vendar se v celoti priznava, da je treba ukrepe izvajati na ustrezni ravni in da Unija ne sme posegati na področja, kjer to ni potrebno. Kot je poudarjeno v pregledu proračuna, „bi bilo treba proračun EU uporabljati za financiranje javnih dobrin EU, ukrepov, ki jih države članice in regije ne morejo financirati same, ali kadar se na ta način lahko dosežejo boljši rezultati“[8].

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog Komisije o večletnem finančnem okviru vključuje predlog v višini 4 648 milijonov EUR (v tekočih cenah) za Sklad za notranjo varnost za obdobje 2014–2020. Znotraj teh skupnih sredstev znaša znesek sredstev, ki so na voljo za izvajanje te posebne uredbe, 3 520 milijonov EUR. Indikativno bi bilo treba približno 61 % tega zneska (2 150 milijonov EUR) porabiti za nacionalne programe držav članic in podporo posebne tranzitne sheme, ki jo izvaja Litva, 31 % (1 100 milijonov EUR) bi bilo namenjenih razvoju paketa o pametnih mejah, preostanek pa bi bil na voljo za financiranje ukrepov Unije, ukrepov v izrednih razmerah in tehnične pomoči, upoštevati pa je treba tudi prispevke, pričakovane od pridruženih schengenskih držav, ki bi bili dodani skupnim sredstvom.

            V milijonih EUR

Sklad za notranjo varnost, vključno z novimi informacijskimi sistemi || 4 648

– instrument za policijsko sodelovanje || 1 128

– instrument za upravljanje meja || 3 520

Poleg tega je v skladu s sporočilom iz junija 2011 zunaj področja uporabe sklada za notranjo varnost pripravljen ločen znesek v višini 822 milijonov EUR (v tekočih cenah), namenjen za upravljanje obstoječih obsežnih informacijskih sistemov (schengenskega informacijskega sistema II, vizumskega informacijskega sistema in sistema Eurodac). Upravljanje teh sistemov bo Komisija postopoma prenesla na prihodnjo agencijo za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice (agencija za IT), ko bo ta proti koncu leta 2012 začela delovati.

5.           GLAVNI ELEMENTI PREDLOGA

5.1.        Osredotočenost na strateške prednostne naloge

Z vzpostavitvijo instrumenta finančne podpore za upravljanje zunanjih meja in skupno vizumsko politiko za obdobje 2014–2020 bo Unija lahko

· podprla in okrepila nacionalne zmožnosti na področju mejne kontrole in vizumske politike ter tako izkazala finančno solidarnost do nalog, zaupanih posameznim državam članicam na zunanjih mejah in na konzulatih, za zagotavljanje območja brez meja kot javne storitve, ki se izvaja za Unijo (nacionalni programi, vključno z „operativno podporo“);

· financirala razvoj paketa o pametnih mejah, tj. vzpostavitev vstopno-izstopnega sistema EU (EES) in programa evidentiranja potnikov EU (RTP);

· financirala uvedbo in delovanje evropskega sistema nadzorovanja meja EUROSUR, zlasti z nakupom opreme, infrastrukture in sistemov v državah članicah;

· okrepila upravljanje schengenskega območja ter ocenjevalni in spremljevalni mehanizem za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda (a) s financiranjem delovanja tega mehanizma v okviru neposrednega upravljanja; (b) z uvedbo pogojev, utemeljenih na skladnosti s schengenskim pravnim redom, za izplačilo operativne podpore državam članicam in (c) z zahtevo, da države članice dodelijo oz. prerazporedijo sredstva, prejeta za programe v okviru tega instrumenta, tako, da bodo v prvi vrsti namenjena odpravljanju morebitnih pomanjkljivosti, odkritih z mehanizmom;

· povečala potencial delovanja agencije Frontex, tako da bo pozvala države članice, naj v okviru svojih programov namenijo dodatna sredstva za specializirano opremo, ki se lahko da na razpolago agenciji za izvajanje skupnih nalog;

· podprla razvoj in izvajanje ustreznih politik Unije v EU ter v tretjih državah in skupaj z njimi v okviru „ukrepanja Unije“ ter tako izboljšala celotno upravljanje migracijskih tokov v Uniji (projekti, vodeni neposredno, na primer študije ali pilotni projekti za okrepitev sodelovanja s tretjimi državami, ali neposredno, v skladu s finančno uredbo[9];

· imela nemudoma na voljo zadostna sredstva za zagotavljanje nujne pomoči v primeru nenadnega ali izrednega migracijskega pritiska;

· še naprej podpirala delovanje posebne tranzitne sheme za Litvo v skladu z obveznostmi EU[10] ter s tem zagotavljala pomoč za nadomestitev izpada plačil, povezanega s tranzitnimi vizumi, ter dodatnih stroškov Litve pri izvajanju sheme Poenostavljenega tranzitnega dokumenta (FTD) in Poenostavljenega železniškega tranzitnega dokumenta (FRTD), na primer stroškov, povezanih z zamenjavo in nadgradnjo opreme, informacijskimi sistemi ter usposabljanjem in poslovanjem.

Instrument bo omogočal celovito podporo za štiristopenjski model nadzora pristopa, ki poudarja koncept integriranega sistema upravljanja meja (ukrepi v tretjih državah, sodelovanje s sosednjimi državami, mejni nadzor in ukrepi na področju prostega gibanja).

5.2. Sredstva za informacijske sisteme in paket o pametnih mejah

Države članice lahko v sklopu nacionalnih programov uporabijo dodeljena sredstva za podporo upravljanja in, kjer je primerno, nadgradnje nacionalnih komponent obstoječih obsežnih informacijskih sistemov.

Poleg tega bo instrument obsegal tudi razvoj in vzdrževanje prihodnjih informacijskih sistemov („paket o pametnih mejah“) na tem področju. Kot je navedeno v sporočilu o pametnih mejah, namerava Komisija v prvi polovici leta 2012 predstaviti predloge za vstopno-izstopni sistem Unije (EES) in program evidentiranja potnikov Unije (RTP). Posledično je v okviru tega instrumenta predvidena vzpostavitev posebnega programa porabe samo za razvoj EES in RTP.

Stroški bi v okviru razpoložljivih sredstev poleg osrednjih elementov (na ravni Unije) vključevali tudi nacionalne elemente (države članice) teh informacijskih sistemov.

Stroški za razvoj osrednjih in nacionalnih sistemov za EES in RTP so bili ocenjeni med 1 in 1,3 milijarde EUR, odvisno od možnosti. Občutno je mogoče prihraniti, če se prednostna možnost za EES vzpostavi skupaj (tj. na isti tehnični platformi) s prednostno možnostjo za RTP[11]. Na podlagi teh domnev in pod pogojem, da se razvoj ne začne pred letom 2015, se v okviru tega predloga predlaga, da se za ta dva sistema pripravi 1,1 milijarde EUR, brez poseganja v prihodnje predloge Komisije glede paketa o pametnih mejah ter posledično odločitev Evropskega parlamenta in Sveta.

Komisija namerava izvajanje tega programa poveriti agenciji za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice, ustanovljeni z Uredbo (EU) št. 1077/2011 Evropskega parlamenta in Sveta[12]. To uredbo bi bilo tako treba ob ustreznem času spremeniti, da bi bile vključene naloge, za katere je posebej pristojna agencija, zadevni zneski subvencij za agencijo pa bi se financirali iz odobritev programa za poslovanje.

5.3.        Sredstva za nacionalne programe

Sedanja praksa določanja meril za dodelitev sredstev, ki jih bodo države članice prejele za celotno sedemletno obdobje, na začetku obdobja, ki se uporablja v okviru skladov splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“, zagotavlja kontinuiteto in določeno stopnjo predvidljivosti. Kljub temu pa gre pravzaprav za statični pristop, ki ne spodbuja držav članic k izvajanju ukrepov v zvezi s prednostnimi nalogami Unije in ne omogoča EU, da bi se odzivala na spreminjajoče se razmere ter prednostne naloge z bistvenimi in koncentriranimi prerazporeditvami sredstev. Mehanizem, izbran za razdelitev in porabo sredstev v okviru prihodnjih skladov, bi moral torej kot predpogoj za zagotovitev uspešnega večletnega programa na eni strani zadovoljiti potrebo po kontinuiteti in stabilnosti, na drugi pa potrebo po večji prožnosti in prilagajanju spremembam.

Glede na navedeno se sredstva pri deljenem upravljanju dodelijo na podlagi kombinacije:

– osnovnega zneska, dodeljenega državam članicam na začetku naslednjega večletnega finančnega okvira;

– prilagodljivega zneska, ki se doda osnovnemu in se dodeli v dveh fazah.

Osnovni znesek se dodeli državam članicam na začetku naslednjega večletnega finančnega okvira ter se izračuna na podlagi objektivnih meril in potreb. Znaša 60 % vseh sredstev, namenjenih nacionalnim programom, dodeljeni zneski pa so za vsako državo članico posebej določeni v Prilogi I k tej uredbi. Zneski temeljijo na izračunih za obdobje 2010–2012, opravljenih v okviru Sklada za zunanje meje, in vključujejo minimalni znesek za vsako državo članico. S tem sta zagotovljeni določena mera kontinuitete s sedanjim večletnim finančnim okvirom in finančna stabilnost državam članicam za načrtovanje njihovih večletnih nacionalnih programov.

· Prilagodljivi znesek se bo dodal osnovnemu glede na to, v kolikšni meri bodo posamezne države članice v okviru svojih nacionalnih programov pripravljene financirati ukrepe za posebne prednostne naloge Unije. Ti posebni ukrepi so določeni v Prilogi II in se lahko spremenijo. Znesek bi bil načeloma dodeljen v dveh fazah: na začetku večletnega finančnega okvira kot del političnega dialoga in pogajanj o nacionalnih programih zadevnih držav članic ter med vmesnim pregledom leta 2017.

Ta vmesni pregled bi bil priložnost za ponovno preučitev stanja v državah članicah in za dodelitev novih sredstev za preostala leta večletnega finančnega okvira (2018–2020). Vmesni pregled iz te uredbe bo temeljil na kombinaciji predvidenega ocenjevanja tveganja in prednostnih nalog Unije, kot jih bo na novo določila Unija. Ker so bili osnovni zneski za države članice določeni na podlagi preteklih podatkov na začetku programskega obdobja, bo potrebna posodobitev. Ocenjevanje tveganja/potreb se lahko izvede s pomočjo agencije Frontex. Države članice, ki bodo imele na podlagi teh ocenjevanj več potreb ali se bodo soočale z večjimi tveganji, bodo prejele dodaten znesek, s čimer bo jasno izraženo načelo solidarnosti in delitve odgovornosti.

5.4.      Ukrepi v tretjih državah in v zvezi z njimi

Glede na zunanjo razsežnost tega področja bi bila podpora namenjena izboljšanju sodelovanja s tretjimi državami in okrepitvi nekaterih ključnih vidikov nadzorovanja njihovih meja ter zmožnosti upravljanja na interesnih področjih migracijske politike Unije in ciljev Unije na področju notranje varnosti. Na primer, v okviru EUROSUR bi se lahko zagotovila sredstva za povezavo sistemov in infrastrukture tretjih držav s tistimi v Uniji, da bi se omogočila redna izmenjava informacij. Taki ukrepi niso neposredno usmerjeni v razvoj in po potrebi dopolnjujejo finančno pomoč, zagotovljeno z instrumenti zunanje pomoči Unije, ki ostajajo poglavitni vir sredstev za podporo tretjim državam pri vzpostavljanju ustreznih zmogljivosti. Pri zagotavljanju tovrstne podpore je treba dosledno upoštevati načela in splošne cilje zunanjega delovanja ter zunanje politike Unije, ki se nanašajo na posamezno državo ali regijo. Komplementarnost bo zagotovljena s povečano usklajenostjo z ESZD in ustreznimi službami Komisije.

Te ukrepe bo v skladu s finančno uredbo upravljala Komisija neposredno ali posredno, in sicer prek subjektov ali oseb, ki niso države članice.

5.5.      Agencije Unije

Za učinkovitejšo uporabo usposobljenosti in strokovnih znanj ustreznih agencij Unije na področju notranjih zadev predvideva Komisija tudi uporabo možnosti, ki jo ponuja finančna uredba, da v okviru sredstev, ki so na voljo po tej uredbi, zaupa izvajanje posebnih nalog takim agencijam v skladu z njihovimi nalogami in njihovimi delovnimi programi. Glede nalog, zajetih v tem instrumentu, se to nanaša predvsem na:

– Evropsko agencijo za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (agencija Frontex), kar zadeva dejavnosti v Uniji in zunaj nje, ki zahtevajo operativno strokovno znanje na področju nadzorovanja meja;

– Evropski azilni podporni urad (EASO), kar zadeva dejavnosti, kot je usposabljanje na področju azila, namenjeno pripadnikom mejne policije;

– Evropski policijski urad (Europol) in Evropsko policijsko akademijo (CEPOL) za medagencijsko sodelovanje med organi pregona in mejno policijo;

– agencijo za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (agencija za IT) za področje razvoja novih informacijskih sistemov.

2011/0365 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi instrumenta finančne podpore na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 77(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[13],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[14],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Cilj Unije zagotoviti visoko raven varnosti na območju svobode, varnosti in pravice (člen 67(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije) bi bilo treba med drugim doseči s skupnimi ukrepi v zvezi s prehajanjem notranjih meja in mejno kontrolo na zunanjih mejah ter skupno vizumsko politiko v okviru večplastnega sistema, ki je namenjen olajšanju zakonitega potovanja in boju proti nezakonitemu priseljevanju.

(2) Strategija notranje varnosti EU, ki jo je Svet sprejel februarja 2010[15], predstavlja skupni program za soočanje s tovrstnimi skupnimi varnostnimi izzivi. Komisija v svojem sporočilu „Izvajanje strategije notranje varnosti EU“[16] iz novembra 2010 pretvori načela in smernice strategije v konkretne ukrepe z določitvijo petih strateških ciljev: razbitje mednarodnih kriminalnih mrež, preprečevanje terorizma ter obravnavanje radikalizacije in rekrutiranja, zvišanje ravni varnosti v kibernetskem prostoru za državljane in podjetja, povečanje varnosti z upravljanjem meja ter povečanje odpornosti Evrope na krize in nesreče.

(3) Solidarnost med državami članicami, jasna razdelitev nalog, spoštovanje temeljnih pravic in pravne države ter močna osredotočenost na globalno perspektivo in tesno povezavo z zunanjo varnostjo bi morala biti ključna načela pri izvajanju strategije notranje varnosti.

(4) Da se pospeši izvajanje strategije notranje varnosti in zagotovi njeno delovanje v praksi, bi bilo treba državam članicam zagotoviti dovolj finančne podpore iz proračuna Unije z ustanovitvijo Sklada za notranjo varnost.

(5) Zaradi pravnih posebnosti, ki veljajo za naslov V Pogodbe, Sklada za notranjo varnost pravno ni mogoče ustanoviti v obliki samostojnega finančnega instrumenta.

(6) Sklad bi bilo torej treba ustanoviti v obliki celovitega okvira za finančno podporo EU na področju notranje varnosti, ki zajema instrument, določen s to uredbo, in instrument, določen z Uredbo št. …/2012/EU, ki v okviru Sklada za notranjo varnost obsega finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter kriznega upravljanja. Ta celoviti okvir dopolnjuje Uredba št. …/2012/EU o splošnih določbah o Skladu za azil in migracije ter o instrumentu finančne podpore na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter kriznega upravljanja[17], ki jih mora ta uredba upoštevati glede pravil o načrtovanju, finančnem poslovodenju, upravljanju in nadzoru, potrditvi obračunov, zaključku programov ter poročanju in ocenjevanju.

(7) Solidarnost in delitev odgovornosti med državami članicami in Unijo pri upravljanju zunanjih meja je eden od petih sestavnih delov skupne politike za upravljanje zunanjih meja.

(8) Sklad za notranjo varnost bi moral odražati solidarnost s finančno pomočjo tistim državam članicam, ki v celoti uporabljajo schengenske določbe o zunanjih mejah, in tistim, ki se pripravljajo na polnopravno sodelovanje v schengenskem pravnem redu.

(9) Udeležba države članice ne bi smela sovpadati z njeno udeležbo pri začasnem finančnem instrumentu Unije, ki pomaga upravičenim državam članicam med drugim financirati ukrepe na novih zunanjih mejah Unije za izvajanje schengenskega pravnega reda v zvezi z mejami in vizumi ter nadzorom na zunanjih mejah.

(10) Del sklada, ki se nanaša na zunanje meje in vizume (v nadaljnjem besedilu: instrument), bi moral temeljiti na postopku krepitve zmogljivosti, razvitem s pomočjo Sklada za zunanje meje, ustanovljenega z Odločbo št. 574/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta[18], ter ga razširiti z vključevanjem novih dosežkov.

(11) Države članice pri izvajanju nalog na zunanjih mejah in konzulatih v skladu s schengenskim pravnim redom o mejah in vizumih izvajajo ukrepe v interesu in imenu vseh ostalih držav članic v schengenskem območju ter tako opravljajo javno storitev za Unijo. Zaradi izražanja solidarnosti bi moral instrument prispevati h kritju obratovalnih stroškov, povezanih z mejnim nadzorom in vizumsko politiko, ter omogočiti državam članicam sistematično vzdrževanje zmogljivosti, nujnih za to storitev, za vse. Prispevek mora biti v obliki celotnega kritja izbranega dela stroškov, povezanih s cilji v okviru tega instrumenta, in bo predstavljal sestavni del nacionalnih programov.

(12) Instrument bi moral dopolnjevati in krepiti ukrepe, namenjene razvoju operativnega sodelovanja pod okriljem Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije, ki je bila ustanovljena z Uredbo (ES) št. 2007/2004 (v nadaljnjem besedilu: agencija Frontex)[19], vključno z novimi ukrepi, ki izhajajo iz sprememb, uvedenih z Uredbo št. […][20], in s tem še bolj utrditi solidarnost med tistimi državami članicami, ki nadzorujejo zunanje meje v interesu in imenu celotnega schengenskega območja.

(13) Ta instrument bi se moral izvajati ob popolnem upoštevanju pravic in načel, opredeljenih v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.

(14) Za zagotovitev enotnega in visokokakovostnega nadzora na zunanjih mejah ter olajšanje zakonitega potovanja prek zunanjih meja v okviru strategije notranje varnosti EU bi moral instrument prispevati k razvoju skupnega evropskega integriranega sistema upravljanja meja, kar vključuje vse ukrepe, ki so jih na različnih ravneh ter v zvezi s političnim, zakonodajnim in sistematičnim sodelovanjem ter z razporeditvijo bremena, osebja, opreme in tehnologije sprejeli pristojni organi držav članic v sodelovanju z agencijo Frontex, s tretjimi državami in po potrebi z drugimi akterji, med drugim z uporabo štiristopenjskega modela varovanja meja in celovite analize tveganja Evropske unije.

(15) V skladu s Protokolom št. 5 Pristopne pogodbe[21] iz leta 2003 o tranzitu oseb po kopnem med območjem Kaliningrada in drugimi deli Ruske federacije bi moral instrument prevzeti vse dodatne stroške, ki nastanejo pri izvajanju posebnih določb pravnega reda Unije v zvezi s takim tranzitom, tj. Uredbe Sveta (ES) št. 693/2003 z dne 14. aprila 2003 o ustanovitvi posebnega Poenostavljenega tranzitnega dokumenta (FTD), Poenostavljenega železniškega tranzitnega dokumenta (FRTD) in o spremembah Skupnih konzularnih navodil in Skupnega priročnika[22] ter Uredbe Sveta (ES) št. 694/2003 o enotnih formatih za Poenostavljeni tranzitni dokument (FTD) in Poenostavljeni železniški tranzitni dokument (FRTD), predvidenih v Uredbi (ES) št. 693/2003[23]. Potreba po nadaljnji finančni podpori zaradi izpada plačil pa bi morala biti odvisna od vizumskega režima Unije, ki velja za Rusko federacijo.

(16) Instrument bi moral vključevati podporo nacionalnim ukrepom in sodelovanju med državami članicami na področju vizumske politike in drugih predmejnih dejavnosti, ki potekajo pred izvajanjem nadzora zunanjih meja. Učinkovito upravljanje dejavnosti, ki jih organizirajo službe držav članic v tretjih državah, je v interesu skupne vizumske politike, ki je del večplastnega sistema, namenjenega olajšanju zakonitega potovanja in boju proti nezakonitemu priseljevanju v Evropsko unijo, in predstavlja sestavni del skupnega integriranega sistema upravljanja meja.

(17) Poleg tega bi moral instrument podpirati ukrepe na ozemlju schengenskih držav kot del razvoja skupnega integriranega sistema upravljanja meja, ki krepi celotno delovanje schengenskega območja.

(18) Instrument bi moral podpirati tudi razvoj informacijskih sistemov s strani Evropske unije, s katerimi bi bile države članice ustrezno opremljene za učinkovitejše upravljanje prehajanja državljanov tretjih držav prek meja ter za zagotavljanje temeljitejšega identificiranja in preverjanja potnikov („pametne meje“). V ta namen bi bilo treba oblikovati program, katerega cilj je kriti stroške za razvoj osrednjih in nacionalnih sestavnih delov navedenih sistemov, ki bi zagotovili tehnično usklajenost, znižanje stroškov in nemoteno izvajanje v državah članicah.

(19) Da se zagotovi takojšnja obravnava nepredvidenega migracijskega pritiska in ogrožanja obmejne varnosti, bi moralo biti omogočeno zagotavljanje nujne pomoči v okviru Uredbe št. …/2012/EU o splošnih določbah o Skladu za azil in migracije ter o instrumentu finančne podpore na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter kriznega upravljanja.

(20) Zlasti kadar se s schengenskim ocenjevalnim sistemom ugotovijo pomanjkljivosti ali morebitne nevarnosti, bi morala zadevna država članica zaradi večje solidarnosti na celotnem schengenskem območju ustrezno reagirati, tako da s sredstvi iz svojih programov, kadar je to primerno, najprej dopolni ukrepe nujne pomoči.

(21) Za okrepitev solidarnosti in delitve odgovornosti bi bilo treba države članice spodbuditi, da del sredstev, ki so jim na voljo v okviru njihovih programov, namenijo posebnim prednostnim nalogam, ki jih določi Unija, na primer nakupu tehnične opreme za potrebe agencije Frontex in razvoju konzularnega sodelovanja za Unijo.

(22) Da se zaščiti uporaba schengenskega pravnega reda na celotnem schengenskem območju, bi bilo treba v okviru te uredbe podpreti tudi izvajanje Uredbe o vzpostavitvi ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda[24] kot bistvenega orodja za dopolnitev politik, ki zagotavljajo, da se ne izvajajo kontrole oseb.

(23) Glede na izkušnje, pridobljene s Skladom za zunanje meje ter z razvojem sistemov SIS in VIS, se zdi primerno dopustiti prilagodljivost pri morebitnih prenosih sredstev med različnimi orodji za izvajanje ciljev, za katere si prizadeva instrument, brez poseganja v načelo, da se od samega začetka zagotavljajo kritična masa in finančna stabilnost za programe ter operativna podpora za države članice.

(24) Prav tako bi bilo treba povečati obseg ukrepov in zgornjo mejo za sredstva, ki ostajajo na voljo Uniji („ukrepi Unije“), ter s tem povečati zmožnost Unije, da v določenem proračunskem letu izvede več ukrepov na področju upravljanja zunanjih meja in skupne vizumske politike, in sicer v interesu celotne Unije ter kadar in v kakršnem koli obsegu je potrebno. Taki ukrepi Unije vključujejo študije in pilotne projekte za pospeševanje politike in njene uporabe, ukrepe ali postopke v tretjih državah za obravnavanje migracijskih pritiskov iz teh držav, s katerimi bi se zagotovilo optimalno upravljanje migracijskih tokov v Uniji, ter učinkovito organizacijo s tem povezanih nalog na zunanjih mejah in konzulatih.

(25) Ukrepe v tretjih državah in v zvezi z njimi, ki so podprti s tem instrumentom, bi bilo treba izvajati v sinergiji in skladno z drugimi geografskimi in tematskimi ukrepi zunaj Unije, ki so podprti z instrumenti Unije za zunanjo pomoč. Pri izvajanju takih ukrepov bi bilo treba zlasti dosledno upoštevati načela in splošne cilje zunanjega delovanja ter zunanje politike Unije, ki se nanašajo na posamezno državo ali regijo. Instrument ne bi smel biti namenjen podpori ukrepov, ki so neposredno usmerjeni v razvoj, in bi moral po potrebi dopolnjevati finančno pomoč, zagotovljeno z instrumenti zunanje pomoči Unije. Potrebna je tudi skladnost s humanitarno politiko Unije, zlasti pri izvajanju ukrepov v izrednih razmerah.

(26) Financiranje iz proračuna Unije bi moralo biti usmerjeno na dejavnosti, pri katerih lahko za razliko od samostojnega ukrepanja držav članic posredovanje Unije zagotovi dodano vrednost. Ker je Evropska unija v boljšem položaju kot države članice, da zagotovi okvir za izražanje solidarnosti Unije na področjih mejnega nadzora, vizumske politike in upravljanja migracijskih tokov ter da vzpostavi platformo za oblikovanje skupnih informacijskih sistemov za podporo tem politikam, finančna podpora iz te uredbe prispeva zlasti k okrepitvi nacionalnih in evropskih zmogljivosti na teh področjih.

(27) Za dopolnitev ali spremembo določb v tem instrumentu v zvezi z opredelitvijo posebnih ukrepov v okviru nacionalnih programov bi bilo treba Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije pooblastiti za sprejemanje aktov. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov.

(28) Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje pomembnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(29) Da se zagotovi enotna, učinkovita in pravočasna uporaba določb te uredbe o operativni podpori ter vzpostavi okvir za program o novih informacijskih sistemih, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[25].

(30) Ker cilja te uredbe, tj. zagotoviti solidarnost in delitev odgovornosti med državami članicami in Unijo na področju upravljanja zunanjih meja in vizumske politike, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ga je mogoče lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja.

(31) Odločba št. 574/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o ustanovitvi Sklada za zunanje meje za obdobje 2007–2013[26] bi se morala razveljaviti.

(32) Za Islandijo in Norveško ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz člena 1(A) in (B) Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda[27].

(33) Za Švico ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz člena 1(A) in (B) Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES o sklenitvi Sporazuma v imenu Evropske skupnosti[28].

(34) Za Lihtenštajn ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola, sklenjenega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn, o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz člena 1(A) in (B) Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU o sklenitvi Protokola v imenu Evropske unije[29].

(35) Danska v skladu s Protokolom o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, ne sodeluje pri sprejemanju ukrepov Sveta na podlagi naslova V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije, kar pa ne velja za „ukrepe, ki določajo tretje države, katerih državljani morajo imeti ob prehodu zunanjih meja držav članic vizum, ali za ukrepe glede enotne oblike vizumov“. Ta predlog temelji na schengenskem pravnem redu in v skladu s členom 4 Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, se Danska v šestih mesecih po tem, ko je Svet sprejel ukrep glede predloga ali pobude za nadgraditev schengenskega pravnega reda na podlagi določb naslova V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije, odloči, ali bo to uredbo prenesla v svoje notranje pravo.

(36) Ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri izvajanju katerih Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda in z naknadnim Sklepom Sveta 2004/926/ES z dne 22. decembra 2004 o izvajanju delov schengenskega pravnega reda s strani Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske. Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanj ni zavezujoča in se v njem ne uporablja.

(37) Ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri izvajanju katerih Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2001/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda. Irska torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Namen in področje uporabe

1. S to uredbo se vzpostavi instrument finančne podpore na področju upravljanja zunanjih meja in skupne vizumske politike (v nadaljnjem besedilu: instrument) v okviru Sklada za notranjo varnost (v nadaljnjem besedilu: Sklad).

Z Uredbo št. …/2012/EU, ki v okviru Sklada za notranjo varnost vzpostavlja instrument finančne podpore na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter kriznega upravljanja, in s to uredbo se ustanovi Sklad za notranjo varnost za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

2. Ta uredba določa:

(a) cilje finančne podpore in upravičene ukrepe;

(b) splošni okvir za izvajanje upravičenih ukrepov;

(c) sredstva, dana na razpolago v okviru tega instrumenta od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020, in njihovo razdelitev;

(d) obseg in namen različnih posebnih sredstev, s katerimi se financirajo izdatki za upravljanje zunanjih meja in skupno vizumsko politiko.

3. Ta uredba določa uporabo pravil iz Uredbe (EU) št. …/2012 [horizontalna uredba].

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a) „zunanje meje“ pomenijo kopenske meje držav članic, vključno z mejami na rekah, jezerih in morju ter njihovimi letališči, rečnimi, morskimi in jezerskimi pristanišči, za katere se uporabljajo določbe zakonodaje Unije o prestopanju zunanjih meja, ne glede na to, ali so te meje začasne ali ne;

(b) „začasne zunanje meje“ pomenijo

– skupno mejo med državo članico, ki v celoti izvaja schengenski pravni red, in državo članico, ki je dolžna v celoti izvajati schengenski pravni red skladno z aktom o pristopu te države članice, za katero pa zadevni sklep Sveta o dovoljenju za polno izvajanje navedenega pravnega reda še ni začel veljati;

– skupno mejo med dvema državama članicama, ki sta dolžni v celoti izvajati schengenski pravni red skladno z ustreznima aktoma o pristopu teh dveh držav članic, za kateri pa zadevni sklep Sveta o dovoljenju za polno izvajanje navedenega pravnega reda še ni začel veljati;

(c) „mejni prehod“ pomeni vsak mejni prehod z dovoljenjem pristojnih organov za prehajanje zunanjih meja, uradno priglašen v skladu s členom 34(2) Uredbe (ES) št. 562/2006;

(d) „schengenski ocenjevalni in spremljevalni mehanizem“ pomeni preverjanje pravilne uporabe schengenskega pravnega reda v skladu z Uredbo št. …/2012/EU[30] [X];

(e) „izredne razmere“ pomenijo stanje resnega in izjemnega pritiska, ko veliko ali nesorazmerno število državljanov tretjih držav prečka ali se pričakuje, da bodo prečkali zunanjo mejo ene ali več držav članic.

Člen 3

Cilji

1. Splošni cilj instrumenta je prispevati k zagotavljanju visoke ravni varnosti v Evropski uniji.

2. Instrument v okviru splošnega cilja iz odstavka 1 in v skladu s prednostnimi nalogami, določenimi v relevantnih strategijah, programih ter ocenah nevarnosti in tveganj EU, prispeva k naslednjima posebnima ciljema:

(a) podpiranju skupne vizumske politike za olajšanje zakonitega potovanja, zagotovitev enakega obravnavanja državljanov tretjih držav in boj proti nezakonitemu priseljevanju.

Doseganje tega cilja se meri s kazalniki, med drugim s številom konzularnih predstavništev, ki so ustrezno opremljena, varovana in/ali okrepljena za zagotavljanje učinkovite obravnave vlog za izdajo vizuma in kakovostnih storitev prosilcem za vizume;

(b) podpiranju upravljanja meja za zagotovitev visoke ravni varovanja zunanjih meja in nemotenega prehajanja zunanjih meja v skladu s schengenskim pravnim redom.

Doseganje tega cilja se meri s kazalniki, med drugim z razvojem opreme za mejno kontrolo in številom prijetih državljanov tretjih držav na zunanji meji, ki poskušajo nezakonito prečkati mejo, v skladu s tveganjem v zvezi s posameznim odsekom zunanje meje.

3. Za dosego teh ciljev instrument prispeva k naslednjim operativnim ciljem:

(a) pospeševanju razvoja in izvajanja politik, ki bi zagotovile neizvajanje kontrole oseb pri prehajanju notranjih meja, ne glede na državljanstvo, ter izvajanje kontrole oseb in učinkovitega nadzora pri prehajanju zunanjih meja;

(b) postopni uvedbi integriranega sistema upravljanja zunanjih meja, vključno z okrepitvijo medagencijskega sodelovanja med migracijskimi organi in organi pregona držav članic na zunanjih mejah ter ukrepov na ozemlju in potrebnih spremljevalnih ukrepov, povezanih z varnostjo dokumentov in upravljanjem identitet;

(c) pospeševanju razvoja in izvajanja skupne politike vizumov in drugih dovoljenj za kratkotrajno prebivanje, vključno s konzularnim sodelovanjem;

(d) vzpostavitvi in uporabi informacijskih sistemov, njihove komunikacijske infrastrukture in opreme za podporo upravljanja migracijskih tokov prek zunanjih meja Unije;

(e) zagotavljanju učinkovite in enotne uporabe pravnega reda Unije glede meja in vizumov, vključno z delovanjem schengenskega ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma;

(f) okrepitvi sodelovanja med državami članicami, ki delujejo v tretjih državah na področju pritoka državljanov tretjih držav na ozemlje držav članic, in sodelovanja s tretjimi državami v zvezi s tem.

4. Instrument prispeva tudi k financiranju tehnične pomoči na pobudo držav članic in Komisije.

Člen 4

Upravičeni ukrepi

1. Instrument v okviru ciljev iz člena 3 in sprejetih sklepov političnega dialoga iz člena 13 Uredbe (EU) št. …/2012 [horizontalna uredba] podpira ukrepe, izvedene v državah članicah ali s strani držav članic, ter zlasti naslednje:

(a) infrastrukturo mejnih prehodov, stavbe in sisteme, potrebne na mejnih prehodih ter za nadzor med mejnimi prehodi in učinkovit boj proti nezakonitemu prehajanju zunanjih meja;

(b) delovno opremo, prevozna sredstva in komunikacijske sisteme, potrebne za učinkovito mejno kontrolo in odkrivanje oseb, na primer nepremične terminale za VIS, SIS in Evropski sistem slikovnega arhiviranja (FADO), vključno z vrhunsko tehnologijo;

(c) informacijske sisteme za upravljanje migracijskih tokov prek meja;

(d) infrastrukture, stavbe in delovno opremo, potrebne za obravnavo vlog za izdajo vizuma in konzularno sodelovanje;

(e) študije, pilotne projekte in ukrepe za spodbujanje medagencijskega sodelovanja v državah članicah in med njimi ter izvajanje priporočil, operativnih standardov in najboljših praks, ki so rezultat operativnega sodelovanja med državami članicami in agencijami Unije.

2. Ta instrument v okviru ciljev iz člena 3 podpira ukrepe v tretjih državah in v zvezi z njimi ter zlasti naslednje:

(a) informacijske sisteme, orodja ali opremo za izmenjavo informacij med državami članicami in tretjimi državami;

(b) ukrepe za spodbujanje operativnega sodelovanja med državami članicami in tretjimi državami, vključno s skupnimi operacijami;

(c) študije, dogodke, usposabljanje, opremo in pilotne projekte za zagotavljanje ad hoc tehničnega in operativnega strokovnega znanja tretjim državam;

(d) študije, dogodke, usposabljanje, opremo in pilotne projekte za izvajanje posebnih priporočil, operativnih standardov in najboljših praks, ki so rezultat operativnega sodelovanja med državami članicami in agencijami Unije v tretjih državah.

3. Ukrepi iz točke (a) odstavka 1 niso upravičeni na začasnih zunanjih mejah.

4. Ukrepi v zvezi z začasno in izjemno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah, kot je opredeljeno v Zakoniku o schengenskih mejah, niso upravičeni.

POGLAVJE II

FINANČNI IN IZVEDBENI OKVIR

Člen 5

Skupna sredstva in izvajanje

1. Skupna sredstva za izvajanje te uredbe znašajo 3 520 milijonov EUR.

2. Letna odobrena proračunska sredstva odobri proračunski organ v mejah finančnega okvira.

3. Skupna sredstva se uporabijo prek naslednjih možnosti:

(a) nacionalnih programov v skladu s členoma 9 in 12;

(b) operativne podpore v okviru nacionalnih programov in pod pogoji, določenimi v členu 10;

(c) delovanja posebne tranzitne sheme v skladu s členom 11;

(d) ukrepov Unije v skladu s členom 13;

(e) nujne pomoči v skladu s členom 14;

(f) izvajanja programa za vzpostavitev novih informacijskih sistemov za podporo upravljanja migracijskih tokov prek zunanjih meja Unije pod pogoji, določenimi v členu 15;

(g) tehnične pomoči v skladu s členom 16.

4. Proračun, dodeljen v okviru instrumenta, se izvaja z deljenim upravljanjem v skladu s členom 55(1)(b) Uredbe (EU) št. …./2012 [nova finančna uredba], razen ukrepov Unije iz člena 13, nujne pomoči iz člena 14 in tehnične pomoči iz člena 16(1).

Metode izvajanja proračuna za program o razvoju novih informacijskih sistemov se določijo v izvedbenem aktu iz člena 15(2).

5. Skupna sredstva se indikativno uporabijo na naslednji način:

(a) 2 000 milijonov EUR za nacionalne programe držav članic;

(b) 1 100 milijonov EUR za vzpostavitev novih informacijskih sistemov za podporo upravljanja migracijskih tokov prek zunanjih meja Unije, navedenih v členu 15(2);

(c) 150 milijonov EUR za posebno tranzitno shemo;

(d) 270 milijonov EUR za ukrepe Unije, nujno pomoč in tehnično pomoč na pobudo Komisije.

6. Skupaj s skupnimi sredstvi, določenimi za Uredbo št. …/2012/EU, ki v okviru Sklada za notranjo varnost vzpostavlja instrument finančne podpore na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter kriznega upravljanja, skupna sredstva, ki so na voljo za to uredbo, kot je opredeljeno v odstavku 1, predstavljajo vsa finančna sredstva, namenjena Skladu za notranjo varnost, in služijo kot prednostni referenčni okvir za proračunski organ v letnem proračunskem postopku v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju[31].

7. Države, vključene v izvajanje, uporabo in razvoj schengenskega pravnega reda, sodelujejo v instrumentu v skladu s to uredbo.

8. Sklenejo se dogovori o finančnih prispevkih teh držav za ta instrument in sprejmejo dopolnilna pravila, potrebna za tako sodelovanje, vključno z določbami, ki zagotavljajo zaščito finančnih interesov Unije in pooblastilo Računskemu sodišču, da izvaja revizije.

Finančni prispevki teh držav se dodajo skupnim sredstvom, ki so v skladu z odstavkom 1 na voljo v proračunu Unije.

Člen 6

Sredstva za upravičene ukrepe v državah članicah

1. Državam članicam se indikativno dodeli 2 000 milijonov EUR:

(a) 1 200 milijonov EUR, kot je določeno v Prilogi I;

(b) 450 milijonov EUR na podlagi rezultatov mehanizma, opisanega v členu 7;

(c) v okviru vmesnega pregleda in za obdobje od proračunskega leta 2018 350 milijonov EUR, preostanek razpoložljivih dodeljenih sredstev iz tega člena ali drug znesek, kot je določeno v skladu z odstavkom 2, na podlagi rezultatov analize tveganja in mehanizma iz člena 8.

2. Da se zagotovi ustrezno obravnavanje ciljev iz te uredbe v primeru nepredvidljivih ali novih razmer in/ali učinkovito izkoriščanje sredstev, ki so na voljo na podlagi te uredbe, se Komisija pooblasti, da v skladu s členom 17 sprejme delegirane akte za prilagoditev indikativnega zneska, navedenega v točki (c) odstavka 1.

3. Države članice, ki pristopijo k Uniji v obdobju 2012–2020, niso upravičene do sredstev, dodeljenih za nacionalne programe v okviru tega instrumenta, če že koristijo sredstva iz začasnega instrumenta Unije, ki pomaga upravičenim državam članicam financirati ukrepe na novih zunanjih mejah Unije za izvajanje schengenskega pravnega reda v zvezi z mejami in vizumi ter nadzorom na zunanjih mejah.

Člen 7

Sredstva za posebne ukrepe

1. Države članice lahko poleg dodeljenih sredstev, izračunanih v skladu s točko (a) člena 6(1), prejmejo dodaten znesek pod pogojem, da je v programu opredeljen kot tak in se uporabi za izvajanje posebnih ukrepov, naštetih v Prilogi II.

2. Komisija se v skladu s členom 17 pooblasti za sprejetje delegiranih aktov za revizijo posebnih ukrepov iz Priloge II, če je to primerno. Države članice lahko na podlagi novih posebnih ukrepov glede na razpoložljiva sredstva prejmejo dodaten znesek, kot je določeno v odstavku 1.

3. Dodatni zneski iz tega člena se dodelijo zadevnim državam članicam s posameznimi sklepi o financiranju, s katerimi se odobrijo ali revidirajo njihovi nacionalni programi v skladu s postopkom, določenim v členu 14 Uredbe (EU) št. …./2012 [horizontalna uredba].

Člen 8

Sredstva v okviru vmesnega pregleda

1. Za dodelitev zneska, določenega v točki (c) člena 6(1), Komisija na podlagi vloženega vira in ob posvetovanju z agencijo Frontex do 1. junija 2017 sestavi poročilo, ki v skladu z analizo tveganja, ki jo opravi agencija Frontex, določi stopnje ogroženosti na zunanjih mejah za obdobje 2017–2020. Stopnje ogroženosti bodo temeljile na obremenitvah pri upravljanju meja in nevarnostih, ki so vplivale na varnost na zunanjih mejah držav članic v obdobju 2014–2016, ter bodo med drugim upoštevale možne prihodnje trende v zvezi z migracijskimi tokovi in nezakonitimi dejavnostmi na zunanjih mejah ob upoštevanju verjetnega političnega, ekonomskega in socialnega razvoja v zadevnih tretjih državah, zlasti v sosednjih državah.

V poročilu se določi stopnja ogroženosti za vsak odsek zunanje meje, pri čemer se dolžina zadevnega odseka meje pomnoži z obremenitvijo, ki mu je pripisana, in sicer na naslednji način:

(a)     zunanja kopenska meja:

(i)      faktor 1 za normalno stopnjo ogroženosti;

(ii)      faktor 3 za srednjo stopnjo ogroženosti;

(iii)     faktor 5 za visoko stopnjo ogroženosti;

(b)     zunanja morska meja:

(i)      faktor 1 za normalno stopnjo ogroženosti;

(ii)      faktor 3 za srednjo stopnjo ogroženosti;

(iii)     faktor 5 za visoko stopnjo ogroženosti.

Komisija na podlagi poročila določi, katere države članice prejmejo dodatni znesek. Državam članicam, ki se soočajo z večjo stopnjo ogroženosti, kot je določena za izračun, opravljen za proračunsko leto 2013 v skladu s Sklepom 574/2007/ES, se sorazmerno dodelijo dodatna sredstva.

2. Za namen razporeditve sredstev v skladu z odstavkom 1

(a)     se upošteva črta med območji iz člena 1 Uredbe Sveta (ES) št. 866/2004 z dne 29. aprila 2004 o režimu na podlagi člena 2 Protokola št. 10 k Aktu o pristopu in ne morska meja severno od te črte, čeprav ne gre za zunanjo kopensko mejo, in sicer dokler se uporabljajo določbe člena 1 Protokola št. 10 o Cipru k Aktu o pristopu iz leta 2003;

(b)     zunanje morske meje pomenijo zunanje meje teritorialnega morja držav članic, kakor je opredeljeno v členih 4 do 16 Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu. Vendar so v primerih, ko so potrebne redne in obširne operacije za preprečevanje nezakonitega priseljevanja/nezakonitega vstopa, to zunanje meje visoko ogroženega območja. To se določi z upoštevanjem ustreznih podatkov o teh operacijah v obdobju 2014–2016, zagotovljenih s strani zadevnih držav članic.

3. Poleg tega se lahko po razpisu Komisije, izvedenem do 1. junija 2017, državam članicam dodelijo dodatna sredstva pod pogojem, da so v programu opredeljena kot taka, ki se uporabijo za izvedbo posebnih ukrepov, določenih v skladu s tedanjimi prednostnimi nalogami Unije.

V ta namen se Komisija v skladu s členom 17 pooblasti za sprejetje delegiranih aktov za revizijo posebnih ukrepov iz Priloge II.

4. Dodatni zneski iz tega člena se dodelijo zadevnim državam članicam v posameznih sklepih o financiranju, s katerimi se odobrijo ali revidirajo njihovi nacionalni programi v skladu s postopkom, določenim v členu 14 Uredbe (EU) št. …./2012 [horizontalna uredba].

Člen 9

Nacionalni programi

1. Nacionalni program, ki ga je treba pripraviti v skladu s tem instrumentom, in tiste, ki jih je treba pripraviti v skladu z Uredbo št. …/2012/EU, ki v okviru Sklada za notranjo varnost vzpostavlja instrument finančne podpore na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter kriznega upravljanja, sestavijo države članice skupaj in jih predložijo Komisiji v obliki enega nacionalnega programa za Sklad in v skladu s členom 14 Uredbe (EU) št. …./2012 [horizontalna uredba].

2. Države članice si morajo v okviru nacionalnih programov, ki jih v skladu s členom 14 Uredbe (EU) št. …./2012 [horizontalna uredba] pregleda in odobri Komisija, prizadevati predvsem za doseganje naslednjih ciljev:

(a) razvoj evropskega sistema nadzorovanja meja (EUROSUR) v skladu z zakonodajo in smernicami Unije;

(b) podporo in razširitev obstoječih zmogljivosti na področju upravljanja zunanjih meja na nacionalni ravni, ob upoštevanju, med drugim, novih tehnologij, napredka in/ali standardov v zvezi z upravljanjem migracijskih tokov;

(c) podporo nadaljnjega razvoja na področju upravljanja migracijskih tokov s konzularnimi in drugimi službami držav članic v tretjih državah, z namenom olajšanja zakonitega potovanja in preprečevanja nezakonitega priseljevanja v Unijo;

(d) okrepitev integriranega sistema upravljanja meja s preskušanjem in uvajanjem novih orodij, interoperabilnih sistemov ter delovnih metod, namenjenih izboljšanju izmenjave informacij znotraj držav članic ali okrepitvi medagencijskega sodelovanja;

(e) zagotavljanje pravilne in enotne uporabe pravnega reda Unije glede mejne kontrole in vizumov pri odpravljanju pomanjkljivosti na evropski ravni, ki so razvidne iz rezultatov, pridobljenih v okviru schengenskega ocenjevalnega mehanizma;

(f) povečanje zmogljivosti za soočanje s prihajajočimi izzivi, vključno s sedanjimi in prihodnjimi grožnjami ter pritiski na zunanjih mejah Unije, zlasti ob upoštevanju analize tveganja, ki jo opravi agencija Frontex.

Člen 10

Operativna podpora v okviru nacionalnih programov držav članic

1. Država članica lahko uporabi do 50 % zneska, ki ga prejme v okviru instrumenta za svoj nacionalni program, za financiranje operativne podpore za javne organe, odgovorne za izvajanje nalog in storitev, ki predstavljajo javno storitev za Unijo. Te naloge in storitve so povezane z enim ali več cilji iz člena 3(2)(a), (c) in (d).

2. Operativna podpora se dodeli samo, če zadevna država članica izpolnjuje naslednje pogoje:

(a) skladnost s pravnim redom Unije glede meja in vizumov;

(b) skladnost s standardi in smernicami Unije za dobro upravljanje na področju meja in vizumov, zlasti s schengenskim katalogom za nadzor na zunanjih mejah, praktičnim priročnikom za mejne policiste in priročnikom o vizumih.

3. V ta namen Komisija pred odobritvijo nacionalnega programa oceni začetno stanje v državah članicah, ki so izkazale namero, da bodo zaprosile za operativno podporo.

Ugotovitve Komisije so predmet izmenjave mnenj z zadevnimi državami članicami.

Po izmenjavi mnenj se lahko sprejetje proračunske podpore v okviru nacionalnega programa države članice s strani Komisije pogojuje z načrtovanjem in izvedbo številnih ukrepov, s katerimi se zagotovi, da so ob podelitvi proračunske podpore v celoti izpolnjeni pogoji iz odstavka 2.

4. Operativna podpora se osredotoči na posebne naloge in/ali storitve ter cilje, določene v Prilogi III. V celoti krije vse izdatke, ki nastanejo pri izvajanju nalog in/ali storitev, določenih v nacionalnem programu, znotraj finančnih omejitev programa in zgornje meje, določene v odstavku 1.

5. Operativna podpora je predmet spremljanja in izmenjave informacij med Komisijo ter zadevno državo članico v zvezi z začetnim stanjem v državi članici, začrtanimi cilji in kazalniki za ocenjevanje napredka.

6. Komisija z izvedbenimi akti določi postopke poročanja o uporabi te določbe in poskrbi za ostale praktične dogovore med državami članicami in Komisijo, ki zagotavljajo skladnost s tem členom. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 18(2).

Člen 11

Operativna podpora za posebno tranzitno shemo

1. Instrument zagotavlja podporo za kritje izpada plačil za tranzitne vizume ter dodatnih stroškov zaradi izvajanja sheme Poenostavljenega tranzitnega dokumenta (FTD) in Poenostavljenega železniškega tranzitnega dokumenta (FRTD) v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 693/2003 in Uredbo Sveta (ES) št. 694/2003.

2. Sredstva, ki so dodeljena Litvi v skladu z odstavkom 1, ne presegajo 150 milijonov EUR za obdobje 2014–2020 in so na voljo kot dodatna posebna operativna podpora za Litvo.

3. Za namen odstavka 1 pomenijo dodatni stroški stroške, ki izhajajo neposredno iz posebnih zahtev v zvezi z izvajanjem ukrepov posebne tranzitne sheme in ne nastajajo kot posledica izdajanja tranzitnih ali drugih vizumov.

Do financiranja so upravičene naslednje vrste dodatnih stroškov:

(a)     naložbe v infrastrukturo;

(b)     usposabljanje osebja, ki izvaja posebno tranzitno shemo;

(c)     dodatni stroški poslovanja, vključno s plačami za osebje, ki je posebej določeno za izvajanje ukrepov posebne tranzitne sheme.

4. Izpad plačil iz odstavka 1 se v finančnem okviru, določenem v odstavku 2, izračuna na podlagi višine vizumske takse in opustitev vizumskih taks, določenih v Sporazumu o poenostavitvi vizumskih postopkov med Evropsko unijo in Rusko federacijo.

5. Komisija in Litva preverita uporabo tega člena, če pride do sprememb, ki vplivajo na obstoj in/ali delovanje posebne tranzitne sheme.

6. Komisija z izvedbenimi akti določi postopke poročanja o uporabi te določbe ter poskrbi za finančne in druge praktične dogovore med Litvo in Komisijo, ki zagotavljajo skladnost s tem členom. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 18(2).

7. Da se zagotovi nemoteno delovanje posebne tranzitne sheme, lahko Komisija uvede posebne ureditve za vmesna plačila, ki odstopajo od določb Uredbe (EU) št. …./2012 [horizontalna uredba].

Člen 12

Načrtovanje v skladu z rezultati schengenskega ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma

Po ocenjevalnem poročilu glede schengenskega območja, sprejetem v skladu z Uredbo o vzpostavitvi ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda, zadevna država članica skupaj s Komisijo in agencijo Frontex preuči, kadar je to primerno, kako obravnavati ugotovitve in izvesti priporočila v okviru svojega nacionalnega programa.

Država članica po potrebi spremeni svoj nacionalni program, tako da upošteva ugotovitve in priporočila.

V sodelovanju s Komisijo in agencijo Frontex prerazporedi sredstva znotraj programa, če je to primerno, in sicer po potrebi vključno s tistimi, ki so načrtovana za operativno podporo, in/ali uvede ali spremeni ukrepe za odpravo pomanjkljivosti v skladu z ugotovitvami in priporočili ocenjevalnega poročila glede schengenskega območja.

Člen 13

Ukrepi Unije

1. Na pobudo Komisije se lahko instrument uporabi za financiranje nadnacionalnih ukrepov ali ukrepov v posebnem interesu Unije („ukrepi Unije“), ki se nanašajo na splošne, posebne in operativne cilje iz člena 3.

2. Da bi bili ukrepi Unije upravičeni do financiranja, morajo biti namenjeni zlasti doseganju naslednjih ciljev:

(a) podpreti ukrepe za pripravo, spremljanje, upravno in tehnično podporo ter razvoj ocenjevalnega mehanizma, potrebnega za izvajanje politik v zvezi z zunanjimi mejami in vizumi, vključno z izvajanjem sistema upravljanja schengenskega območja v skladu s schengenskim ocenjevalnim in spremljevalnim mehanizmom, vzpostavljenim z Uredbo (EU) št. … o vzpostavitvi ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda in Zakonika o schengenskih mejah;

(b) izboljšati poznavanje in razumevanje obstoječega položaja v državah članicah s pomočjo analiziranja, ocenjevanja in natančnega spremljanja njihovih politik;

(c) podpreti razvoj statističnih orodij, metod in skupnih kazalnikov;

(d) podpirati in spremljati izvajanje zakonodaje Unije in političnih ciljev Unije v državah članicah ter oceniti njihovo učinkovitost in vpliv;

(e) spodbujati povezovanje, vzajemno učenje, prepoznavanje in širjenje dobre prakse ter inovativnih pristopov na evropski ravni;

(f) povečati ozaveščenost zainteresiranih strani in javnosti o politikah in ciljih Unije, vključno z institucionalnim komuniciranjem o političnih prednostnih nalogah Unije;

(g) povečati zmogljivosti evropskih mrež za spodbujanje, podporo in nadaljnji razvoj politik in ciljev Unije;

(h) podpirati zlasti inovativne projekte, ki razvijajo nove metode in/ali tehnologije, ki bi jih bilo mogoče prenesti v druge države članice, predvsem projekte, usmerjene k testiranju in potrjevanju raziskovalnih projektov;

(i) podpirati ukrepe v tretjih državah in v zvezi z njimi, kot je določeno v členu 4(2).

3. Ukrepi Unije se izvajajo v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. …../2012 [horizontalna uredba].

Člen 14

Nujna pomoč

1. Instrument zagotavlja finančno pomoč za nujne in posebne potrebe v izrednih razmerah, kot je določeno v točki (e) člena 2.

2. Nujna pomoč se izvaja v skladu z mehanizmom iz člena 8 Uredbe (EU) št. …./2012 [horizontalna uredba].

Člen 15

Vzpostavitev programa za razvoj novih informacijskih sistemov

1. Indikativni znesek, dodeljen programu za razvoj novih informacijskih sistemov za obvladovanje gibanja državljanov tretjih držav prek meja, je 1 100 milijonov EUR. Program se izvaja v skladu z zakonodajo Unije, ki določa nove informacijske sisteme in njihovo komunikacijsko infrastrukturo, zlasti s ciljem izboljšati upravljanje ter nadzor potovalnih tokov na zunanjih mejah z okrepitvijo kontrol in hkratno pospešitvijo prehajanja meja za redne potnike.

2. Komisija je odgovorna za upravljanje programa. Sprejme večletni strateški okvir, ki vključuje:

(a) glavne ukrepe, ki jih je treba izvesti;

(b) razčlenitev proračuna po proračunskih letih;

(c) časovni razpored izvajanja;

(d) metode upravljanja, ki naj se uporabijo pri glavnih ukrepih, ki jih je treba izvesti. Ukrepi se lahko izvajajo – neposredno s strani Komisije ali prek izvajalskih agencij – posredno s strani subjektov in oseb, ki niso države članice, v skladu s členom [57] Uredbe (EU) št.°…./2012 [nova finančna uredba].

Glavni ukrepi, ki jih je treba izvesti, bi morali zajemati zlasti razvoj in testiranje osrednje komponente ter aplikacij, ki so skupne nacionalnim komponentam sistemov, komunikacijsko infrastrukturo med osrednjo in nacionalnimi komponentami, usklajevanje za začetek njihovega delovanja ter upravljanje varnosti sistemov.

Komisija z izvedbenimi akti sprejme strateški okvir in morebitne spremembe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 18(2).

Člen 16

Tehnična pomoč

1. Na pobudo in/ali v imenu Komisije lahko instrument v skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. …./2012 [horizontalna uredba] letno prispeva v Sklad za notranjo varnost do 1,7 milijona EUR za tehnično pomoč.

2. Na pobudo države članice lahko instrument v okviru nacionalnega programa v skladu s členom 20 Uredbe (EU) št. …./2012 [horizontalna uredba] prispeva do 5 % skupnega zneska, dodeljenega državi članici, za tehnično pomoč.

POGLAVJE III

KONČNE DOLOČBE

Člen 17

Izvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov se Komisiji podeli pod pogoji iz tega člena.

2. Pooblastilo iz te uredbe se Komisiji podeli za sedem let od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Podelitev pooblastila iz te uredbe lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekliče. S sklepom o preklicu pooblastila pooblastilo iz navedenega sklepa preneha veljati. Sklep začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na dan, ki je v njem naveden. Na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov ne vpliva.

4. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet v skladu s to uredbo, začne veljati samo, če temu Evropski parlament ali Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila o aktu ne nasprotujeta ali če pred iztekom navedenega roka oba uradno obvestita Komisijo, da ne nameravata nasprotovati sprejetju akta. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 18

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga skupni odbor za azil, migracije in varnost, ustanovljen s členom 55(1) Uredbe EU št. …./2012 [horizontalna uredba].

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 19

Uporaba Uredbe (EU) št. …./2012 [horizontalna uredba]

Za ta instrument veljajo določbe Uredbe (EU) št. …/2012 [horizontalna uredba].

Člen 20

Razveljavitev

Odločba št. 574/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Sklada za zunanje meje se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2014.

Člen 21

Prehodne določbe

1. Ta uredba ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo projektov in letnih programov, vključno z njihovim popolnim ali delnim preklicem, do njihovega zaključka ali na finančno pomoč, ki jo je odobrila Komisija na podlagi Odločbe št. 574/2007/ES ali katere koli druge zakonodaje, ki se uporablja za navedeno pomoč 31. decembra 2013.

2. Pri sprejemanju sklepov o sofinanciranju v okviru tega instrumenta Komisija upošteva ukrepe, sprejete na podlagi Odločbe št. 574/2007/ES pred [datum objave v Uradnem listu], ki imajo finančne posledice v obdobju, ki ga zajema navedeno sofinanciranje.

3. Zneske, dodeljene za sofinanciranje, ki jih je v obdobju od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2013 odobrila Komisija, za katere zahtevani dokumenti za zaključek ukrepov niso bili poslani Komisiji v roku za predložitev končnega poročila, Komisija samodejno sprosti do 31. decembra 2017, kar sproži vračilo neupravičeno izplačanih zneskov.

4. Zneski iz ukrepov, ki so bili začasno ustavljeni zaradi sodnih postopkov ali upravnih pritožb z odložitvenim učinkom, se ne upoštevajo pri računanju zneska, ki se bo samodejno sprostil.

Člen 21

Pregled

Evropski parlament in Svet na predlog Komisije pregledata to uredbo najpozneje do 30. junija 2020.

Člen 22

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

PRILOGA I Zneski, ki predstavljajo podlago za nacionalne programe držav članic

Država članica || Najnižji znesek || Povprečje za obdobje 2010–2012 v odstotkih || Razdelitev na podlagi odstotkov || Znesek skupaj

Avstrija || 5 000 000 || 0,82 % || 8 699 674 || 13 699 674

Belgija || 5 000 000 || 1,13 % || 11 886 638 || 16 886 638

Bolgarija || 5 000 000 || 3,18 % || 33 578 849 || 38 578 849

Ciper || 5 000 000 || 1,76 % || 18 521 213 || 23 521 213

Češka || 5 000 000 || 0,84 % || 8 907 377 || 13 907 377

Danska || 5 000 000 || 0,48 % || 5 053 171 || 10 053 171

Estonija || 5 000 000 || 1,51 % || 15 933 661 || 20 933 661

Finska || 5 000 000 || 2,87 % || 30 320 668 || 35 320 668

Francija || 5 000 000 || 7,20 % || 75 956 454 || 80 956 454

Nemčija || 5 000 000 || 4,21 % || 44 390 681 || 49 390 681

Grčija || 5 000 000 || 14,56 % || 153 636 854 || 158 636 854

Madžarska || 5 000 000 || 3,22 % || 34 018 515 || 39 018 515

Islandija || 5 000 000 || 0,03 % || 310 455 || 5 310 455

Italija || 5 000 000 || 13,62 % || 143 660 373 || 148 660 373

Latvija || 5 000 000 || 0,95 % || 9 989 974 || 14 989 974

Litva || 5 000 000 || 1,77 % || 18 709 058 || 23 709 058

Luksemburg || 5 000 000 || 0,04 % || 379 909 || 5 379 909

Malta || 5 000 000 || 3,43 % || 36 173 227 || 41 173 227

Nizozemska || 5 000 000 || 2,30 % || 24 315 326 || 29 315 326

Norveška || 5 000 000 || 0,84 % || 8 846 929 || 13 846 929

Poljska || 5 000 000 || 3,97 % || 41 883 809 || 46 883 809

Portugalska || 5 000 000 || 1,25 % || 13 197 565 || 18 197 565

Romunija || 5 000 000 || 5,05 % || 53 313 864 || 58 313 864

Slovaška || 5 000 000 || 0,46 % || 4 835 168 || 9 835 168

Slovenija || 5 000 000 || 2,31 % || 24 371 875 || 29 371 875

Španija || 5 000 000 || 17,13 % || 180 746 396 || 185 746 396

Švedska || 5 000 000 || 0,59 % || 6 189 272 || 11 189 272

Švica || 5 000 000 || 1,25 % || 13 216 801 || 18 216 801

Hrvaška || 5 000 000 || 3,22 % || 33 956 244 || 38 956 244

Skupaj || 145 000 000 || 100 % || 1 055 000 000 || 1 200 000 000

Priloga II Seznam posebnih ukrepov

1. Vzpostavitev mehanizmov za konzularno sodelovanje med vsaj dvema državama članicama, kar bi privedlo do ekonomij obsega pri vlaganju vlog in izdaji vizumov na konzulatih v skladu z načeli o sodelovanju, opredeljenimi v Vizumskem zakoniku, vključno s skupnimi centri za sprejem vlog za izdajo vizuma

2. Nakup prevoznih sredstev in delovne opreme, potrebnih za izvajanje skupnih operacij agencije Frontex, v skladu s smernicami, ki jih določi agencija

PRILOGA III Cilji za operativno podporo v okviru nacionalnih programov

Cilj 1: pospeševanje razvoja in izvajanja politik, ki bi zagotovile neizvajanje kontrole oseb pri prehajanju notranjih meja, ne glede na državljanstvo, ter izvajanje kontrole oseb in učinkovitega nadzora pri prehajanju zunanjih meja

– dejavnosti

– stroški osebja

– stroški storitev, na primer vzdrževanja in popravil

– nadgradnja/zamenjava opreme

– nepremičnine (amortizacija, obnova)

Cilj 2: pospeševanje razvoja in izvajanja skupne politike vizumov in drugih dovoljenj za kratkotrajno prebivanje, vključno s konzularnim sodelovanjem

– dejavnosti

– stroški osebja

– stroški storitev, na primer vzdrževanja in popravil

– nadgradnja/zamenjava opreme

– nepremičnine (amortizacija, obnova)

Cilj 3: vzpostavitev in uporaba informacijskih sistemov, njihove komunikacijske infrastrukture in opreme za podporo upravljanja migracijskih tokov prek zunanjih meja Unije

– operativno upravljanje sistemov SIS in VIS ter novih sistemov, vzpostavljenih v obdobju

– stroški osebja

– stroški storitev, na primer vzdrževanja in popravil

– komunikacijska infrastruktura in zadeve, povezane z varnostjo

– nadgradnja/zamenjava opreme

– najem zaščitenih prostorov in/ali obnova

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

              1.1.    Naslov predloga/pobude

              1.2.    Zadevna področja ABM/ABB

              1.3.    Vrsta predloga/pobude

              1.4.    Cilji

              1.5.    Utemeljitev predloga/pobude

              1.6.    Trajanje ukrepa in finančnih posledic

              1.7.    Načrtovani načini upravljanja

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

              2.1.    Določbe glede spremljanja in poročanja

              2.2.    Sistem upravljanja in nadzora

              2.3.    Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

              3.1.    Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

              3.2.    Ocenjeni učinek na odhodke

              3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

              3.2.2. Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

              3.2.3. Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave

              3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

              3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

              3.3.    Ocenjeni učinek na prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1. Naslov predloga/pobude

Sporočilo „Gradimo odprto in varno Evropo: proračun za notranje zadeve za obdobje 2014–2020“;

Predlog uredbe o splošnih določbah o Skladu za azil in migracije ter o instrumentu finančne podpore na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter kriznega upravljanja;

Predlog uredbe o vzpostavitvi instrumenta finančne podpore na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter kriznega upravljanja;

Predlog uredbe o vzpostavitvi instrumenta finančne podpore na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost.

1.2. Zadevna področja ABM/ABB[32]

Trenutno razdelek 3, naslov 18 – Notranje zadeve

Prihodnji večletni finančni okvir: Razdelek 3 (Varnost in državljanstvo) – „Notranja varnost“

Vrsta predloga/pobude

þ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep (financiranje področja notranjih zadev za obdobje 2014–2020).

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa[33].

¨ Predlog/pobuda je namenjena podaljšanju obstoječega ukrepa.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nadaljevanje obstoječega ukrepa z novo usmeritvijo.

1.3. Cilji 1.3.1. Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Končni cilj politike na področju notranjih zadev je vzpostaviti območje brez notranjih meja, v katerega lahko državljani EU in tretjih držav vstopijo, se v njem prosto gibljejo, v njem živijo in delajo, prinašajo nove zamisli, kapital, znanje in inovacije ali zapolnjujejo vrzeli na nacionalnih trgih dela, prepričani, da se njihove pravice v celoti upoštevajo in da je zagotovljena njihova varnost. Sodelovanje z državami, ki niso članice EU, in mednarodnimi organizacijami je bistveno za doseganje tega cilja.

Vse večji pomen politik na področju notranjih zadev je bil potrjen s stockholmskim programom in njegovim akcijskim načrtom, katerih izvajanje je strateška prednostna naloga Unije ter pokriva področja, kot so migracije (zakonito priseljevanje in integracija, azil, nezakonito priseljevanje in vračanje), varnost (preprečevanje terorizma in organiziranega kriminala ter boj proti njima, policijsko sodelovanje) in upravljanje zunanjih meja (vključno z vizumsko politiko), ter zunanjo razsežnost teh politik. Lizbonska pogodba tudi omogoča Uniji, da pokaže večjo zavzetost pri odzivanju na vsakdanje skrbi državljanov v območju svobode, varnosti in pravice. Prednostne naloge na področju notranjih zadev, zlasti vključevanje državljanov tretjih držav, je prav tako treba obravnavati v okviru sedmih vodilnih pobud iz strategije Evropa 2020, ki so namenjene podpori EU pri premagovanju trenutne finančne in gospodarske krize ter doseganju pametne, trajnostne in vključujoče rasti.

S Skladom za notranjo varnost se bo zagotavljala finančna podpora, ki je potrebna za pretvorbo ciljev Unije na področju notranjih zadev v otipljive rezultate.

1.3.2. Posebni cilji in zadevne dejavnosti ABM/ABB

SKLAD ZA NOTRANJO VARNOST

Instrument finančne podpore za policijsko sodelovanje, preprečevanje kriminala in boj proti njemu ter krizno upravljanje

Instrument bo v skladu s prednostnimi nalogami, opredeljenimi v ustreznih strategijah, programih ter ocenah nevarnosti in tveganj Unije, prispeval k doseganju naslednjih posebnih ciljev:

(a)        preprečevanju čezmejnega in organiziranega kriminala ter hudih kaznivih dejanj, vključno s terorizmom, in boju proti tem oblikam kriminala, ter h krepitvi usklajevanja in sodelovanja med organi pregona držav članic in z relevantnimi tretjimi državami;

(b)        krepitvi zmogljivosti držav članic in Unije za učinkovito obvladovanje tveganj in kriz, povezanih z varnostjo, ter pripravo na teroristične napade in druge incidente, povezane z varnostjo, ter zaščito ljudi in kritične infrastrukture.

Trenutne zadevne dejavnosti ABB: 18.05

Instrument finančne podpore na področju zunanjih meja in vizumov

Instrument bo v skladu s prednostnimi nalogami, opredeljenimi v ustreznih strategijah, programih ter ocenah nevarnosti in tveganj EU, prispeval k doseganju naslednjih posebnih ciljev:

(a)        podpiranju skupne vizumske politike za olajšanje zakonitega potovanja, zagotovitev enakega obravnavanja državljanov tretjih držav in boj proti nezakonitemu priseljevanju;

(b)        podpiranju upravljanja meja, da se na eni strani zagotovi visoka raven varovanja zunanjih meja, na drugi strani pa nemoteno prehajanje zunanjih meja v skladu s schengenskim pravnim redom.

Trenutne zadevne dejavnosti ABB: 18.02 (kar zadeva Sklad za zunanje meje).

1.3.3. Pričakovani izid in učinki

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda na upravičence / ciljne skupine.

Učinki predloga na upravičence / ciljne skupine so podrobneje opisani v oddelku 4.1.2 ocene učinka.

Na splošno bo poenostavitev na vseh ravneh postopka financiranja in pri vsakem načinu upravljanja prinesla jasne ugodne učinke na postopke, v okviru katerih se bo finančna pomoč upravljala.

Policijsko sodelovanje, preprečevanje kriminala in boj proti njemu ter krizno upravljanje

Glavni upravičenci do finančne podpore bodo države članice in njihovi organi pregona ter vsi organi, specializirani za zaščito kritične infrastrukture in obvladovanje kriz, po potrebi pa tudi relevantne mednarodne in nevladne organizacije (npr. na področju preprečevanja kriminala ter politik boja proti radikalizaciji in trgovini z ljudmi).

Ciljna skupina, ki bo imela koristi od sprememb, bo celotno prebivalstvo.          Glavni dosežki bodo: 1) okrepljene upravne in operativne zmogljivosti držav članic za odkrivanje in učinkovit pregon čezmejnega in organiziranega kriminala ter hudih kaznivih dejanj, vključno s terorizmom, da se zmanjšajo grožnje za varnost, ki izhajajo iz teh oblik kriminala; in 2) večja odpornost Evrope proti krizam in nesrečam zaradi skladnejše politike obvladovanja tveganj, ki ocene nevarnosti in tveganj povezuje s postopkom odločanja, na eni strani ter učinkovitejšega in usklajenega odzivanja EU na krize, ki povezuje obstoječe zmogljivosti in strokovno znanje, na drugi strani. Pomemben dosežek bodo tudi izboljšane zmogljivosti držav članic za preprečevanje terorističnih napadov in drugih hudih groženj za varnost, ter za pripravo na njih in zaščito ljudi in kritične infrastrukture pred njimi.

Zunanje meje in vizumi         Glavni upravičenci do finančne podpore na področju zunanjih meja in vizumov bodo organi, ki v državah članicah izvajajo pravni red EU, Zakonik o schengenskih mejah in Vizumski zakonik: mejna policija, policija in konzularni organi. Ciljna skupina, ki bo imela koristi od sprememb, bodo potniki oziroma vse osebe, ki za vstop v EU prečkajo njene zunanje meje. Prizadevanja bodo namenjena krepitvi zmogljivosti navedenih organov za (1) nadzorovanje meja in sodelovanje z drugimi organi pregona v okviru evropskega sistema nadzorovanja meja EUROSUR; (2) upravljanje migracijskih tokov na konzularnih predstavništvih (vloge za izdajo vizuma) in (3) učinkovitejše upravljanje tokov potnikov na mejnih prehodih, da se v sodelovanju z drugimi organi pregona zagotovi visoka in enotna raven zaščite na eni strani, na drugi strani pa nemoteno prehajanje zunanjih meja v skladu s schengenskim pravnim redom ter načeloma spoštljivega ravnanja in dostojanstva. Pomemben posebni cilj bo vzpostavitev dveh novih informacijskih sistemov EU o gibanju državljanov tretjih držav prek meja (vstopno-izstopni sistem EU in program evidentiranja potnikov).

1.3.4. Kazalniki izida in učinkov

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

Zaradi potrebe po dialogu o politiki pred oblikovanjem nacionalnih programov ni mogoče na tej stopnji določiti dokončnega nabora kazalnikov, ki se bodo uporabljali za merjenje uspeha pri doseganju navedenih posebnih ciljev. Vendar

– bi kazalniki za področje policijskega sodelovanja ter preprečevanja kriminala in boja proti njemu vključevali število skupnih čezmejnih operacij ter število dokumentov o najboljših praksah in organiziranih dogodkov. Kazalniki za področje kriznega upravljanja in zaščite kritične infrastrukture bi vključevali število orodij, ki so jih države članice vzpostavile in/ali nadgradile za olajšanje zaščite kritične infrastrukture v vseh gospodarskih sektorjih, ter število ocen nevarnosti in tveganj, izdelanih na ravni Unije;

– bi kazalniki za področje meja in vizumov vključevali število konzularnih predstavništev, ki so ustrezno opremljena, varovana in/ali okrepljena za zagotavljanje učinkovite obravnave vlog za izdajo vizuma in kakovostnih storitev prosilcem za vizume, ter razvoj opreme za mejno kontrolo in število prijetih državljanov tretjih držav na zunanji meji, ki poskušajo nezakonito prečkati mejo, v skladu s tveganjem v zvezi s posameznim odsekom zunanje meje. S kazalniki učinka se bodo merili povečanje varnosti meja, zmogljivosti za izdajo vizumov ter zmogljivosti za varno in nemoteno odvijanje čezmejnega potniškega prometa.

1.4. Utemeljitev predloga/pobude 1.4.1. Potrebe, ki jih je treba kratkoročno ali dolgoročno zadovoljiti

EU se bo v obdobju 2014–2020 še naprej spopadala z velikimi izzivi na področju notranjih zadev.

Zagotoviti je treba varno in zaščiteno okolje, ki koristi gospodarski, kulturni in socialni rasti EU. Evropska unija ima odločilno vlogo pri odzivanju na grožnje hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, kibernetske kriminalitete in terorizma ter pri zagotavljanju učinkovitega upravljanja zunanjih meja EU in hitrem odzivanju na nastajajoče krize, ki so posledica nesreč, ki jih povzroči človek, ali naravnih nesreč. V času globalizacije, ko so grožnje vse pogostejše in imajo vse bolj nadnacionalno razsežnost, se nobena država članica ne more učinkovito odzivati sama. Potreben je skladen in celovit evropski odziv za zagotovitev, da lahko organi pregona učinkovito čezmejno sodelujejo.

Sodelovanje z državami, ki niso članice EU, in mednarodnimi organizacijami je bistveno za doseganje teh ciljev. Nedavni dogodki v severni Afriki so pokazali, kako pomembno je, da ima EU celovit in usklajen pristop do migracij, meja in varnosti. Vse pomembnejšo zunanjo razsežnost politik EU na področju notranjih zadev je zato treba okrepiti, in sicer tako, da bo popolnoma v skladu z zunanjo politiko Unije.

1.4.2. Dodana vrednost ukrepanja Evropske unije

Upravljanje migracijskih tokov in groženj varnosti pomeni izzive, s katerimi se ne morejo spopasti države članice same. To sta področji, na katerih je dodana vrednost uporabe proračuna EU očitna.

Nekatere države članice nosijo veliko breme zaradi svoje specifične zemljepisne lege in dolžine zunanje meje Unije, ki jo morajo upravljati. Odpravo nadzora na notranjih mejah morajo spremljati skupni ukrepi za učinkovito kontrolo in nadzor zunanjih meja Unije. Načelo solidarnosti in pravične delitve odgovornosti med državami članicami je zato temeljna prvina skupnih politik o azilu, priseljevanju in zunanjih mejah. Proračun EU zagotavlja sredstva za reševanje finančnih posledic tega načela. Na področju varnosti imajo huda kazniva dejanja, organizirani kriminal, terorizem in druge grožnje za varnost vse bolj čezmejni značaj. Nadnacionalno sodelovanje in usklajevanje med organi pregona je bistvenega pomena za učinkovito preprečevanje teh kaznivih dejanj in boj proti njim, na primer z izmenjavo informacij, skupnimi preiskavami, interoperabilnimi tehnologijami ter skupnimi ocenami nevarnosti in tveganj.

Za upravljanje migracijskih tokov in zunanjih meja EU ter zagotavljanje varnosti EU so potrebna znatna sredstva in zmogljivosti držav članic. Izboljšano operativno sodelovanje in usklajevanje, ki vključuje združevanje virov na področjih, kot sta usposabljanje in oprema, ustvarja ekonomije obsega in sinergije ter tako zagotavlja učinkovitejšo rabo javnih sredstev in krepi solidarnost, medsebojno zaupanje in delitev odgovornosti med državami članicami v okviru skupnih politik EU. To je še zlasti pomembno na področju varnosti, na katerem je finančna podpora za vse vrste skupnih čezmejnih operacij bistvena za krepitev sodelovanja med policijskimi, carinskimi, mejnimi in pravosodnimi organi.

V zvezi z zunanjo razsežnostjo notranjih zadev je jasno, da bo sprejetje ukrepov in združevanje virov na ravni EU znatno povečalo finančne vzvode EU, ki so potrebni, da se tretje države prepričajo k sodelovanju z EU glede vprašanj, povezanih z migracijami in varnostjo, ki so predvsem v interesu EU in držav članic.

Pravica EU do ukrepanja na področju notranjih zadev izhaja iz naslova V „Območje svobode, varnosti in pravice“ Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti člena 77(2), člena 78(2), člena 79(2) in (4), člena 82(1), člena 84 ter člena 87(2) PDEU. Sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami ureja člen 212(3) PDEU. Predlogi upoštevajo načelo subsidiarnosti, ker se bo večina financiranja izvedla v skladu z načelom deljenega upravljanja in ob spoštovanju institucionalnih pristojnosti držav članic.

1.4.3. Glavna spoznanja iz podobnih izkušenj

Čeprav na splošno velja, da obstoječi finančni instrumenti na področju notranjih zadev dosegajo cilje in delujejo učinkovito, so izkušnje, pridobljene z vmesnim pregledom in posvetovanjem z zainteresiranimi stranmi, pokazale, da je treba:

– poenostaviti in racionalizirati prihodnje instrumente na področju notranjih zadev, tako da se zmanjša število finančnih programov na dva programa, in sicer z oblikovanjem Sklada za azil in migracije ter Sklada za notranjo varnost. To bo EU omogočilo bolj strateško uporabo instrumentov, da bi ti postali bolj odzivni na politične prednostne naloge in potrebe EU;

– okrepiti vlogo EU kot svetovnega akterja z vključitvijo zunanje razsežnosti v prihodnja sklada, da se okrepi finančno vzvodje EU glede zunanjepolitične razsežnosti politik na področju notranjih zadev;

– dati prednost deljenemu upravljanju pred centraliziranim, kadar bo to mogoče, da se odpravi nepotrebno upravno breme;

– vzpostaviti bolj ciljno usmerjen pristop k deljenemu upravljanju s prehodom na večletno načrtovanje z dialogom o politiki na višji ravni za zagotovitev, da so nacionalni programi držav članic popolnoma v skladu s cilji in prednostnimi nalogami politike EU ter se osredotočajo na doseganje rezultatov;

– izboljšati centralizirano upravljanje, da se zagotovijo orodja za dejavnosti, ki jih usmerjajo politike, vključno s podporo za nadnacionalne ukrepe, še posebej inovativne ukrepe ter ukrepe v tretjih državah in v zvezi z njimi (zunanja razsežnost), pa tudi nujne ukrepe, študije in dogodke;

– vzpostaviti skupni regulativni okvir s skupnimi pravili glede načrtovanja, poročanja, finančnega poslovodenja in nadzora, ki mora biti čim bolj podoben okvirom drugih skladov EU, ki se upravljajo deljeno, za zagotovitev, da vse zainteresirane strani bolje razumejo pravila, ter za zagotovitev visoke stopnje skladnosti in doslednosti;

– zagotoviti hiter in učinkovit odziv v nujnih primerih, in sicer s tako oblikovanima skladoma, ki EU omogočata ustrezno odzivanje v hitro se spreminjajočih razmerah;

– okrepiti vlogo agencij za notranje zadeve zaradi spodbujanja praktičnega sodelovanja med državami članicami in jim zaupati izvajanje posameznih ukrepov, hkrati pa zagotoviti ustrezen politični nadzor nad dejavnostmi agencij.

Več podrobnosti je na voljo v oceni učinka in obrazložitvenih memorandumih vsake uredbe.

1.4.4. Skladnost in možnosti dopolnjevanja z drugimi relevantnimi instrumenti

Več drugih instrumentov EU bo podpiralo dejavnosti, ki dopolnjujejo dejavnosti, financirane v okviru Sklada za notranjo varnost.

Razmejitev med Skladom za notranjo varnost in finančnim instrumentom za civilno zaščito bo ohranjena, kakor je opisano v členu 3 tekočega programa CIPS: medtem ko bo podpora pri naravnih nesrečah in nesrečah, ki jih nenamerno povzroči človek, zagotovljena v okviru finančnega instrumenta za civilno zaščito, so nesreče, ki jih namerno povzroči človek, pomembne za varnost in bodo zato krite iz sredstev Sklada za notranjo varnost.

Teroristični napadi ali drugi incidenti, povezani z varnostjo, bodo ostali izven področja uporabe Solidarnostnega sklada EU. Ni jasno, v kakšnem obsegu bi države članice, ki so žrtve terorističnega napada, naravne nesreče ali nesreče, ki jo je povzročil človek, lahko prejemale podporo na podlagi člena 222 PDEU (solidarnostna klavzula), saj je za to potrebno formalno sprejetje izvedbenih določb, ki še niso bile niti predlagane. Nujno financiranje v primeru hudega terorističnega napada ali drugih incidentov, pomembnih za varnost, bo zato podprto s sredstvi Sklada za notranjo varnost.

Vrzel med raziskavami na področju varnosti v okviru programa Obzorje 2020 (Horizon 2020) in prenosom izsledkov teh raziskav v prakso bo zapolnjena, saj bodo v okviru Sklada za notranjo varnost predvideni posebni cilji in upravičeni ukrepi, da bi se omogočilo financiranje testiranja in potrjevanja rezultatov znanstvenih raziskav („prototipov“) za njihovo serijsko uporabo v praksi („predkomercialna javna naročila“).

Prihodnji program na področju pravosodja bo tesno povezan s Skladom za notranjo varnost in ga bo dopolnjeval zlasti v zvezi z njegovim delom „Kazensko pravosodje“, vendar je bolj osredotočen na pravosodno sodelovanje, uskladitev postopkov ter vzajemno priznavanje, ki v praksi preprečujejo vsebinska prekrivanja.

Zunanja razsežnost Sklada za notranjo varnost bo podpirala ukrepe v tretjih državah in v zvezi z njimi, ki so predvsem namenjeni uveljavljanju interesov in doseganju ciljev EU, imajo neposreden vpliv na EU in njene države članice ter zagotavljajo kontinuiteto z dejavnostmi, ki se izvajajo na ozemlju EU. To financiranje se bo oblikovalo in izvajalo v skladu z zunanjimi ukrepi in zunanjo politiko EU. Ne bo namenjeno v podporo ukrepom, ki so usmerjeni v razvoj, in bo po potrebi dopolnjevalo finančno pomoč iz instrumentov zunanje pomoči. V tem okviru bo naslednik tematskega programa o migracijah in azilu ter instrumenta za stabilnost posebnega pomena na področju notranjih zadev. Instrumenti zunanje pomoči podpirajo bodisi razvojne potrebe držav upravičenk ali splošne politične interese EU s strateškimi partnerji, sklada na področju notranjih zadev pa bosta podpirala posebne ukrepe v tretjih državah, ki so v interesu politike EU o migracijah in ciljev EU na področju notranje varnosti. Tako bosta izpolnila posebno vrzel in prispevala k dopolnjevanju nabora instrumentov, ki so na voljo EU.

1.5. Trajanje ukrepa in finančnih posledic

þ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda:

– þ    trajanje predloga/pobude od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2020

– þ    finančne posledice med letoma 2014 in 2023

¨ Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

– izvedba z začetnim obdobjem postopne krepitve med letoma LLLL in LLLL,

– ki mu sledi polno delovanje.

1.6. Načrtovani načini upravljanja[34]

þNeposredno centralizirano upravljanje – Komisija.

þ Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvrševanja na:

– þ    izvajalske agencije,

– þ    organe, ki jih ustanovita Skupnosti[35],

– þ    nacionalne javne organe / organe, ki opravljajo javne storitve,

– ¨    osebe, ki se jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v relevantnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.

þ Deljeno upravljanje z državami članicami.

þDecentralizirano upravljanje s tretjimi državami.

þ Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (navedite).

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje razložiti v oddelku „Opombe“.

Opombe:

Predlogi se bodo večinoma izvajali z deljenim upravljanjem prek večletnih nacionalnih programov.

Cilje, ki jih je treba doseči v okviru nacionalnih programov, bodo dopolnjevali „ukrepi Unije“ in mehanizem hitrega odzivanja v izrednih razmerah. Ti bodo v glavnem v obliki donacij in javnih naročil v okviru neposrednega centraliziranega upravljanja ter bodo zajemali ukrepe v tretjih državah in v zvezi z njimi.

Uporabljena bodo vsa možna sredstva, da bi se izognili razdrobljenosti, in sicer s koncentracijo sredstev za doseganje omejenega števila ciljev EU in z uporabo strokovnega znanja ključnih zainteresiranih strani, po potrebi tudi na podlagi sporazumov o partnerstvu in okvirnih sporazumov.

Tehnična pomoč na pobudo Komisije se bo izvajala z neposrednim centraliziranim upravljanjem.

Države, ki sodelujejo pri uporabi, izvajanju in razvoju schengenskega pravnega reda, bodo tudi sodelovale pri dveh instrumentih Sklada za notranjo varnost, ki pomenita razvoj schengenskega pravnega reda (instrumenta na področjih meja in vizumov ter policijskega sodelovanja), kot da bi bile države članice v smislu sporazumov o schengenskem pravnem redu. Njihovo sodelovanje pri instrumentih bo potekalo v skladu z določbami Uredbe; izvajale bodo svoje večletne nacionalne programe in imele možnost, da zaprosijo za financiranje v okviru ukrepov Unije itd. Kot v okviru Sklada za zunanje meje, bodo sklenjeni posebni dogovori za določitev dopolnilnih pravil, potrebnih za njihovo sodelovanje (pravila, ki izhajajo iz finančne uredbe, njenih izvedbenih pravil in Pogodb, vključno s pooblastilom Računskemu sodišču, da izvaja revizije). Ker bodo te države za oba instrumenta prispevale v proračun EU sorazmerno s svojim BDP, bodo v dogovorih določeni tudi prispevki teh držav v okviru delitve odgovornosti pri upravljanju schengenskega območja, in sicer ne glede na višino sredstev, ki jim bodo dodeljena iz instrumentov. Trenutno so pridružene države Norveška, Islandija, Švica in Lihtenštajn.

2. UKREPI UPRAVLJANJA 2.1. Določbe glede spremljanja in poročanja

Navedite pogostost in pogoje.

Za deljeno upravljanje se predlaga usklajen in učinkovit okvir za poročanje, spremljanje in ocenjevanje. Za vsak nacionalni program se bo od držav članic zahtevalo, da ustanovijo odbor za spremljanje, v katerem lahko sodeluje tudi Komisija.

Države članice bodo poročale o izvajanju večletnega programa na letni podlagi. Ta poročila bodo predpogoj za letna plačila. Da bi države članice prispevale k vmesnemu pregledu, bodo morale leta 2017 zagotoviti dodatne informacije o napredku pri doseganju ciljev. Podoben postopek bo potekal v letu 2019, namenjen pa bo izvedbi prilagoditev v zadnjem proračunskem letu (2020), če bo to potrebno.

Sklada bosta s podporo razvoju kulture, ki temelji na ocenjevanju, na področju notranjih zadev imela skupni okvir za ocenjevanje in spremljanje z obsežnimi kazalniki v zvezi s politiko, ki kažejo na k rezultatom usmerjen pristop skladov in bistveno vlogo, ki bi jo sklada lahko imela v kombinaciji politik, s katero bi dosegli cilj vzpostavitve območja svobode, varnosti in pravice. Ti kazalniki se nanašajo na vpliv, ki bi ga sklada lahko imela: razvoj skupne kulture varnosti meja, policijskega sodelovanja in kriznega upravljanja; učinkovito upravljanje migracijskih tokov v EU; pošteno in enako obravnavanje državljanov tretjih držav; solidarnost in sodelovanje med državami članicami na področju migracij in notranje varnosti ter skupni pristop EU do tretjih držav glede migracij in varnosti.

Da se zagotovi ustrezna uporaba načel o ocenjevanju in ob upoštevanju praktičnih izkušenj z ocenjevanjem v državah članicah v okviru veljavnega financiranja EU na področju notranjih zadev, bodo Evropska komisija in države članice skupaj oblikovale skupni okvir za ocenjevanje in spremljanje, med drugim z opredelitvijo predlog ter skupnih kazalnikov za realizacije in rezultate.

Vsi ukrepi bodo določeni na začetku programskega obdobja, s čimer bo državam članicam omogočeno, da vzpostavijo svoje sisteme poročanja in ocenjevanja na podlagi dogovorjenih načel in zahtev.

Za zmanjšanje upravnega bremena in zagotavljanje sinergij med poročanjem in ocenjevanjem bodo informacije za poročila o oceni nadgradnja in dopolnitev podatkov, ki jih države članice zagotovijo v letnih poročilih o izvajanju nacionalnih programov.

Komisija bo leta 2018 predložila tudi poročilo o vmesnem pregledu nacionalnih programov.

Širše gledano bo Komisija predložila vmesno poročilo o izvajanju skladov do 30. junija 2018, poročilo o naknadni oceni, ki bo zajemalo celotno izvajanje (tj. ne le nacionalnih programov v okviru deljenega upravljanja), pa do 30. junija 2024.

2.2. Sistem upravljanja in nadzora 2.2.1. Ugotovljena tveganja

GD za notranje zadeve se ni spopadal z resnim tveganjem, da bi prišlo do napak v njegovih programih porabe. To potrjuje dejstvo, da v letnih poročilih Računskega sodišča ni zaslediti pomembnejših ugotovitev in tudi stopnja preostalih napak v letnih poročilih GD za notranje zadeve (in nekdanjega GD JLS) o dejavnostih v zadnjih letih ne presega 2 %.

Pri deljenem upravljanju se splošno tveganje v zvezi z izvajanjem obstoječih programov deli na tri glavne kategorije:

– tveganja neučinkovite ali pomanjkljivo usmerjene porabe sredstev,

– napake, ki so posledica zapletenosti pravil in pomanjkljivosti v sistemih upravljanja in nadzora,

– neučinkovita uporaba upravnih sredstev (omejena sorazmernost zahtev).

Prav tako je treba omeniti posebne elemente sistema štirih skladov v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“.

– Sistem letnih programov zagotavlja, da se končna plačila opravljajo redno na podlagi potrjenih in revidiranih izdatkov. Vendar obdobje upravičenosti letnih programov ni povezano s proračunskim letom EU in zato veriga dajanja zagotovil, kljub zelo zapletenemu sistemu, ni popolnoma zadovoljiva.

– Podrobna pravila o upravičenosti določa Komisija. To načeloma zagotavlja homogenost financiranih odhodkov. Vendar povzroča tudi nepotrebno obremenitev nacionalnih organov in Komisije ter povečuje tveganje nastanka napake na strani upravičencev in/ali držav članic zaradi napačne razlage pravil EU.

– Sedanji sistemi upravljanja in nadzora so zelo podobni tistim za strukturna sklada. Vendar so med njimi manjše razlike, predvsem v verigi odgovornosti med organi za potrjevanje in revizijskimi organi. To ustvarja zmedo v državah članicah, zlasti pri organih, ki imajo opravka z obema vrstama skladov. Tako se povečuje tudi tveganje nastanka napak in zahteva strožji nadzor.

Ti elementi bodo bistveno spremenjeni s tem predlogom:

– Sistemi upravljanja in nadzora bodo upoštevali splošne zahteve iz skladov skupnega strateškega okvira in bodo popolnoma v skladu z novimi zahtevami nove finančne uredbe: tri organe bosta nadomestila dva organa (odgovorni organ in revizijski organ), katerih vlogi sta pojasnjeni zaradi boljših zagotovil.

– V večletnem načrtovanju se bodo skupaj z letno potrditvijo obračuna na podlagi plačil odgovornega organa obdobja upravičenosti uskladila z letnimi računovodskimi izkazi Komisije, ne da bi ob tem povečali upravno breme v primerjavi z veljavnim sistemom.

– Pregledi na kraju samem se bodo izvajali kot del kontrole na prvi stopnji, tj. izvajal jih bo odgovorni organ, in bodo podpirali njegovo letno izjavo o zanesljivosti upravljanja.

– Pojasnitev in poenostavitev pravil o upravičenosti ter njihova uskladitev z drugimi instrumenti finančne podpore EU bosta zmanjšala napake upravičencev, ki uporabljajo pomoč iz različnih virov. Ta pravila o upravičenosti se bodo določala na nacionalni ravni, razen nekaj osnovnih načel, ki so podobna tistim za sklade skupnega strateškega okvira.

– Spodbuja se uporaba poenostavljenih stroškov, zlasti za manjše donacije.

Glavna tveganja centraliziranega upravljanja so:

– tveganje slabega ujemanja med prejetimi projekti in prednostnimi nalogami politik GD za notranje zadeve;

– tveganje neustrezne kakovosti izbranih projektov in slabe tehnične izvedbe projekta, kar lahko zmanjša učinek programa; to tveganje izhaja iz neustreznih postopkov izbire, pomanjkanja strokovnega znanja ali nezadostnega spremljanja;

– tveganje neučinkovite ali negospodarne porabe dodeljenih sredstev, tako pri donacijah (zapleteni postopki povračila dejanskih upravičenih stroškov ter omejene možnosti za preverjanje upravičenih stroškov pri pregledih dokumentacije) kot pri javnih naročilih (včasih omejeno število gospodarskih ponudnikov s potrebnim strokovnim znanjem, zaradi česar ni zadostnih možnosti za primerjavo cen ponudb);

– tveganje v zvezi z zmogljivostjo (predvsem) manjših organizacij, da učinkovito nadzorujejo izdatke in zagotavljajo preglednost izvedenih operacij;

– tveganje izgube ugleda Komisije v primeru odkritja goljufij ali kriminalnih dejavnosti; sistemi notranjega nadzora tretjih oseb ponujajo le delna zagotovila zaradi razmeroma velikega števila različnih izvajalcev in upravičencev, od katerih ima vsak svoj sistem nadzora, ki je pogosto precej omejen.

Pričakuje se, da se bo večina teh tveganj zmanjšala zaradi boljše usmerjenosti predlogov in uporabe poenostavljenih elementov, ki so vključeni v novo finančno uredbo.

2.2.2. Načrtovani načini nadzora

Deljeno upravljanje:

Na ravni držav članic je predlagana struktura sistemov upravljanja in nadzora nadaljnja razvojna stopnja modela iz obdobja 2007−2013 in ohranja večino funkcij, ki se izvajajo v zdajšnjem obdobju, vključno z upravnimi pregledi in preverjanji na kraju samem, revizijami sistemov upravljanja in nadzora ter revizijami projektov. Vendar je spremenjeno zaporedje teh funkcij, da se odgovornemu organu dodeli jasna odgovornost za preglede na kraju samem kot sestavni del priprave za letno potrditev obračuna.

Za okrepitev odgovornosti bi odgovorne organe akreditiral nacionalni akreditacijski organ, pristojen za njihov tekoči nadzor. Pričakuje se, da se bo z zmanjšanjem števila organov – organ za potrjevanje se ukine – in skladov zmanjšalo tudi upravno breme in povečala možnost za krepitev upravne usposobljenosti ter omogočila jasnejša razdelitev odgovornosti.

Trenutno ni na voljo zanesljivih ocen stroškov nadzora skladov z deljenim upravljanjem na področju notranjih zadev. Edina razpoložljiva ocena se nanaša na ESRR in Kohezijski sklad, po kateri se stroški nalog v zvezi z nadzorom (na nacionalni ravni, brez stroškov Komisije) ocenjujejo na približno 2 % skupnega financiranja iz obdobja 2007–2013. Ti stroški se nanašajo na naslednja področja nadzora: na nacionalno usklajevanje in pripravo programov se jih nanaša 1 %, 82 % se jih nanaša na upravljanje programov, 4 % na certificiranje in 13 % na revizijo.

Naslednji predlogi bodo povečali stroške nadzora:

– ustanovitev in delovanje akreditacijskega organa ter na splošno sprememba sistema;

– predložitev izjave o zanesljivosti upravljanja, ki spremlja letne računovodske izkaze;

– pregledi na kraju samem, ki jih opravi odgovorni organ;

– potreba po dodatnem delu revizijskih organov zaradi revizije izjave o zanesljivosti upravljanja.

Vendar obstajajo tudi predlogi, ki bodo zmanjšali stroške nadzora:

– organi za potrjevanje bodo prenehali obstajati. Čeprav bodo njihove naloge delno prenesene na odgovorni organ, bo to državam članicam omogočilo, da prihranijo znaten del stroškov, ki se nanašajo na certificiranje zaradi boljše upravne učinkovitosti, zmanjšane potrebe po usklajevanju in zmanjšanja obsega revizij;

– nadzor, ki ga mora opraviti revizijski organ, bo bolj usmerjen k ponovni izvedbi (vzorca) prvostopenjskega upravnega nadzora in pregledov na kraju samem, ki jih izvaja odgovorni organ. To bo pospešilo izvajanje kontradiktornega postopka in zagotovilo, da se opravi ves potrebni nadzor pred predložitvijo letnih računovodskih izkazov;

– uporaba poenostavljenih stroškov bo zmanjšala upravne stroške in breme na vseh ravneh, tako za uprave kot za upravičence;

– letni zaključek in omejitev obdobja za potrditev skladnosti obračunov na 36 mesecev bosta upravam in upravičencem skrajšala obdobje shranjevanja dokumentov zaradi nadzora;

– vzpostavitev elektronskih komunikacijskih tokov med Komisijo in državami članicami bo obvezna.

Tem predlogom je treba dodati elemente poenostavitve iz točke 2.2.1, ki bodo tudi prispevali k zmanjševanju upravnega bremena za upravičence ter torej hkrati zmanjšali tveganje napak in upravno breme.

Zato se na splošno pričakuje, da bodo ti predlogi povzročili prerazporeditev stroškov nadzora in ne njihovega povečanja ali zmanjšanja. Vendar bo ta prerazporeditev stroškov (med funkcijami in zaradi sorazmernih ureditev nadzora, pa tudi med državami članicami in programi) predvidoma omogočila učinkovitejšo blažitev tveganj ter boljšo in hitrejšo verigo dajanja zagotovil.

Na ravni Komisije v prvi polovici programskega obdobja ni pričakovati zmanjšanja stroškov upravljanja in nadzora za deljeno upravljanje. Prvi razlog za to je povečanje zneska in razširitev področij politik z deljenim upravljanjem v primerjavi s sedanjim obdobjem. Zato bo že za ohranitev istega obsega sredstev potrebno povečanje učinkovitosti. Poleg tega bo za prva leta značilno sovpadanje številnih pomembnih nalog, ki jih bo treba izvesti: zaključek programov za obdobje 2007–2013 (rok za oddajo zadnjih poročil o zaključku je 31. marca 2016), dialog o politiki in odobritev večletnih nacionalnih programov za obdobje 2014–2020, vzpostavitev novega sistema potrditve obračuna. V drugi polovici obdobja se bodo morebitna razpoložljiva sredstva uporabila za izboljšanje ocenjevanja in spremljanja.     

Centralizirano upravljanje

Kar zadeva centralizirano upravljanje, bo Komisija še naprej uporabljala sedanji sistem nadzora, ki je sestavljen iz naslednjih elementov: nadzor delovanja, ki ga izvajajo operativni direktorati, predhodni nadzor, ki ga izvaja enota za proračun in nadzor, natančneje odbor za notranja naročila, naknadni nadzor za donacije ali revizije, ki jih izvajata oddelek za notranjo revizijo in/ali služba za notranjo revizijo. Sektor za naknadni nadzor uporablja „strategijo odkrivanja“, ki je namenjena odkrivanju čim večjega števila nepravilnosti z namenom izterjave neupravičenih plačil. Na podlagi te strategije se revizije izvajajo na vzorcu projektov, izbranih pretežno na podlagi analize tveganja.

Zaradi te kombinacije predhodnega in naknadnega nadzora ter pregledov dokumentacije in revizij na kraju samem je bila v zadnjih letih določljiva povprečna stopnja preostalih napak nižja od 2 %. Zato so sistem notranjega nadzora in njegovi stroški po mnenju GD za notranje zadeve ustrezni za doseganje cilja nizke stopnje napak.

Vendar bo GD za notranje zadeve v tem okviru še naprej proučeval možnosti za izboljšanje upravljanja in dodatno poenostavitev. Še zlasti to pomeni, da se bodo v največji možni meri uporabljale vse poenostavljene možnosti, ki so na voljo v okviru nove finančne uredbe, saj se pričakuje, da bodo prispevale k zmanjševanju upravnega bremena za upravičence ter torej hkrati zmanjšale tveganje napak in upravno breme za Komisijo.

Nova področja

Predlogi predvidevajo nova področja za financiranje EU na področju notranjih zadev, npr. boljšo uporabo strokovnega znanja v agencijah EU, razvoj zunanje razsežnosti in krepitev mehanizmov za izredne razmere.    Zanje bo GD za notranje zadeve potreboval nove metode upravljanja in nadzora.          Zneski, ki bodo namenjeni tem področjem, še niso določeni, vendar ni verjetno, da bodo znatni v primerjavi s celotnim proračunom za notranje zadeve. Vendar bo zelo pomembno čim prej v okviru obdobja vzpostaviti notranja sredstva in načine dela za izvajanje teh novih nalog, pri čemer bo treba v celoti upoštevati načela dobrega finančnega poslovodenja.

Navedena analiza jasno kaže, da bo treba kljub vsem vpeljanim poenostavitvam povečati človeške vire, potrebne za izvajanje večjega proračuna GD za notranje zadeve.      Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem iz GD, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

2.3. Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

GD za notranje zadeve bo uporabil vse regulativne nadzorne mehanizme ter poleg tega pripravil strategijo za boj proti goljufijam v skladu z novo strategijo Komisije na področju boja proti goljufijam, ki je bila sprejeta 24. junija 2011, da se med drugim zagotovi, da je njegov notranji nadzor v zvezi z bojem proti goljufijam popolnoma usklajen s strategijo Komisije ter da je njegov pristop k obvladovanju tveganj goljufij usmerjen v opredelitev tveganih področij za goljufije in ustreznih odzivov. Po potrebi se bodo vzpostavile mreže in ustvarila ustrezna informacijska orodja za analizo primerov goljufij v zvezi s skladoma.

Kar zadeva deljeno upravljanje, je v strategiji Komisije jasno navedena potreba, da se v predlogih uredb Komisije za obdobje 2014–2020 od držav članic zahteva, da vzpostavijo ukrepe za preprečevanje goljufij, ki so učinkoviti in sorazmerni z ugotovljenimi tveganji goljufij. Ta predlog v svojem členu 5 od držav članic jasno zahteva, da preprečijo, ugotovijo in odpravijo nepravilnosti ter poročajo Komisiji. Dodatne informacije o teh obveznostih bodo del podrobnih pravil o nalogah odgovornega organa, kot to določa člen 24(5)(c).

Poleg tega je bila v členu 41 jasno določena ponovna uporaba sredstev, ki izvirajo iz finančnih popravkov na podlagi ugotovitev Komisije ali Računskega sodišča.

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 3.1. Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

· Obstoječe odhodkovne proračunske vrstice

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

številka || Dif. ([36]) || držav Efte[37] || držav kandidatk[38] || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

3 ||   || Dif. || NE || NE || NE || NE

· Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

številka Razdelek 3 || dif./nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

3 || 18 01 04 bb – Sklad za notranjo varnost – policija & kriminal – tehnična pomoč || Nedif. || NE || NE || DA || NE

3 || 18 02 bb – Sklad za notranjo varnost – policija & kriminal || Dif. || NE || NE || DA || NE

3 || 18 01 04 cc – Sklad za notranjo varnost – meje & vizumi – tehnična pomoč || Nedif. || NE || NE || DA || NE

3 || 18 02 cc – Sklad za notranjo varnost – meje & vizumi || Dif. || NE || NE || DA || NE

|| || || || || ||

|| || || || || ||

|| || || || || ||

|| || || || || ||

Prispevki tretjih držav se nanašajo na oba dela Sklada za notranjo varnost.

Merila in metoda izračuna teh prispevkov se izpogajajo med EU in pridruženimi državami na podlagi ločenega postopka.

Ob predpostavki podobnih odstotkov, ki se trenutno uporabljajo v okviru Sklada za zunanje meje, bi pridružene države morale prispevati približno 210 milijonov EUR za del „meje in vizumi“ ter približno 50 milijonov EUR za del „policijsko sodelovanje“.

3.2. Ocenjeni učinek na odhodke 3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira: || Št. 3 || Varnost in državljanstvo

GD ZA NOTRANJE ZADEVE || || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || Po letu 2020 || SKUPAJ

Ÿ Odobritve za poslovanje (tekoče cene) || || || || || || || || ||

18 02 bb Sklad za notranjo varnost – policija in kriminal || prevzete obveznosti || (1a) || 135 076 || 143 047 || 151 283 || 159 791 || 168 578 || 177 653 || 187 022 || || 1 122 450

plačila || (2a) || 15 714 || 43 881 || 71 419 || 111 709 || 147 854 || 156 248 || 164 918 || 410 707 || 1 122 450

18 02 cc  Sklad za notranjo varnost – meje in vizumi || prevzete obveznosti || (1a) || 422 310 || 447 186 || 472 886 || 499 435 || 526 856 || 555 173 || 584 412 || - || 3 508 258

plačila || (2a) || 59 999 || 120 794 || 223 204 || 350 813 || 461 098 || 487 256 || 514 275 || 1 290 818 || 3 508 258

Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih specifičnih programov[39] || || || || || || || || ||

18 01 04 bb            Sklad za notranjo varnost – policija in kriminal || || || 0.800 || 0.800 || 0.800 || 0.800 || 0.800 || 0.800 || 0.800 || || 5 600

18 01 04 cc             Sklad za notranjo varnost – meje in vizumi || || || 1 700 || 1 700 || 1 700 || 1 700 || 1 700 || 1 700 || 1 700 || || 11 900

Odobritve za GD ZA NOTRANJE ZADEVE SKUPAJ || prevzete obveznosti || =1+1a +3 || 559 886 || 592 733 || 626 669 || 661 726 || 697 934 || 735 326 || 773 934 || || 4 648 208

plačila || =2+2a +3 || 78 213 || 167 174 || 297 123 || 465 023 || 611 452 || 646 004 || 681 693 || 1 701 525 || 4 648 208

Razdelek večletnega finančnega okvira: || 5 || „Upravni odhodki“

v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Ker ima izvajanje Sklada za azil in migracije ter Sklada za notranjo varnost skupne elemente, kot je dialog o politiki z vsako državo članico, in glede na to, da se notranja organizacija GD za notranje zadeve lahko spremeni, da bi se zagotovilo upravljanje novih skladov (in zaključek programov, ki jih trenutno upravljajo), ni mogoče ločiti med upravnimi odhodki Sklada za azil in migracije ter Sklada za notranjo varnost.

Zato so zneski spodaj, ki se nanašajo na razdelek 5, enaki skupnemu znesku upravnih odhodkov, ki so po oceni potrebni za zagotovitev upravljanja obeh skladov s strani GD za notranje zadeve, skupne odobritve pa niso navedene.

v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || Po letu 2020 || SKUPAJ

GD za notranje zadeve ||

Ÿ Človeški viri || 20 841 || 20 841 || 20 841 || 20 841 || 20 841 || 20 841 || 20 841 || || 145 887

Ÿ Drugi upravni odhodki || 0,156 || 0,159 || 0,162 || 0,165 || 0,168 || 0,172 || 0,175 || || 1 157

GD ZA NOTRANJE ZADEVE SKUPAJ || Odobritve || 20 997 || 21 000 || 21 003 || 21 006 || 21 009 || 21 013 || 21 016 || || 147 044

Odobritve za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (prevzete obveznosti skupaj = plačila skupaj) || 20 997 || 21 000 || 21 003 || 21 006 || 21 009 || 21 013 || 21 016 || || 147 044

v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || || SKUPAJ

Odobritve za RAZDELKE od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || prevzete obveznosti || se ne uporablja || se ne uporablja || se ne uporablja || se ne uporablja || se ne uporablja || se ne uporablja || se ne uporablja || se ne uporablja ||

plačila || || || || || || || || ||

3.2.2. Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za poslovanje.

– þ  Predlog zahteva porabo odobritev za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:        Politika na področju notranjih zadev se izvaja predvsem z deljenim upravljanjem. Prednostna področja porabe so določena na ravni EU, dejansko vsakodnevno upravljanje pa je v pristojnosti odgovornih organov na nacionalni ravni. O skupnih kazalnikih realizacij in ciljev skupaj odločajo Komisija in odgovorni organi v okviru svojih nacionalnih programov, ki jih odobri Komisija. Zato je težko navesti cilje glede realizacij, ker bodo programi predmet priprave, pogajanj in odobritve v letih 2013 in 2014.      Kar zadeva centralizirano upravljanje GD za notranje zadeve ne more zagotoviti izčrpnega seznama vseh realizacij, ki bodo opravljene s finančnimi ukrepi v okviru skladov, njihovih povprečnih stroškov in njihovega števila, kot jih zahteva ta oddelek. Trenutno ni statističnih orodij, ki bi omogočala izračun smiselnih povprečnih stroškov na podlagi obstoječih programov, taka natančna opredelitev bi bila v nasprotju z načelom, da mora biti prihodnji program dovolj prožen za prilagajanje političnim prednostnim nalogam v obdobju 2014–2020. To zlasti velja za nujno pomoč ter ukrepe v tretjih državah in v zvezi z njimi.

odobritve za prevzem obveznosti v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Navedba ciljev in realizacij ò || || || Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (glej točko 1.6) || SKUPAJ

REALIZACIJE

vrsta realizacije[40] || povprečni stroški realizacije || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij skupaj || stroški skupaj

POSEBNI CILJ št. 1[41] || || || || || || || || || || || || || || || ||

– realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

– realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

– realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

Seštevek za posebni cilj št. 1 || || || || || || || || || || || || || || || ||

POSEBNI CILJ št. 2 … || || || || || || || || || || || || || || || ||

– realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

Seštevek za posebni cilj št. 2 || || || || || || || || || || || || || || || ||

STROŠKI SKUPAJ || || || || || || || || || || || || || || || ||

3.2.3. Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave 3.2.3.1. Povzetek

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za upravne zadeve.

– þ Predlog zahteva porabo odobritev za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Ker ima izvajanje Sklada za azil in migracije ter Sklada za notranjo varnost skupne elemente, kot je dialog o politiki z vsako državo članico, in glede na to, da se notranja organizacija GD za notranje zadeve lahko spremeni, da bi se zagotovilo upravljanje novih skladov (in zaključek programov, ki jih trenutno upravljajo), ni mogoče ločiti med upravnimi odhodki Sklada za azil in migracije ter Sklada za notranjo varnost.

Zato so zneski spodaj, ki se nanašajo na razdelek 5, enaki skupnemu znesku upravnih odhodkov, ki so po oceni potrebni za zagotovitev upravljanja obeh skladov s strani GD za notranje zadeve, skupne odobritve pa niso navedene.

v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno) GD ZA NOTRANJE ZADEVE

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira[42] || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

Človeški viri GD ZA NOTRANJE ZADEVE || 20 841 || 20 841 || 20 841 || 20 841 || 20 841 || 20 841 || 20 841 || 145 887

Drugi upravni odhodki || 0,156 || 0,159 || 0,162 || 0,165 || 0,168 || 0,172 || 0,175 || 1,157

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 20 997 || 21 000 || 21 003 || 21 006 || 21 009 || 21 013 || 21 016 || 147 044

Odobritve zunaj RAZDELKA 5[43] večletnega finančnega okvira[44] || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

Človeški viri GD ZA NOTRANJE ZADEVE || 0.640 || 0.640 || 0.640 || 0.640 || 0.640 || 0.640 || 0.640 || 4 480

Drugi odhodki upravne narave || 1 860 || 1 860 || 1 860 || 1 860 || 1 860 || 1 860 || 1 860 || 13 020

Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || 2 500 || 2 500 || 2 500 || 2 500 || 2 500 || 2 500 || 2 500 || 17 500

SKUPAJ || se ne uporablja || se ne uporablja || se ne uporablja || se ne uporablja || se ne uporablja || se ne uporablja || se ne uporablja || se ne uporablja

3.2.3.2.  Ocenjene potrebe po človeških virih

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe človeških virov.

– þ Predlog/pobuda zahteva porabo človeških virov, kot je pojasnjeno v nadaljevanju: Številke, uporabljene za leto n, so številke za leto 2011.

Ker ima izvajanje Sklada za azil in migracije ter Sklada za notranjo varnost skupne elemente, kot je dialog o politiki z vsako državo članico, in glede na to, da se notranja organizacija GD za notranje zadeve lahko spremeni, da bi se zagotovilo upravljanje novih skladov (in zaključek programov, ki jih trenutno upravljajo), ni mogoče ločiti med upravnimi odhodki Sklada za azil in migracije ter Sklada za notranjo varnost.

Zato so zneski spodaj, ki se nanašajo na razdelek 5, enaki skupnemu znesku upravnih odhodkov, ki so po oceni potrebni za zagotovitev upravljanja obeh skladov s strani GD za notranje zadeve, skupne odobritve pa niso navedene.

ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

|| || Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Leto N+4 || Leto N+5 || Leto N+6

Ÿ Načrt delovnih mest (za uradnike in začasno osebje) GD ZA NOTRANJE ZADEVE ||

|| 18 01 01 01 (sedež ali predstavništva Komisije) || 136 || 136 || 136 || 136 || 136 || 136 || 136

|| XX 01 01 02 (delegacije) || 15 || 15 || 15 || 15 || 15 || 15 || 15

|| 18 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || ||

|| 10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || ||

|| Ÿ Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[45] ||

|| 18 02 01 (PU, ZU, NNS iz skupnih sredstev) || 16 || 16 || 16 || 16 || 16 || 16 || 16

|| XX 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || 10 || 10 || 10 || 10 || 10 || 10 || 10

|| 18 01 04 bb[46] || – na sedežu[47] || 4 || 4 || 4 || 4 || 4 || 4 || 4

|| – na delegacijah || * || * || * || * || * || * || *

|| 18 01 04 cc[48] || – na sedežu[49] || 6 || 6 || 6 || 6 || 6 || 6 || 6

|| – na delegacijah || * || * || * || * || * || * || *

|| XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || || || || || || ||

|| 10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || ||

|| drugo 13 01 04 02 || || || || || || ||

|| SKUPAJ || se ne uporablja || se ne uporablja || se ne uporablja || se ne uporablja || se ne uporablja || se ne uporablja || se ne uporablja

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem iz GD, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve. Zneski in vračunani zneski se prilagodijo, če pride do eksternalizacije izvajalski agenciji.

Opis nalog, ki jih je treba opraviti:

Uradniki in začasni uslužbenci na sedežu || Naloge, ki jih je treba opraviti, zajemajo vse naloge, potrebne za upravljanje finančnega programa, in sicer: – zagotavljanje prispevka med proračunskim postopkom;           – izvajanje dialoga o politiki z državami članicami;         – pripravo letnega delovnega programa/sklepov o financiranju, določanje letnih prednostnih nalog, odobritev nacionalnih programov; – upravljanje nacionalnih programov, razpisov za zbiranje predlogov in javnih razpisov ter izbirnih postopkov;        – komuniciranje z zainteresiranimi stranmi (potencialnimi/dejanskimi upravičenci, državami članicami itd.); – pripravo smernic za države članice;               – vodenje projektov, operativno in finančno; – izvajanje kontrol, kot je opisano zgoraj (predhodno preverjanje, razpisna komisija, naknadne revizije, notranje revizije, potrditev obračunov);          – računovodstvo;                – razvoj in upravljanje informacijskih orodij za upravljanje donacij in nacionalnih programov;           – spremljanje doseganja ciljev in poročanje o njem, vključno z letnim poročilom o dejavnostih in poročilom odredbodajalca na podlagi nadaljnjega prenosa.

Zunanje osebje || Naloge so podobne nalogam uradnikov in začasnih uslužbencev, ne zajemajo pa tistih, ki jih zunanje osebje ne more izvajati.

Osebje na delegacijah || Za spremljanje razvoja izvajanja politike na področju notranjih zadev in zlasti njene zunanje razsežnosti bodo morale biti delegacije EU ustrezno usposobljene na področju notranjih zadev. To je lahko osebje Evropske komisije in/ali Evropske službe za zunanje delovanje.

3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– þ  Predlog/pobuda je skladen(-na) z naslednjim večletnim finančnim okvirom.

– ¨  Predlog/pobuda bo pomenil(-a) spremembo ustreznega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

– ¨  Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali spremembe večletnega finančnega okvira[50].

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

– þ Predlog določa, da se poleg evropskih sredstev zagotovi sofinanciranje. Natančnega zneska ni mogoče količinsko opredeliti. Uredba določa najvišje možne stopnje sofinanciranja, ki se razlikujejo glede na vrsto ukrepa:

odobritve v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || Skupaj

Navedite organ sofinanciranja || DČ || DČ || DČ || DČ || DČ || DČ || DČ ||

Sofinancirane odobritve SKUPAJ || še ni določeno || še ni določeno || še ni določeno || še ni določeno || še ni določeno || še ni določeno || še ni določeno ||

3.3. Ocenjeni učinek na prihodke

– þ  Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

– ¨  Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

– ¨         na lastna sredstva,

– ¨         na razne prihodke.

v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov: || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Učinek predloga/pobude[51]

Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število stolpcev glede na trajanje učinka (glej točko 1.6)

Člen …………. || || || || || || || ||

Za razne namenske prihodke navedite zadevne proračunske vrstice.

Navedite metodo izračuna učinka na prihodke.

[1]               UL C 115, 4.5.2010, str. 1.

[2]               COM(2010) 673 konč.

[3]               COM(2011) 248 konč.

[4]               COM(2011) 561 konč.

[5]               COM(2011) 680 konč.

[6]               COM(2011) 500 konč.

[7]               Dokumentacija o posvetovanju in poročilo o rezultatih posvetovanja sta na voljo na spletni strani Generalnega direktorata za notranje zadeve: http://ec.europa.eu/home-affairs/news/consulting_public/consulting_0020_sl.htm.

[8]               „Pregled proračuna EU“ (COM(2010) 700 z dne 19. oktobra 2010).

[9]               Predlog Komisije – Uredba o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za letni proračun Unije (COM(2010) 815 konč. z dne 22. decembra 2010). S tem predlogom je Komisija uradno umaknila prejšnja zakonodajna predloga COM(2010)71 konč. in COM(2010) 260 konč.

[10]             V skladu s Protokolom 5 Pogodbe o pristopu Litve za izvajanje predpisov glede Poenostavljenega tranzitnega dokumenta (FTD) in Poenostavljenega železniškega tranzitnega dokumenta (FRTD) (UL L 99, 17.4.2003, str. 8; UL L 99, 17.4.2003, str. 15) EU krije dodatne stroške sheme in plača odškodnino Litvi, ker ni zaračunavala taks za izdajo dokumentov za ruske državljane, ki so na poti na območje Kaliningrada ali z njega potovali skozi EU.

[11]             Priloga o ocenjenih stroških sistemov – COM(2011) 680 konč.

[12]             UL L 286, 1.11.2011, str. 1.

[13]             UL C , , str. .

[14]             UL C , , str. .

[15]             Dokument Sveta 7120/10.

[16]             COM(2010) 673 konč.

[17]             [UL L … dopolniti].

[18]             UL L 144, 6.6.2007, str. 22.

[19]             UL L 349, 25.11.2004, str. 1.

[20]             UL dopolniti.

[21]             UL L 236, 23.9.2003, str. 946.

[22]             UL L 99, 17.4.2003, str. 8.

[23]             UL L 99, 17.4.2003, str. 15.

[24]             COM(2011) 559 konč.

[25]             UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

[26]             UL L 144, 6.6.2007, str. 22.

[27]             UL L 176, 10.7.1999, str. 31.

[28]             UL L 53, 27.2.2008, str. 1.

[29]             UL L 160, 18.6.2011, str. 19.

[30]             COM(2011) 559 konč.

[31]             COM(2011) 403 konč.

[32]             ABM: Activity-Based Management (upravljanje po dejavnostih) – ABB: Activity-Based Budgeting (oblikovanje proračuna po dejavnostih).

[33]             Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi iz člena 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe.

[34]             Pojasnitve načinov upravljanja in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[35]             Organi iz člena 185 finančne uredbe.

[36]             Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

[37]             EFTA: European Free Trade Association (Evropsko združenje za prosto trgovino).

[38]             Države kandidatke in, če je primerno, potencialne države kandidatke Zahodnega Balkana.

[39]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[40]             Realizacije so proizvodi in storitve, ki bodo dobavljeni (npr.: število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novo zgrajenih cest itd.).

[41]             Kakor je opisano v oddelku 1.4.2. „Posebni cilji …“.

[42]             Skupna sredstva, ki temeljijo na končni dodelitvi za človeške vire za leto 2011, vključno z uradniki in zunanjimi sodelavci.

[43]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[44]             Zunanji sodelavci, ki se financirajo iz nekdanjih vrstic BA, na podlagi končne dodelitve za človeške vire za leto 2011, vključno z zunanjimi sodelavci na sedežu in v delegacijah.

[45]             PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak.

[46]             V okviru zgornje meje za zunanje sodelavce iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[47]             Predvsem strukturni skladi, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

[48]             V okviru zgornje meje za zunanje sodelavce iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[49]             Predvsem strukturni skladi, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

[50]             Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[51]             Za tradicionalna lastna sredstva (carine, prelevmane za sladkor) morajo biti navedeni neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.