OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. Konvencija o varstvu morskega okolja in obalnih območij Sredozemskega morja, znana tudi kot Barcelonska konvencija, je bila podpisana 16. februarja 1976 v Barceloni in spremenjena 10. junija 1995. Konvencija je začela veljati 9. julija 2004. Pogodbenice Konvencije so Evropska unija, Italija, Grčija, Španija, Francija, Slovenija, Malta in Ciper ter še drugih 14 sredozemskih držav, ki niso članice Evropske unije. Člen 7 spremenjene konvencije pogodbenice obvezuje, da sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da preprečijo, zmanjšajo in v čim večji meri odpravijo onesnaževanje območja Sredozemskega morja zaradi raziskovanja in izkoriščanja epikontinentalnega pasu, morskega dna in njegovega podmorja.

2. Eden od protokolov Barcelonske konvencije je Protokol o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem zaradi raziskovanja in izkoriščanja epikontinentalnega pasu, morskega dna in njegovega podmorja (znan tudi kot Protokol o dejavnostih na morju). Sprejet je bil 14. oktobra 1994 na konferenci pogodbenic v Madridu ob upoštevanju določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu (iz decembra 1982).

3. Evropska unija ni niti podpisala niti ratificirala Protokola o dejavnostih na morju. Komisija je Svetu (COM(94)397 konč.) predlagala podpis Protokola, preden so ga pogodbenice sprejele na konferenci oktobra 1994. Takrat je prevladovalo mnenje, da je ustrezneje nadaljevati delo na ureditvi Skupnosti za okoljsko odgovornost kot pa o njej skušati doseči mednarodni sporazum. Zelena knjiga o odpravi okoljske škode je bila že objavljena (leta 1993, leta 2000 ji je sledila bela knjiga o okoljski odgovornosti). Direktiva o okoljski odgovornosti je bila sprejeta leta 2004.

4. Protokol o dejavnostih na morju je začel veljati 24. marca 2011. Do sedaj so ga ratificirali Albanija, Tunizija, Maroko, Libija, Ciper in Sirija. Nekatere države članice Evropske unije, ki so pogodbenice Barcelonske konvencije, so v preteklih mesecih že napovedale, da prav tako nameravajo ratificirati Protokol.

5. Protokol o dejavnostih na morju obravnava različne dejavnosti raziskovanja in izkoriščanja, zahteve za pridobitev dovoljenja, odpravo opuščenih ali zastarelih obratov, uporabo in odstranitev škodljivih snovi, zahteve glede odgovornosti in nadomestila, usklajevanje z drugimi pogodbenicami Barcelonske konvencije na regionalni ravni ter določbe o varnosti, načrtovanje ukrepov v primeru nepredvidljivih dogodkov in spremljanje.

6. Določbe Protokola o dejavnostih na morju bodo morali izvajati različne upravne ravni in gospodarski subjekti. Države članice in ustrezni pristojni organi bodo odgovorni za oblikovanje in izvajanje nekaterih podrobnih ukrepov iz Protokola o dejavnostih na morju, kot so vzpostavitev nacionalnega sistema spremljanja ter sprejetje in uveljavljanje ustreznih pravil in postopkov za opredelitev odgovornosti in nadomestila za škodo.

7. Ocenjuje se, da je v Sredozemlju več kot 200 delujočih naftnih ploščadi, razmišlja pa se še o več obratih. Pričakuje se, da se bodo dejavnosti raziskovanja in izkoriščanja ogljikovodikov po odkritju večjih rezerv fosilnih goriv v Sredozemlju povečale. Zaradi zaprtosti Sredozemskega morja in njegove posebne hidrodinamike bi nesreča, kakršna se je zgodila v Mehiškem zalivu leta 2010, imela takojšnje negativne čezmejne posledice za sredozemsko gospodarstvo ter občutljive morske in obalne ekosisteme. Srednjeročno se bodo verjetno raziskovali in izkoriščali tudi drugi mineralni viri na odprtem morju, morskem dnu in v podmorju.

8. Neučinkovito obravnavanje tveganj, ki so povezana s temi dejavnostmi, bi močno ogrozilo prizadevanja Italije, Grčije, Španije, Francije, Slovenije, Malte in Cipra za dosego in ohranitev dobrega okoljskega stanja morskih voda, kakor je zahtevano v Okvirni direktivi o morski strategiji 2008/56/ES, kot tudi izpolnjevanje zavez in obveznosti, ki so jih Italija, Grčija, Španija, Francija, Slovenija, Malta, Ciper in Evropska unija sprejele kot pogodbenice Barcelonske konvencije.

9. V nedavnem sporočilu Komisije o varnosti pri naftnih in plinskih dejavnostih na morju (COM(2010)560 konč. z dne 12. oktobra 2010) so obravnavana področja, na katerih je potrebno ukrepati, da bi ohranili zaupanje v Evropsko unijo glede varnosti in varstva okolja, in predlagani so konkretni ukrepi. Eden od opredeljenih področij je mednarodno sodelovanje za spodbujanje varnosti pri naftnih in plinskih dejavnostih na morju ter zmogljivosti odzivanja po vsem svetu, eden od s tem povezanih ukrepov pa je raziskovanje možnosti, ki jih omogočajo regionalne konvencije. V sporočilu je zlasti priporočeno, da se v tesnem sodelovanju z zadevnimi državami članicami ponovno sproži proces z namenom, da bi Protokol o dejavnostih na morju začel veljati.

10. Svet je v sklepih o varnosti pri naftnih in plinskih dejavnostih na morju navedel, da morajo imeti Evropska unija in države članice še naprej pomembno vlogo pri prizadevanjih za najvišje varnostne standarde v okviru mednarodnih pobud in forumov ter regionalnega sodelovanja, npr. v Sredozemlju, ter Komisijo in države članice pozval, naj čim bolj izkoristijo veljavne mednarodne konvencije.

11. Evropski parlament je v resoluciji z dne 13. septembra 2011 poudaril pomen popolne veljavnosti neratificiranega Protokola o dejavnostih na morju iz leta 1994, katerega cilj je varstvo pred onesnaževanjem zaradi raziskovanja in izkoriščanja.

12. Eden od ciljev okoljske politike Evropske unije je spodbujanje ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih okoljskih problemov. Pri Protokolu o dejavnostih na morju je posebej treba upoštevati veliko verjetnost čezmejnih okoljskih učinkov v primeru nesreč v polzaprtem morju, kakršno je Sredozemsko morje. Zato je primerno, da Evropska unija sprejme ukrepe, ki so potrebni za krepitev varnosti dejavnosti raziskovanja in izkoriščanja na morju ter varstvo morskega okolja v Sredozemskem morju.

13. Nujno je treba obravnavati potencialna pomembna tveganja, povezana z dejavnostmi na morju, zlasti pod kompleksnimi pogoji, vključno z vrtanjem na odprtem morju, ter vzpostaviti ustrezne mehanizme preprečevanja in odzivanja na nacionalni in regionalni ravni, ki bi zajemali operativno, nezakonito in nenamerno onesnaženje. Komisija zato v povezavi s tem predlogom predlaga tudi uredbo o varnosti dejavnosti iskanja, raziskovanja in izkoriščanja nafte in zemeljskega plina na morju.

14. Protokol o dejavnostih na morju zadeva področje, ki ga večinoma ureja pravo Unije. To na primer vključuje elemente, kot so varstvo morskega okolja, presoja vpliva na okolje in okoljska odgovornost. Protokol o dejavnostih na morju je, s pridržkom, da je glede tega potrebna končna odločitev zakonodajalcev, skladen s cilji predlagane uredbe o varnosti dejavnosti iskanja, raziskovanja in izkoriščanja nafte in zemeljskega plina na morju, vključno z izdajo dovoljenj, presojo vpliva na okolje ter tehnično in finančno zmogljivostjo izvajalcev.

15. Zato je ustrezno, da Unija sklene Protokol o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem zaradi raziskovanja in izkoriščanja epikontinentalnega pasu, morskega dna in njegovega podmorja.

2011/0304 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o pristopu Evropske unije k Protokolu o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem zaradi raziskovanja in izkoriščanja epikontinentalnega pasu, morskega dna in njegovega podmorja

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) v povezavi s členom 218(6)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Konvencija o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem, ki je bila pozneje preimenovana v Konvencijo o varstvu morskega okolja in obalnih območij Sredozemskega morja (v nadaljnjem besedilu: Barcelonska konvencija), je bila sklenjena v imenu Evropske skupnosti s sklepoma Sveta 77/585/EGS in 1999/802/ES.

(2) V skladu s členom 7 Barcelonske konvencije pogodbenice sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da preprečijo, zmanjšajo in v čim večji meri odpravijo onesnaževanje območja Sredozemskega morja zaradi raziskovanja in izkoriščanja epikontinentalnega pasu, morskega dna in njegovega podmorja.

(3) Eden od protokolov Barcelonske konvencije je Protokol o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem zaradi raziskovanja in izkoriščanja epikontinentalnega pasu, morskega dna in njegovega podmorja (znan tudi kot Protokol o dejavnostih na morju). Veljati je začel 24. marca 2011. Do sedaj so ga ratificirali Albanija, Tunizija, Maroko, Libija, Ciper in Sirija. Nekatere države članice Evropske unije, ki so pogodbenice Barcelonske konvencije, so v preteklih mesecih že napovedale, da prav tako nameravajo ratificirati Protokol.

(4) Ocenjuje se, da je v Sredozemlju več kot 200 delujočih naftnih ploščadi, razmišlja pa se še o več obratih. Pričakuje se, da se bodo dejavnosti raziskovanja in izkoriščanja ogljikovodikov po odkritju večjih rezerv fosilnih goriv v Sredozemlju povečale. Zaradi zaprtosti Sredozemskega morja in njegove posebne hidrodinamike bi nesreča, kakršna se je zgodila v Mehiškem zalivu leta 2010, imela takojšnje negativne čezmejne posledice za sredozemsko gospodarstvo ter občutljive morske in obalne ekosisteme. Srednjeročno se bodo verjetno raziskovali in izkoriščali tudi drugi mineralni viri na odprtem morju, morskem dnu in v podmorju.

(5) Neučinkovito obravnavanje tveganj, ki so povezana s temi dejavnostmi, bi močno ogrozilo prizadevanja Italije, Grčije, Španije, Francije, Slovenije, Malte in Cipra za dosego in ohranitev dobrega okoljskega stanja morskih voda, kakor je zahtevano v Okvirni direktivi o morski strategiji 2008/56/ES, kot tudi izpolnjevanje zavez in obveznosti, ki so jih Italija, Grčija, Španija, Francija, Slovenija, Malta, Ciper in Evropska unija sprejele kot pogodbenice Barcelonske konvencije.

(6) Protokol o dejavnostih na morju zajema raznovrstne določbe, ki jih bodo morale izvajati različne upravne ravni. Medtem ko je ukrepanje Evropske unije z namenom okrepitve varnosti dejavnosti raziskovanja in izkoriščanja na morju primerno, ob upoštevanju velike verjetnosti čezmejnih okoljskih problemov, povezanih s temi dejavnostmi, bodo države članice in njihovi pristojni organi odgovorni za nekatere podrobne ukrepe iz Protokola o dejavnostih na morju.

(7) V sporočilu Komisije o varnosti pri naftnih in plinskih dejavnostih na morju[1] je opredeljena potreba po mednarodnem sodelovanju za spodbujanje varnosti dejavnosti na morju in zmogljivosti odzivanja po vsem svetu; eden od s tem povezanih ukrepov je raziskovanje možnosti, ki jih omogočajo regionalne konvencije. V sporočilu je zlasti priporočeno, da se v tesnem sodelovanju z zadevnimi državami članicami ponovno sproži proces z namenom, da bi Protokol o dejavnostih na morju začel veljati.

(8) Svet je v sklepih o varnosti pri naftnih in plinskih dejavnostih na morju navedel, da morajo imeti Evropska unija in države članice še naprej pomembno vlogo pri prizadevanjih za najvišje varnostne standarde v okviru mednarodnih pobud in forumov in regionalnega sodelovanja, npr. v Sredozemlju, ter Komisijo in države članice pozval, naj čim bolj izkoristijo veljavne mednarodne konvencije.

(9) Evropski parlament je v resoluciji z dne 13. septembra 2011 poudaril pomen popolne veljavnosti neratificiranega Protokola o dejavnostih na morju iz leta 1994, katerega cilj je varstvo pred onesnaževanjem zaradi raziskovanja in izkoriščanja.

(10) Eden od ciljev okoljske politike Evropske unije je spodbujanje ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih okoljskih problemov. Pri Protokolu o dejavnostih na morju je posebej treba upoštevati veliko verjetnost čezmejnih okoljskih učinkov v primeru nesreč v polzaprtem morju, kakršno je Sredozemsko morje. Zato je primerno, da Evropska unija sprejme ukrepe, ki so potrebni za krepitev varnosti dejavnosti raziskovanja in izkoriščanja na morju ter zaščito morskega okolja v Sredozemskem morju.

(11) Komisija v povezavi s tem predlogom predlaga tudi uredbo o varnosti dejavnosti iskanja, raziskovanja in izkoriščanja nafte in zemeljskega plina na morju.

(12) Protokol o dejavnostih na morju zadeva področje, ki ga večinoma ureja pravo Unije. To na primer vključuje elemente, kot so varstvo morskega okolja, presoja vpliva na okolje in okoljska odgovornost. Protokol o dejavnostih na morju je, s pridržkom, da je glede tega potrebna končna odločitev zakonodajalcev, skladen s cilji predlagane uredbe o varnosti dejavnosti iskanja, raziskovanja in izkoriščanja nafte in zemeljskega plina na morju, vključno z izdajo dovoljenj, presojo vpliva na okolje ter tehnično in finančno zmogljivostjo izvajalcev.

(13) Ključno je zagotoviti tesno sodelovanje med državami članicami in institucijami Evropske unije, tako pri procesu pogajanj in sklenitvi Protokola kot tudi pri izpolnjevanju sprejetih obveznosti. Obveznost sodelovanja izhaja iz zahteve po enotnosti pri mednarodnem zastopanju Evropske unije. Zato morajo države članice, ki so pogodbenice Barcelonske konvencije in Protokola še niso ratificirale, sprejeti vse potrebno za končanje postopkov ratifikacije ali pristopa k Protokolu o dejavnostih na morju.

(14) Protokol o dejavnostih na morju je treba skleniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Pristop Evropske unije k Protokolu o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem zaradi raziskovanja in izkoriščanja epikontinentalnega pasu, morskega dna in njegovega podmorja se odobri v imenu Unije.

Besedilo sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta imenuje osebo, pristojno, da v imenu Evropske unije deponira listino o odobritvi pri španski vladi, ki ima funkcijo depozitarja v skladu s členom 32 Protokola, s čimer bo izraženo soglasje Unije, da jo ta protokol zavezuje.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije[2].

V Bruslju

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

                                                                      

PRILOGA

Pogodbenice tega protokola –

ki so pogodbenice Konvencije o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem, ki je bila sprejeta 16. februarja 1976 v Barceloni,

ob upoštevanju člena 7 navedene konvencije,

ob upoštevanju povečanja dejavnosti v zvezi z raziskovanjem in izkoriščanjem morskega dna Sredozemskega morja in njegovega podmorja,

ob zavedanju, da onesnaževanje, ki lahko iz tega izhaja, resno ogroža okolje in ljudi,

v želji, da Sredozemsko morje zaščitijo in zavarujejo pred onesnaževanjem zaradi dejavnosti raziskovanja in izkoriščanja,

ob upoštevanju protokolov, ki se nanašajo na Konvencijo o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem, zlasti Protokola o sodelovanju v boju zoper onesnaževanje Sredozemskega morja z nafto in drugimi škodljivimi snovmi v primerih nezgode, ki je bil sprejet 16. februarja 1976 v Barceloni, in Protokola o posebej zavarovanih območjih Sredozemlja, ki je bil sprejet 3. aprila 1982 v Ženevi,

ob upoštevanju zadevnih določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu, ki je bila sprejeta 10. decembra 1982 v Montego Bayu in jo je podpisalo veliko pogodbenic,

ob zavedanju različnih stopenj razvoja obalnih držav članic ter ob upoštevanju gospodarskih in socialnih potreb držav v razvoju –

so se dogovorile o naslednjem:

ODDELEK I – SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

OPREDELITEV POJMOV

V tem protokolu:

(a) „Konvencija“ pomeni Konvencijo o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem, ki je bila sprejeta 16. februarja 1976 v Barceloni;

(b) „organizacija“ pomeni organ iz člena 17 Konvencije;

(c) „viri“ pomenijo vse mineralne vire v trdnem, tekočem ali plinastem agregatnem stanju;

(d) „dejavnosti v zvezi z raziskovanjem in/ali izkoriščanjem virov na območju Protokola“ (v nadaljnjem besedilu: dejavnosti) pomenijo:

(i)      dejavnosti znanstvenega raziskovanja virov na morskem dnu in v podmorju;

(ii)     raziskovanje:

-        seizmološke meritve; analiza morskega dna in podmorja; jemanje vzorcev;

-        raziskovalno vrtanje;

(iii)     izkoriščanje:

-             postavitev obrata za pridobivanje virov in s tem povezane dejavnosti;

-             postavljanje vrtin;

-             pridobivanje, predelava in skladiščenje;

-             transport na obalo po cevovodu in natovarjanje na ladje;

-             vzdrževanje, popravila in druge pomožne dejavnosti;

(e) „onesnaževanje“ je opredeljeno tako kot v členu 2(a) Konvencije;      

(f) „obrat“ pomeni vsako fiksno ali plavajočo konstrukcijo in vse njene sestavne dele, namenjene za izvajanje dejavnosti, zlasti:

(i)      fiksne ali premične vrtalne enote na morju;

(ii)     fiksne ali plavajoče proizvodne enote, vključno z dinamično nameščenimi enotami;

(iii)     skladiščni objekti na morju, vključno z ladjami, uporabljenimi za ta namen;

(iv)    terminali za natovarjanje na morju in transportni sistemi za pridobljene proizvode, kot so podvodni cevovodi;

(v)     na njej nameščene naprave in oprema za pretovarjanje, predelavo, skladiščenje in odlaganje snovi z morskega dna ali iz podmorja;

(g) „upravljavec“ pomeni:

(i)      vsako fizično ali pravno osebo, ki jo pogodbenica, pristojna za območje, na katerem se dejavnosti izvajajo (v nadaljnjem besedilu: pogodbenica), v skladu s tem protokolom pooblasti za izvajanje dejavnosti in/ali ki izvaja takšne dejavnosti; ali

(ii)     vsako osebo, ki nima dovoljenja v smislu tega protokola, vendar dejansko nadzira takšne dejavnosti;

(h) „varnostno območje“ pomeni območje ob obratih v skladu z določbami splošnega mednarodnega prava in tehničnimi zahtevami, z ustreznimi oznakami za zagotovitev varnosti plovbe in obratov;

(i) „odpadki“ pomenijo snovi in materiale kakršnih koli vrst in oblik, ki nastanejo pri dejavnostih, zajetih v tem protokolu, in se odstranijo ali so namenjeni za odstranjevanje ali jih je treba odstraniti;

(j) „okolju in zdravju škodljive snovi in materiali“ pomenijo snovi in materiale kakršnih koli vrst in oblik, ki bi lahko povzročile onesnaževanje, če bi se vnesle na območje Protokola;

(k) „načrt uporabe kemikalij“ pomeni načrt, ki ga pripravi upravljavec katerega koli objekta na morju, in prikazuje:

(i)      kemikalije, ki jih namerava upravljavec uporabiti pri svojem delu;

(ii)     namen ali namene, za katere namerava upravljavec uporabljati kemikalije;

(iii)     najvišje koncentracije kemikalij, ki jih namerava upravljavec uporabiti v kateri koli drugi snovi, in največje količine, ki jih namerava uporabiti v katerem koli določenem obdobju;

(iv)    območje, na katerem lahko kemikalije iztečejo v morsko okolje;

(l) „nafta“ pomeni nafto v kakršni koli obliki, vključno s surovo nafto, kurilnim oljem, goščo, naftnimi odpadki in rafiniranimi proizvodi, pri čemer vključuje snovi iz Dodatka k temu protokolu, ne da bi bile pri tem omejene splošne navedbe;

(m) „naftna mešanica“ pomeni mešanico s kakršno koli vsebnostjo nafte;

(n) „odplake“ pomenijo:

(i)      odplake in druge odpadke iz vseh vrst stranišč, pisoarjev in umivalnic;

(ii)     odplake iz zdravstvenih prostorov (ambulanta, bolniški oddelek itd.) iz umivalnikov, kadi in drugih odtokov, nameščenih v takih prostorih;

(iii)     drugo odpadno vodo, če je pomešana z zgoraj opredeljenimi odtoki;

(o) „smeti“ pomenijo vse vrste odpadne hrane ter gospodinjskih in industrijskih odpadkov, ki nastanejo med običajnim delovanjem obrata in se jih lahko stalno ali občasno odlaga, razen snovi, ki so opredeljene ali navedene na drugih delih tega protokola;

(p) „meja sladke vode“ pomeni mesto v vodotokih, kjer se pri oseki in v času nizkega vodostaja sladke vode znatno poveča slanost zaradi morske vode.

Člen 2

GEOGRAFSKA POKRITOST

1. Območje, za katerega se uporablja ta protokol (v nadaljnjem besedilu: območje Protokola), zajema:

(a) območje Sredozemskega morja, kot je opredeljeno v členu 1 Konvencije, vključno z epikontinentalnim pasom, morskim dnom in podmorjem;

(b) vode, vključno z morskim dnom in podmorjem na kopenski strani temeljnih črt, od katerih se meri širina teritorialnega morja, ki v primeru vodotokov sega do meje sladke vode.

2. Vsaka pogodbenica tega protokola (v tem protokolu navedene kot „pogodbenice“) lahko v območje Protokola vključi mokrišča in obalna območja na svojem ozemlju.

3. Nobena določba tega protokola niti noben drug dokument, sprejet na podlagi tega protokola, ne omejuje pravic katere koli države v zvezi z razmejitvijo epikontinentalnega pasu.

Člen 3

SPLOŠNE ZAVEZE

1. Pogodbenice same ali v dvostranskem ali večstranskem sodelovanju sprejmejo vse potrebne ukrepe za preprečitev, zmanjšanje, odpravo in nadziranje onesnaževanja na območju Protokola, ki nastane zaradi izvajanja dejavnosti, med drugim z zagotavljanjem, da se v ta namen uporabijo najboljše razpoložljive tehnologije, ki so okoljsko učinkovite in gospodarsko primerne.

2. Pogodbenice zagotovijo sprejetje vseh potrebnih ukrepov, da dejavnosti ne povzročajo onesnaževanja.

ODDELEK II – SISTEM IZDAJE DOVOLJENJ

Člen 4

SPLOŠNA NAČELA

1. Za vse dejavnosti na območju Protokola, vključno s postavitvijo obratov na kraju samem, je potrebno predhodno pisno dovoljenje za raziskovanje ali izkoriščanje, ki ga izda pristojni organ. Pristojni organ pred izdajo dovoljenja preveri, ali je bil obrat zgrajen v skladu z mednarodnimi standardi in prakso ter ali je upravljavec tehnično usposobljen in ima finančna sredstva za izvajanje načrtovanih dejavnosti. Takšno dovoljenje se izda v skladu z ustreznim postopkom, ki ga določi pristojni organ.

2. Izdaja dovoljenja se zavrne, če obstaja sum, da bi lahko predlagane dejavnosti znatno škodljivo vplivale na okolje, česar ni mogoče preprečiti z izpolnjevanjem pogojev iz dovoljenja in člena 6(3) tega protokola.

3. Pogodbenica med obravnavo odobritve lokacije obrata zagotovi, da takšna lokacija ne bo škodljivo vplivala na obstoječe objekte, zlasti na cevovode in kable.

Člen 5

ZAHTEVE ZA IZDAJO DOVOLJENJ

1. Pogodbenica določi, da mora kandidat za upravljavca pristojnemu organu ob vsaki vlogi za izdajo dovoljenja ali njegovo podaljšanje predložiti projekt, pri čemer mora vsaka vloga vsebovati zlasti naslednje:

(a) pregled vplivov predlaganih dejavnosti na okolje; pristojni organ lahko glede na naravo, obseg, trajanje in tehnične metode, ki se bodo uporabljale pri dejavnostih, ter glede na značilnosti območja zahteva, da se pripravi presoja vplivov na okolje v skladu s Prilogo IV k temu protokolu;

(b) natančno opredelitev geografskih območij, na katerih se načrtuje izvajanje dejavnosti, vključno z varnostnimi območji;

(c) podatke o strokovni in tehnični usposobljenosti kandidata za upravljavca in osebja, ki dela v obratu, ter sestavi posadke;

(d) varnostne ukrepe iz člena 15;

(e) upravljavčev načrt ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih iz člena 16;

(f) postopke spremljanja iz člena 19;

(g) načrte za odstranitev obratov iz člena 20;

(h) previdnostne ukrepe za posebej zavarovana območja iz člena 21;

(i) zavarovanje ali drugo finančno jamstvo za kritje odgovornosti iz člena 27(2)(b).

2. Pristojni organ se lahko odloči, da za znanstveno raziskovanje in dejavnosti izkoriščanja zahteva manj obsežno dokumentacijo iz odstavka 1 tega člena glede na naravo, obseg, trajanje in tehnične metode, uporabljene pri dejavnostih, ter glede na značilnosti območja.

Člen 6

IZDAJA DOVOLJENJ

1. Dovoljenja iz člena 4 se izdajo, potem ko pristojni organ preveri, ali so izpolnjene zahteve iz člena 5 in Priloge IV.

2. V vsakem dovoljenju so opredeljene dejavnosti in obdobje veljavnosti dovoljenja, geografske meje območja, za katerega velja dovoljenje, ter tehnične zahteve in odobreni obrati. Potrebna varnostna območja se določijo pozneje, ko je to primerno.

3. V dovoljenju so lahko določeni pogoji v zvezi z ukrepi, tehnikami ali metodami za čim večje zmanjšanje nevarnosti onesnaževanja in škode, ki sta posledica onesnaževanja zaradi izvajanja dejavnosti.

4. Pogodbenice organizacijo čim prej obvestijo o izdanih ali podaljšanih dovoljenjih. Organizacija vodi evidenco vseh odobrenih obratov na območju Protokola.

Člen 7

SANKCIJE

Vsaka pogodbenica določi sankcije za kršitve obveznosti, ki izhajajo iz tega protokola, ali za neupoštevanje nacionalne zakonodaje ali predpisov o izvajanju tega protokola ali neizpolnjevanje posebnih pogojev, povezanih z izdajo dovoljenja.

ODDELEK III – ODPADKI TER OKOLJU IN ZDRAVJU ŠKODLJIVE SNOVI IN MATERIALI

Člen 8

SPLOŠNA OBVEZNOST

Pogodbenice brez poseganja v druge standarde ali obveznosti iz tega oddelka določijo splošno obveznost za upravljavce, da uporabljajo najboljše razpoložljive, okoljsko učinkovite in gospodarsko primerne tehnike ter upoštevajo mednarodno sprejete standarde v zvezi z odpadki, uporabo, skladiščenjem in izpusti okolju in zdravju škodljivih snovi in materialov, da bi se čim bolj zmanjšala nevarnost onesnaževanja.

Člen 9

OKOLJU IN ZDRAVJU ŠKODLJIVE SNOVI IN MATERIALI

1. Pristojni organ na podlagi načrta uporabe kemikalij odobri uporabo in skladiščenje kemikalij, uporabljenih pri izvajanju dejavnosti.

2. Pogodbenica lahko uredi, omeji ali prepove uporabo kemikalij za izvajanje dejavnosti v skladu s smernicami, ki jih sprejmejo pogodbenice.

3. Pogodbenice za namene varstva okolja zagotovijo, da je vsaki snovi in materialu, ki se uporablja pri izvajanju dejavnosti, priložen opis sestavin, ki ga zagotovi proizvajalec takšne snovi ali materiala.

4. Na območju protokola je prepovedano odlaganje okolju in zdravju škodljivih snovi in materialov, ki nastanejo pri izvajanju dejavnosti iz tega protokola in Priloge I k temu protokolu.

5. Na območju Protokola je za odlaganje okolju in zdravju škodljivih snovi in materialov, ki nastanejo pri dejavnostih iz tega protokola in Priloge II k temu protokolu, v vsakem primeru potrebno predhodno posebno dovoljenje pristojnega organa.

6. Na območju Protokola je za odlaganje vseh drugih okolju in zdravju škodljivih snovi in materialov, ki nastanejo pri dejavnostih iz tega protokola in bi lahko povzročili onesnaženje, potrebno predhodno splošno dovoljenje pristojnega organa.

7. Dovoljenja iz odstavkov 5 in 6 zgoraj se izdajo le po natančni preučitvi vseh dejavnikov iz Priloge III k temu protokolu.

Člen 10

NAFTA IN NAFTNE MEŠANICE TER VRTALNE TEKOČINE IN ODPADKI

1. Pogodbenice oblikujejo in sprejmejo skupne standarde za odlaganje nafte in naftnih mešanic iz obratov na območje Protokola:

(a) takšni skupni standardi se oblikujejo v skladu z določbami iz oddelka A Priloge V;

(b) takšni skupni standardi niso manj omejevalni zlasti od naslednjih zahtev:

(i)      največja dovoljena vsebnost nafte pri odplakah z območja strojev je 15 mg na liter nerazredčenih odplak;

(ii)     največja dovoljena vsebnost nafte pri proizvodni vodi je povprečno 40 mg na liter v katerem koli koledarskem mesecu; vsebnost ne sme nikoli preseči 100 mg na liter;

(c) pogodbenice sporazumno določijo, katera metoda se bo uporabila za analiziranje vsebnosti nafte.

2. Pogodbenice oblikujejo in sprejmejo skupne standarde za uporabo in odlaganje vrtalnih tekočin in odpadkov na območju Protokola. Takšni skupni standardi se oblikujejo v skladu z določbami iz oddelka B Priloge V.

3. Vsaka pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe za izvajanje skupnih standardov, sprejetih v skladu s tem členom, ali izvajanje strožjih standardov, ki bi jih lahko sprejela.

Člen 11

ODPLAKE

1. Pogodbenica prepove odvajanje odplak z obratov, na katerih je stalno deset oseb ali več, na območje Protokola, razen v naslednjih primerih:

(a) če se odplake z objekta odvajajo po postopku čiščenja, ki ga odobri pristojni organ najmanj štiri navtične milje od najbližjega kopnega ali fiksnega ribiškega objekta, pri čemer to odločitev pogodbenica sprejme za vsak primer posebej, ali

(b) če se neočiščene odplake odvajajo v skladu z mednarodnimi pravili in standardi ali

(c) če se odplake odvajajo skozi čistilno napravo, ki jo potrdi pristojni organ.

2. Pogodbenica po potrebi sprejme strožje predpise, med drugim zaradi smeri vodnih tokov na območju ali zaradi bližine katerega koli območja iz člena 21.

3. Izjeme iz odstavka 1 ne veljajo, če bi zaradi odvajanja na vodi ostali vidni plavajoči trdni delci ali če bi to povzročilo obarvanje, razbarvanje ali motnost vode v okolici izpusta.

4. Če so odplake pomešane z odpadki ter okolju in zdravju škodljivimi snovmi in materiali, za katere veljajo drugačne zahteve glede odlaganja, veljajo strožje zahteve.

Člen 12

SMETI

1. Pogodbenica prepove odlaganje naslednjih izdelkov in materialov na območju Protokola:

(a) vse plastike, kamor spadajo tudi sintetične vrvi, sintetične ribiške mreže in plastične vrečke za smeti;

(b) vseh drugih biološko nerazgradljivih smeti, vključno s papirnimi izdelki, tekstilom, steklom, kovinami, steklenicami, keramiko, varovalnimi oblogami ladijskega tovora, izolirnim materialom in materialom za pakiranje.

2. Odpadna hrana se na območju Protokola odlaga čim dlje od kopnega v skladu z mednarodnimi pravili in standardi.

3. Če so smeti pomešane z drugimi odpadki, za katere veljajo drugačne zahteve glede odlaganja ali izpuščanja, veljajo strožje zahteve.

Člen 13

OBJEKTI ZA SPREJEM ODPADKOV, NAVODILA IN SANKCIJE

Pogodbenice zagotovijo, da:

(a) upravljavci ustrezno odložijo vse odpadke ter okolju in zdravju škodljive snovi in materiale v za to določene objekte za sprejem odpadkov na kopnem, razen če je s Protokolom dovoljeno drugače;

(b) celotno osebje dobi navodila glede pravilnega načina odlaganja;

(c) se nezakonito odlaganje kaznuje.

Člen 14

IZJEME

1. Določbe tega oddelka se ne uporabljajo:

(a) v primeru višje sile in zlasti za odlaganje odpadkov:

-        v primeru ogroženosti človeških življenj,

-        v primeru ogrožene varnosti objektov,

-        v primeru okvare na objektu ali njegove opreme;

če so bili po odkritju okvare ali po odlaganju odpadkov sprejeti vsi razumni varstveni ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov;

(b) če se v morje izpustijo snovi, ki vsebujejo nafto ali okolju in zdravju škodljive snovi ali materiale, ki se na podlagi predhodnega dovoljenja pristojnega organa uporabljajo za odpravljanje posledic nezgod, ki povzročajo specifično onesnaževanje, da bi se tako čim bolj zmanjšala škoda zaradi onesnaženja.

2. Določbe tega oddelka kljub temu veljajo vedno, kadar upravljavec deluje z namenom povzročitve škode ali malomarno in se pri tem zaveda, da bo taka škoda verjetno nastala.

3. O odlaganju odpadkov, ki se izvede v okoliščinah iz odstavka 1 tega člena, se takoj obvesti organizacijo in prek nje ali neposredno vsako pogodbenico ali pogodbenice, na katere bi lahko to odlaganje vplivalo, pri čemer se navedejo vsi podatki o okoliščinah in naravi ter količinah odloženih odpadkov ali okolju in zdravju škodljivih snovi ali materialov.

ODDELEK IV – ZAŠČITNI UKREPI

Člen 15

VARNOSTNI UKREPI

1. Pogodbenica, v pristojnosti katere se načrtujejo ali izvajajo dejavnosti, zagotovi, da se sprejmejo varnostni ukrepi v zvezi z zasnovo, gradnjo, namestitvijo, opremo, označevanjem, delovanjem in vzdrževanjem objektov.

2. Pogodbenica zagotovi, da ima upravljavec na objektih vedno ustrezno brezhibno delujočo opremo in naprave za varovanje človeških življenj, preprečevanje in odpravljanje nenamernega onesnaževanja ter omogočanje hitrega odziva v nujnih primerih v skladu z najustreznejšimi razpoložljivimi okoljsko učinkovitimi in gospodarsko primernimi tehnikami ter določbami upravljavčevega načrta ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih iz člena 16.

3. Pristojni organ zahteva potrdilo o varnosti in usposobljenosti (v nadaljnjem besedilu: potrdilo), ki ga izda priznani organ za proizvodne ploščadi, premične vrtalne enote na morju, skladiščne objekte na morju, nakladalne sistema na morju in cevovode ter druge obrate, ki jih lahko določi pogodbenica.

4. Pogodbenice z inšpekcijskim pregledom zagotovijo, da upravljavci izvajajo dejavnosti v skladu s tem členom.

Člen 16

NAČRTOVANJE UKREPOV OB NEPREDVIDLJIVIH DOGODKIH

1. Pogodbenice v primeru izrednega dogodka smiselno izvajajo določbe Protokola o sodelovanju v boju zoper onesnaževanje Sredozemskega morja z nafto in drugimi škodljivimi snovmi v primeru nezgode.

2. Vsaka pogodbenica zahteva, da imajo upravljavci, odgovorni za objekte v njeni pristojnosti, načrt za ukrepanje ob nepredvidljivih dogodkih za boj proti nenamernemu onesnaževanju, ki je usklajen z načrtom pogodbenice za ukrepanje ob nepredvidljivih dogodkih, določen v skladu s Protokolom o sodelovanju v boju zoper onesnaževanje Sredozemskega morja z nafto in drugimi škodljivimi snovmi v primeru nezgode ter odobren v skladu s postopki, ki jih določijo pristojni organi.

3. Vsaka pogodbenica vzpostavi usklajevanje za oblikovanje in izvajanje načrtov za ukrepanje ob nepredvidljivih dogodkih. Takšni načrti se pripravijo v skladu s smernicami, ki jih sprejme pristojna mednarodna organizacija. Načrti so zlasti v skladu z določbami Priloge VII k temu protokolu.

Člen 17

OBVEŠČANJE

Vsaka pogodbenica zahteva, da upravljavci, odgovorni za obrate v njeni pristojnosti, pristojni organ takoj obvestijo o:

(a) vsakem dogodku na njihovem obratu, ki povzroča ali bi lahko povzročil onesnaževanje na območju Protokola;

(b) vsakem opaženem dogodku na morju, ki povzroča ali bi lahko povzročil onesnaževanje na območju Protokola.

Člen 18

MEDSEBOJNA POMOČ V PRIMERU IZREDNEGA DOGODKA

Pogodbenica, ki potrebuje pomoč, da bi preprečila, zmanjšala ali odpravila onesnaženje zaradi izvajanja dejavnosti, lahko v primeru izrednega dogodka zaprosi za pomoč druge pogodbenice neposredno ali prek Regionalnega pomorskega centra za pomoč pri onesnaženju Sredozemskega morja v izrednih primerih (REMPEC), ki storijo vse, kar lahko, da zagotovijo zahtevano pomoč.

Pogodbenica, ki je tudi pogodbenica Protokola o sodelovanju v boju zoper onesnaževanje Sredozemskega morja z nafto in drugimi škodljivimi snovmi v primeru nezgode, za ta namen uporablja ustrezne določbe navedenega protokola.

Člen 19

SPREMLJANJE

1. Upravljavec mora oceniti vpliv dejavnosti na okolje ali mora to zanj opraviti usposobljen subjekt, ki je strokovnjak na tem področju, glede na naravo, obseg, trajanje in tehnične metode, uporabljene pri izvajanju dejavnosti, ter glede na značilnosti območja in o tem redno ali na zahtevo obveščati pristojni organ, da lahko ta oceni vpliv dejavnosti na okolje v skladu s postopkom, ki ga določi v svojem sistemu izdaje dovoljenj.

2. Pristojni organ po potrebi vzpostavi nacionalni sistem spremljanja, da lahko redno spremlja obrate in vpliv dejavnosti na okolje in s tem zagotovi, da so izpolnjeni pogoji v zvezi z izdajo dovoljenja.

Člen 20

ODSTRANITEV OBRATOV

1. Pristojni organ od upravljavca zahteva, da zaradi zagotavljanja varnosti plovbe odstrani vsak obrat, ki je opuščen ali se je prenehal uporabljati, pri čemer se upoštevajo smernice in standardi, ki jih sprejme pristojna mednarodna organizacija. Ob takšni odstranitvi je treba tudi ustrezno upoštevati druge vrste zakonite uporabe morja, zlasti ribolov, varstvo morskega okolja ter pravice in obveznosti drugih pogodbenic. Pred odstranitvijo upravljavec na svojo odgovornost sprejme vse potrebne ukrepe, da prepreči razlitje ali iztekanje z območja dejavnosti.

2. Pristojni organ od upravljavca zahteva, da v skladu z odstavkom 1 tega člena odstrani opuščene cevovode ali cevovode, ki so se prenehali uporabljati, ali očisti notranjost cevovodov in jih opusti ali očisti notranjost cevovodov in jih zakoplje, tako da to ne povzroča onesnaževanja, ogroža plovbe, ovira ribolova, ogroža morskega okolja ter ne ovira drugih zakonitih uporab morja ali pravic in obveznosti drugih pogodbenic. Pristojni organ zagotovi, da je javnost ustrezno obveščena o globini, položaju in dimenzijah vsakega zakopanega cevovoda ter da so ti podatki navedeni na zemljevidih ter da so s tem seznanjene organizacija in druge pristojne mednarodne organizacije in pogodbenice.

3. Določbe tega člena se uporabljajo tudi za obrate, ki jih je opustil ali prenehal uporabljati upravljavec, katerega dovoljenje je bilo preklicano ali začasno razveljavljeno v skladu s členom 7.

4. Pristojni organ lahko zahteva morebitne spremembe, ki jih je treba opraviti glede obsega dejavnosti in prvotno predvidenih ukrepov za varstvo morskega okolja.

5. Pristojni organ lahko uredi odstop odobrenih dejavnosti drugim osebam ali njihov prenos nanje.

6. Če upravljavec ne upošteva določb tega člena, pristojni organ na stroške upravljavca sprejme ukrep ali ukrepe, ki so potrebni za odpravo neupoštevanja določb.

Člen 21

POSEBEJ ZAVAROVANA OBMOČJA

Zaradi varstva območij, opredeljenih v Protokolu o posebej zavarovanih območjih v Sredozemlju, in vseh drugih območij, ki jih določi pogodbenica, ter za hitrejše izpolnjevanje ciljev iz tega protokola pogodbenice posamično ali v večstranskem ali dvostranskem sodelovanju sprejmejo posebne ukrepe v skladu z mednarodnim pravom, da bi preprečile, zmanjšale, odpravile in nadzirale onesnaženje zaradi izvajanja dejavnosti na teh območjih.

Poleg ukrepov za izdajo dovoljenj iz Protokola o posebej zavarovanih območjih v Sredozemlju lahko taki ukrepi med drugim vključujejo:

(a) posebne omejitve ali pogoje pri izdaji dovoljenj za takšna območja:

(i)      pripravo in oceno presoj vplivov na okolje,

(ii)     oblikovanje posebnih določb za ta območja v zvezi s spremljanjem, odstranitvijo obratov in prepovedjo kakršnih koli izpustov;

(b) okrepljeno izmenjavo informacij med upravljavci, pristojnimi organi, pogodbenicami in organizacijo v zvezi z zadevami, ki bi lahko vplivale na takšna območja.

ODDELEK V – SODELOVANJE

Člen 22

ŠTUDIJE IN RAZISKOVALNI PROGRAMI

Pogodbenice v skladu s členom 13 Konvencije po potrebi sodelujejo pri spodbujanju študij ter izvajanju programov znanstvenega in tehnološkega raziskovanja za razvoj novih metod:

(a) izvajanja dejavnosti na način, s katerim bi se zmanjšala nevarnost onesnaževanja;

(b) preprečevanja, zmanjševanja, odpravljanja in nadziranja onesnaževanja, zlasti v nujnih primerih.

Člen 23

MEDNARODNI PREDPISI, STANDARDI TER PRIPOROČENE

PRAKSE IN POSTOPKI

1. Pogodbenice sodelujejo neposredno ali prek organizacije ali drugih pristojnih mednarodnih organizacij:

(a) pri vzpostavitvi ustreznih znanstvenih meril za oblikovanje in pripravo mednarodnih predpisov, standardov ter priporočenih praks in postopkov za doseganje ciljev tega protokola;

(b) pri oblikovanju in pripravi takšnih mednarodnih predpisov, standardov ter priporočenih praks in postopkov;

(c) pri oblikovanju in sprejetju smernic v skladu z mednarodnimi praksami in postopki, da bi se zagotovilo spoštovanje določb Priloge VI.

2. Pogodbenice si prizadevajo za čim hitrejšo uskladitev svojih zakonov in predpisov z mednarodnimi predpisi, standardi ter priporočenimi praksami in postopki iz odstavka 1 tega člena.

3. Pogodbenice si prizadevajo za čim večjo izmenjavo informacij v zvezi z notranjo politiko, zakoni in predpisi ter uskladitvijo iz odstavka 2 tega člena.

Člen 24

ZNANSTVENA IN TEHNIČNA POMOČ DRŽAVAM V RAZVOJU

1. Pogodbenice neposredno ali s pomočjo pristojnih regionalnih ali drugih mednarodnih organizacij sodelujejo pri pripravi in po možnosti pri izvajanju programov pomoči državam v razvoju, predvsem na področju znanosti, zakonodaje, izobraževanja in tehnologije, da bi na območju Protokola preprečile, zmanjšale, odpravile in nadzirale onesnaževanje zaradi dejavnosti.

2. Tehnična pomoč zajema zlasti usposabljanje znanstvenega, pravnega in tehničnega osebja ter nabavo, uporabo in proizvodnjo ustrezne opreme v teh državah pod ugodnejšimi pogoji, o čemer se morajo dogovoriti zadevne pogodbenice.

Člen 25

MEDSEBOJNO OBVEŠČANJE

Pogodbenice se neposredno ali prek organizacije obveščajo o sprejetih ukrepih, doseženih rezultatih in po potrebi o težavah, ki nastanejo pri izvajanju tega protokola. Postopki za zbiranje in predložitev teh informacij se določijo na sestankih pogodbenic.

Člen 26

ČEZMEJNO ONESNAŽEVANJE

1. Vsaka pogodbenica sprejme vse potrebne ukrepe za zagotavljanje, da se dejavnosti v njeni pristojnosti izvajajo tako, da ne povzročajo onesnaževanja zunaj meja njene pristojnosti.

2. Pogodbenica, v pristojnosti katere se načrtujejo ali izvajajo dejavnosti, upošteva vse morebitne škodljive vplive na okolje, ne glede na to, ali bi se lahko takšni vplivi pojavili znotraj ali zunaj meja njenih pristojnosti.

3. Če pogodbenica izve za primere neposrednega ogrožanja morskega okolja ali da je morsko okolje že ogroženo zaradi onesnaževanja, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, na katere bi lahko po njenem mnenju vplivalo takšno onesnaževanje, in Regionalni pomorski center za pomoč pri onesnaženju Sredozemskega morja v izrednih primerih (REMPEC), ter jih sproti obvešča, da lahko po potrebi sprejmejo ustrezne ukrepe. REMPEC o tem takoj obvesti vse zadevne pogodbenice.

4. Pogodbenice si v skladu s svojimi pravnimi sistemi in po potrebi na podlagi sporazuma prizadevajo za zagotovitev enakega dostopa do upravnih postopkov in enakega obravnavanja v teh postopkih osebam iz drugih držav, na katere lahko vpliva onesnaževanje ali drugi škodljivi učinki zaradi predlaganih ali obstoječih dejavnosti.

5. Če onesnaženje izvira z ozemlja države, ki ni pogodbenica tega protokola, si vsaka prizadeta pogodbenica prizadeva za sodelovanje z navedeno državo, da bi omogočila uporabo tega protokola.

Člen 27

ODGOVORNOST IN ODŠKODNINA

1. Pogodbenice se zavezujejo, da bodo čim prej vzpostavile sodelovanje pri oblikovanju in sprejetju ustreznih predpisov in postopkov za določanje odgovornosti in višine odškodnine za škodo, ki bi nastala zaradi dejavnosti, zajetih v tem protokolu v skladu s členom 16 Konvencije.

2. Do sprejetja takšnih postopkov vsaka pogodbenica:

(a) sprejme vse potrebne ukrepe za zagotavljanje, da odgovornost za povzročeno škodo zaradi dejavnosti prevzamejo upravljavci in da plačajo ustrezno odškodnino;

(b) sprejme vse potrebne ukrepe za zagotavljanje, da imajo vsi upravljavci sklenjeno zavarovanje ali drugo finančno jamstvo pod pogoji, kot jih določi pogodbenica, za pokrivanje odškodnin za povzročeno škodo zaradi dejavnosti, zajetih v tem protokolu.

ODDELEK VI – KONČNE DOLOČBE

Člen 28

IMENOVANJE PRISTOJNIH ORGANOV

Vsaka pogodbenica imenuje enega ali več pristojnih organov:

(a) za odobritev, podaljšanje in evidentiranje dovoljenj iz oddelka II tega protokola;

(b) za izdajanje in evidentiranje posebnih in splošnih dovoljenj iz člena 9 tega protokola;

(c) za izdajanje dovoljenj iz Priloge V k temu protokolu;

(d) za odobritev čistilnega sistema in naprav za čiščenje odplak iz člena 11(1) tega protokola;

(e) za predhodno odobritev v primeru izrednih izpustov iz člena 14(1) tega protokola;

(f) za izvajanje nalog v zvezi z varnostnimi ukrepi iz člena 15(3) in (4) tega protokola;

(g) za izvajanje nalog v zvezi z načrtovanjem ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih iz člena 16 in Priloge VII k temu protokolu;

(h) za določitev postopkov spremljanja iz člena 19 tega protokola;

(i) za nadziranje postopkov odstranjevanja obratov iz člena 20 tega protokola.

Člen 29

PREHODNI UKREPI

Vsaka pogodbenica pripravi postopke in predpise v zvezi z odobrenimi ali neodobrenimi dejavnostmi, ki se začnejo izvajati pred začetkom izvajanja tega protokola, da se zagotovi čim večja skladnost z določbami tega protokola.

Člen 30

SESTANKI

1. Redni sestanki pogodbenic potekajo v povezavi z rednimi sestanki pogodbenic Konvencije v skladu s členom 18 Konvencije. Pogodbenice imajo lahko tudi izredne sestanke v skladu s členom 18 Konvencije.

2. Namen sestankov pogodbenic tega protokola je med drugim:

(a) spremljati izvajanje tega protokola ter ocenjevati učinkovitost sprejetih ukrepov in potrebo po dodatnih ukrepih, zlasti v obliki prilog in dodatkov;

(b) pregledati in spremeniti katero koli prilogo ali dodatek k temu protokolu;

(c) obravnavati informacije o odobrenih ali podaljšanih dovoljenjih v skladu z oddelkom II tega protokola;

(d) obravnavati podatke o izdanih dovoljenjih in odobritvah v skladu z oddelkom III tega protokola;

(e) sprejeti smernice iz člena 9(2) in člena 23(1) tega protokola;

(f) obravnavati načrte ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih in načine ukrepanja v izrednih primerih, sprejete v skladu s členom 16 tega protokola;

(g) določiti merila in oblikovati mednarodne predpise, standarde ter priporočene prakse in postopke v skladu s členom 23(1) tega protokola v obliki, za katero se dogovorijo pogodbenice;

(h) pospeševati izvajanje politik in izpolnjevanje ciljev iz oddelka V, zlasti uskladitev nacionalne zakonodaje z zakonodajo Evropske skupnosti v skladu s členom 23(2) tega protokola;

(i) obravnavati napredek pri izvajanju člena 27 tega protokola;

(j) opravljati druge naloge, ki so potrebne za izvajanje tega protokola.

                                                                      

Člen 31

RAZMERJE DO KONVENCIJE

1. Določbe Konvencije, ki se nanašajo na kateri koli protokol, se uporabljajo tudi za ta protokol.

2. Poslovnik in finančni predpisi, sprejeti v skladu s členom 24 Konvencije, se uporabljajo tudi za ta protokol, razen če se pogodbenice tega protokola ne dogovorijo drugače.

Člen 32

KONČNA DOLOČBA

1. Ta protokol je od 14. oktobra 1994 do 14. oktobra 1995 v Madridu na voljo za podpis vsem državam pogodbenicam Konvencije, povabljenim na Konferenco pooblaščencev obalnih držav Sredozemskega morja o Protokolu o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem zaradi raziskovanja in izkoriščanja morskega dna in njegovega podmorja v Madridu 13. in 14. oktobra 1994. Do navedenih datumov je na voljo tudi za podpis Evropski skupnosti in podobnim regionalnim gospodarskim skupinam, katerih vsaj ena članica je obalna država z območja Protokola in je pristojna na področjih, ki jih pokriva ta protokol v skladu s členom 30 Konvencije.

2. Ta protokol velja, ko ga pogodbenice ratificirajo, sprejmejo ali potrdijo. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali potrditvi se deponirajo pri vladi Španije, ki bo opravljala funkcijo depozitarja.

3. Od 15. oktobra 1995 bo ta protokol na voljo za pristop držav iz odstavka 1 zgoraj, Evropske skupnosti in katere koli skupine iz navedenega odstavka.

4. Ta protokol začne veljati trideseti dan od datuma depozita najmanj šestih dokumentov o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi Protokola držav iz odstavka 1 tega člena ali pristopu k Protokolu.

V POTRDITEV NAVEDENEGA so spodaj podpisani, ki so ustrezno pooblaščeni, podpisali ta protokol.

PRILOGA I

OKOLJU IN ZDRAVJU ŠKODLJIVE SNOVI IN MATERIALI, KI JIH JE PREPOVEDANO ODLAGATI NA OBMOČJU PROTOKOLA

A.           Naslednje snovi in materiali ter njihove spojine so navedeni za namene člena 9(4) Protokola. Izbrani so bili zlasti na podlagi njihove strupenosti, obstojnosti in bioakumulacije:

1. živo srebro in njegove spojine;

2. kadmij in njegove spojine;

3. organokositrove spojine in snovi, ki lahko tvorijo take spojine v morskem okolju[3];

4. organofosforne spojine in snovi, ki lahko tvorijo take spojine v morskem okolju1;

5. organohalogenske spojine in snovi, ki lahko tvorijo take spojine v morskem okolju1;

6. surova nafta, kurilno olje, gošča, izrabljena mazalna olja in rafinirani proizvodi;

7. obstojni sintetični materiali, ki lahko plavajo na površini, se potopijo ali ostanejo v suspenziji ter lahko ovirajo kakršno koli zakonito rabo morja;

8. snovi, ki imajo dokazane karcinogene, teratogene ali mutagene lastnosti v morskem okolju ali prek morskega okolja;

9. radioaktivne snovi, vključno z njihovimi odpadki, če njihovo odlaganje ni v skladu z načeli varstva pred sevanji, kot jih opredeljujejo pristojne mednarodne organizacije, ob upoštevanju varstva morskega okolja.

B.           Ta priloga se ne uporablja za odpadke, ki vsebujejo manjše koncentracije snovi iz oddelka A, kot jih skupaj določijo pogodbenice, in manjšo vsebnost nafte, kot je navedena v členu 10 tega protokola.

PRILOGA II

OKOLJU IN ZDRAVJU ŠKODLJIVE SNOVI IN MATERIALI, ZA ODLAGANJE KATERIH NA OBMOČJU PROTOKOLA JE POTREBNO POSEBNO DOVOLJENJE

A.           Naslednje snovi in materiali ter njihove spojine so bili izbrani za namene člena 9(5) Protokola.

1. Arzen

2. Svinec

3. Baker

4. Cink

5. Berilij

6. Nikelj

7. Vanadij

8. Krom

9. Biocidi in njihovi derivati, ki niso zajeti v Prilogo I.

10. Selen

11. Antimon

12. Molibden

13. Titan

14. Kositer

15. Barij (razen barijevega sulfata)

16. Bor

17. Uran

18. Kobalt

19. Talij

20. Telur

21. Srebro

22. Cianidi

B.           Nadzor in strogo omejevanje izpustov snovi iz oddelka A je treba izvajati v skladu s Prilogo III.

PRILOGA III

DEJAVNIKI, KI JIH JE TREBA UPOŠTEVATI PRI IZDAJANJU DOVOLJENJ

Za namene izdajanja dovoljenj, ki so potrebna v skladu s členom 9(7), je treba posebej upoštevati zlasti naslednje dejavnike:

A.           Lastnosti in sestavo odpadkov:

1. vrsta in velikost vira odpadkov (npr. industrijski proces);

2. vrsta odpadkov (izvor, povprečna sestava);

3. oblika odpadkov (trdni, tekoči, mulj, gošča, plinasti);

4. skupna količina (količina odpadkov, npr. na leto);

5. vzorec izpusta (stalno, občasno, sezonsko itd.);

6. koncentracije glavnih sestavin v snoveh iz Priloge I, v snoveh iz Priloge II in po potrebi v drugih snoveh;

7. fizikalne, kemične in biokemične lastnosti odpadkov.

B.           Lastnosti sestavin odpadkov glede na njihovo škodljivost:

1. obstojnost (fizična, kemična, biološka) v morskem okolju;

2. toksičnost in drugi škodljivi učinki;

3. akumulacija v bioloških materialih ali usedlinah;

4. biokemična transformacija, pri kateri nastanejo škodljive spojine;

5. škodljivi vplivi na vsebnost in ravnovesje kisika;

6. občutljivost na fizikalne, kemične in biokemične spremembe ter medsebojno učinkovanje v vodnem okolju z drugimi sestavinami morske vode, ki imajo lahko škodljive biološke ali na druge učinke na katero koli vrsto uporabe iz dela E spodaj.

C.           Značilnosti kraja izpusta in sprejemnega morskega okolja:

1. hidrografske, meteorološke, geološke in topografske značilnosti območja;

2. lokacija in vrsta izpusta (iztok, kanal, izliv itd.) ter njegova lega glede na druga območja (kot so območja za rekreacijo, drstišča, ribogojnice in ribolovna območja, gojišča školjk) in druge kraje izpustov;

3. začetno razpadanje na kraju izpusta v sprejemno morsko okolje;

4. značilnosti širjenja, kot so vpliv vodnih tokov, plime in oseke ter vetra na horizontalne premike in vertikalno mešanje;

5. lastnosti sprejemne vode, kot so fizikalni, kemični, biološki in ekološki pogoji na območju izpusta;

6. zmogljivost sprejemnega morskega okolja, da sprejme izpuščene odpadke brez neželenih učinkov.

D.           Razpoložljivost tehnologij za predelavo odpadkov

Metoda zmanjševanja količine odpadkov ter izpustov industrijskih in gospodinjskih odplak se izbere glede na razpoložljivost in izvedljivost:

(a) alternativnih postopkov predelave;

(b) metod za ponovno uporabo ali odpravljanje;

(c) možnosti odstranjevanja na kopnem;

(d) ustreznih tehnologij, pri katerih nastane malo odpadkov.

E.           Morebitno ogrožanje morskega ekosistema in uporabe morske vode

1. Vpliv na življenje ljudi zaradi vpliva onesnaženja na:

(a) užitne morske organizme;

(b) kopalne vode;

(c) estetiko.

2. Vpliv na morske ekosisteme, zlasti na žive organizme, ogrožene vrste in ključne habitate.

3. Vpliv na druge zakonite načine uporabe morja v skladu z mednarodnim pravom.

PRILOGA IV

PRESOJA VPLIVOV NA OKOLJE

1. Vsaka pogodbenica zahteva, da presoja vplivov na okolje zajema vsaj naslednje:

(a) opis geografskih meja območja, na katerem se bodo dejavnosti izvajale, vključno z morebitnimi varnostnimi območji;

(b) opis prvotnega stanja okolja na zadevnem območju;

(c) navedbo vrste, ciljev, obsega in trajanja predlaganih dejavnosti;

(d) opis metod, obratov in drugih sredstev, ki so bodo uporabljali, ter morebitnih nadomestnih metod in načinov;

(e) opis predvidljivih neposrednih in posrednih kratkoročnih in dolgoročnih vplivov predlaganih dejavnosti na okolje, vključno z živalstvom, rastlinstvom in ekološkim ravnovesjem;

(f) izjavo s predlaganimi ukrepi za čim večje zmanjšanje tveganja škode za okolje zaradi izvajanja predlaganih dejavnosti, vključno z možnimi nadomestnimi ukrepi;

(g) navedbo ukrepov, ki jih je treba sprejeti za varstvo okolja pred onesnaženjem in drugimi škodljivimi vplivi med izvajanjem predlaganih dejavnosti in po koncu njihovega izvajanja;

(h) sklic na uporabljeno metodologijo za presojo vplivov na okolje;

(i) navedbo, ali bi lahko predlagane dejavnosti vplivale na okolje katere koli druge države.

2. Vsaka pogodbenica ob upoštevanju mednarodnih predpisov, standardov ter priporočenih praks in postopkov, sprejetih v skladu s členom 23 Protokola, objavi standarde, na podlagi katerih se ocenjuje presoja vplivov na okolje.

PRILOGA V

NAFTA IN NAFTNE MEŠANICE TER VRTALNE TEKOČINE IN ODPADKI

Pogodbenice določijo naslednje določbe v skladu s členom 10:

A.        Nafta in naftne mešanice

1. Izlitja industrijskih odplak in odplak s ploščadi z veliko vsebnostjo nafte se ujamejo, preusmerijo in nato očistijo kot del proizvoda, ostanek pa se očisti do sprejemljive stopnje pred izpustom v skladu z dobro prakso naftnih polj.

2. Naftne odpadke in gošča, ki nastanejo pri postopku ločevanja, se prepeljejo na obalo.

3. Sprejmejo se vsi potrebni previdnostni ukrepi, da čim manj nafte, ki se zbere ali izgoreva iz poskusne vrtine, izpusti v morje.

4. Sprejmejo se vsi potrebni previdnostni ukrepi, da morebitni plin, ki uhaja pri črpanju nafte, izgori ali se na ustrezen način porabi.

B.         Vrtalne tekočine in odpadki

1. Za vrtalne tekočine na osnovi vode ter vrtalne odpadke veljajo naslednje zahteve:

(a) takšne vrtalne tekočine se uporabljajo in odstranjujejo v skladu z načrtom uporabe kemikalij in določbami člena 9 tega protokola;

(b) vrtalni odpadki se odložijo na kopnem ali v morje na ustreznem odlagališču ali območju, ki ga določi pristojni organ.

2. Za vrtalne tekočine na osnovi nafte ter vrtalne odpadke veljajo naslednje zahteve:

(a) takšne tekočine se uporabljajo le, če imajo dovolj nizko stopnjo strupenosti in šele potem, ko upravljavec dobi dovoljenje pristojnega organa, ki je preveril nizko stopnjo strupenosti;

(b) izpust takšnih vrtalnih tekočin v morje je prepovedan;

(c) odlaganje vrtalnih odpadkov v morje je dovoljeno le, če je nameščena oprema za učinkovit nadzor trdnih odpadkov in se ta oprema pravilno uporablja, če je mesto izpusta precej pod površino vode in če je vsebnost nafte manjša od 100 g nafte na kilogram suhih odpadkov;

(d) odlaganje takšnih vrtalnih odpadkov na posebej zaščitenih območjih je prepovedano;

(e) v primeru proizvodnega vrtanja in razvoja mreže vrtin je treba izvesti program vzorčenja in analize morskega dna, ki se nanaša na območje kontaminacije.

3. Vrtalne tekočine na osnovi dizelskega goriva:

uporaba vrtalnih tekočin na osnovi dizelskega goriva je prepovedana. Dizelsko gorivo se lahko izjemoma doda vrtalni tekočini samo v okoliščinah, za katere se dogovorijo pogodbenice.

PRILOGA VI

VARNOSTNI UKREPI

Pogodbenice določijo naslednje določbe v skladu s členom 15:

(a) obrat mora biti varen in primeren za predvideni namen uporabe, predvsem mora biti načrtovan in zgrajen tako, da lahko pod največjo obremenitvijo vzdrži v vseh naravnih pogojih, vključno, natančneje, z najmočnejšimi vetrovi in najvišjimi valovi glede na ugotovljene zgodovinske vremenske vzorce, morebitnimi potresi, pogoji morskega dna in stabilnostjo ter globino vode;

(b) vse faze dejavnosti, vključno s skladiščenjem in prevozom pridobljenih surovin, je treba primerno pripraviti, celotna dejavnost mora biti na voljo za nadzor iz varnostnih razlogov, pri čemer jo je treba izvajati na čim varnejši način; upravljavec mora uporabljati sistem za spremljanje vseh dejavnosti;

(c) uporabljati je treba najsodobnejše varnostne sisteme in jih občasno preskušati, da bi se čim bolj zmanjšala nevarnost uhajanja, izlitja, nenamernih izpustov, požara, eksplozij, izpuhov ali kakršne koli druge nevarnosti za varnost ljudi ali okolja; na obratu mora biti prisotna usposobljena specializirana posadka za upravljanje in vzdrževanje takšnih sistemov, ki mora imeti občasne vaje. V primeru odobrenih obratov brez stalne posadke je treba zagotoviti, da je stalno na voljo usposobljena posadka;

(d) obrat in po potrebi tudi opredeljeno varnostno območje morata biti označena v skladu z mednarodnimi priporočili, tako da je zagotovljeno ustrezno opozorilo glede njune lokacije, hkrati pa je zagotovljenih dovolj podatkov za njuno opredelitev;

(e) v skladu z mednarodno pomorsko prakso morajo biti obrati označeni na zemljevidih, pri čemer je treba o obstoju obrata obvestiti vse zadevne osebe;

(f) zaradi zagotovitve spoštovanja navedenih določb mora biti odgovorna oseba in/ali osebe za obrat in/ali dejavnosti, vključno z odgovorno osebo za preprečevanje izpuhov usposobljena tako, kot zahteva pristojni organ, pri čemer mora biti vedno na voljo dovolj usposobljenega osebja. Takšna usposobljenost vključuje zlasti stalno usposabljanje na področju varnostnih in okoljskih zadev.

PRILOGA VII

NAČRT UKREPOV OB NEPREDVIDLJIVIH DOGODKIH

A.        Upravljavčev načrt ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih

1. Upravljavci morajo zagotoviti:

(a) da sta na obratu najustreznejši alarmni in komunikacijski sistem in da oba brezhibno delujeta;

(b) da se v primeru izrednih razmer takoj sproži alarm in da je o vsakem pojavu izrednih razmer takoj obveščen pristojni organ;

(c) da se lahko v sodelovanju s pristojnim organom takoj organizirajo in nadzirajo obveščanje o alarmu in ustrezna pomoč ter usklajevanje te pomoči;

(d) da so posadka obrata in pristojni organ takoj obveščeni o vrsti in obsegu izrednih razmer;

(e) da je pristojni organ sproti obveščen o poteku poskusa preprečevanja izrednih razmer;

(f) da je stalno na voljo dovolj najprimernejšega materiala in opreme, vključno z rezervnimi čolni in letali, da se omogoči izvajanje načrta ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih;

(g) da je specializirana posadka iz odstavka (c) Priloge VI seznanjena z najprimernejšimi metodami in tehnikami za preprečevanje uhajanja, izlitja, nenamernega izpusta, požara, eksplozij, izpuhov in kakršnih koli drugih nevarnosti za življenje ljudi ali za okolje;

(h) da je specializirana posadka, pristojna za zmanjševanje in preprečevanje dolgoročnih škodljivih vplivov na okolje, seznanjena z najprimernejšimi metodami in tehnikami;

(i) da je posadka temeljito seznanjena z upravljavčevim načrtom ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih, da se občasno izvedejo vaje, tako da posadka zna uporabljati celotno opremo in pozna postopke, ter da vsak posameznik natančno pozna svojo vlogo v načrtu.

2. Upravljavec na institucionalni podlagi sodeluje z drugimi upravljavci ali subjekti, ki lahko zagotovijo potrebno pomoč, da bi v primerih, ko obseg ali narava izrednih razmer pomeni nevarnost, pri kateri je ali bi bila lahko potrebna pomoč, takšno pomoč tudi dobil.

B.         Usklajevanje in upravljanje na nacionalni ravni

Pristojni organ za pomoč v primeru izrednih razmer pogodbenice zagotovi:

(a) uskladitev nacionalnega načrta ukrepov ob izrednih razmerah in/ali postopkov in upravljavčevega načrta ukrepov ob izrednih razmerah in nadzor vodenja ukrepov, zlasti v primeru hujših škodljivih vplivov izrednih razmer;

(b) navodila upravljavcu, da izvede katere koli ukrepe, ki jih določi pristojni organ, da se prepreči, zmanjša ali odpravi onesnaženje, ali kot pripravo za dodatne ukrepe v ta namen, vključno z naročilom dodatne vrtalne ploščadi, ali da prepreči, da bi upravljavec izvedel katerega koli od navedenih ukrepov;

(c) usklajevanje ukrepov, da se prepreči, zmanjša ali odpravi onesnaženje, ali kot pripravo za dodatne ukrepe v ta namen v okviru nacionalne pristojnosti, če se taki ukrepi izvajajo na območju v pristojnosti drugih držav ali če jih izvajajo mednarodne organizacije;

(d) zbiranje in razpoložljivost potrebnih informacij o obstoječih dejavnostih;

(e) sprotno posodabljanje seznama oseb in subjektov, ki jih je treba opozoriti in obvestiti v primeru izrednih razmer, o njihovem razvoju in sprejetih ukrepih;

(f) zbiranje vseh potrebnih informacij o obsegu in načinih preprečevanja nepredvidljivih primerov ter pošiljanje teh informacij zainteresiranim pogodbenicam;

(g) usklajevanje in nadzor pomoči iz dela A zgoraj v sodelovanju z upravljavcem;

(h) organizacijo in po potrebi usklajevanje opredeljenih ukrepov, vključno z ukrepanjem tehničnih strokovnjakov in usposobljenega osebja s potrebno opremo in materiali;

(i) takojšnje obveščanje pristojnih organov drugih pogodbenic, na katere bi lahko vplivali nepredvidljivi dogodki, da bi lahko po potrebi ukrepali;

(j) po potrebi zagotavljanje tehnične pomoči drugim pogodbenicam;

(k) takojšnje obveščanje pristojnih mednarodnih organizacij, da ne bi bila ogrožena plovba in drugi interesi.

DODATEK

Seznam naftnih proizvodov[4]

Asfaltne raztopine

Mešanice

Bitumenska topila

Ostanki pri neposredni destilaciji surove nafte

Nafta

Očiščena

Surova nafta

Mešanice, ki vsebujejo surovo nafto

Dizelsko olje

Kurilno olje št. 4

Kurilno olje št. 5

Kurilno olje št. 6

Ostanki kurilnega olja

Pogonska nafta

Transformatorsko olje

Aromatično olje (razen rastlinskega olja)

Mazalna olja in mešanice

Mineralno olje

Motorno olje

Olje za obdelavo površin

Vretensko olje

Turbinsko olje

Destilati

Bencin, pridobljen pri neposredni destilaciji nafte

Na osnovi enkratnega izparevanja

Plinsko olje

Krekirano

Reaktivna goriva

JP‑1 (kerozin)

JP‑3

JP‑4

JP‑5 (kerozin, težki)

Kerozin za pogon propelerskih (turbo) motorjev

Kerozin

Beli špirit

Primarni bencin

Topilo

Petrolej

Destilacijska frakcija Heartcut

Bencinske mešanice

Alkilati – gorivo

Reformati

Polimeri – gorivo

Bencini

Bencin, pridobljen iz zemeljskega plina (Casinghead)

Pogonski bencin za avtomobile

Letalski bencin

Bencin, pridobljen pri neposredni destilaciji nafte

Kurilno olje št. 1 (kerozin)

Kurilno olje št. 1-D

Kurilno olje št. 2

Kurilno olje št. 2-D

[1]               COM(2010) 560 konč. 12.10.2010.

[2]               Datum začetka veljavnosti Sporazuma za Evropsko unijo bo objavljen v Uradnem listu Evropske unije s strani generalnega sekretariata Sveta.

[3]               Razen snovi, ki so biološko neškodljive ali ki se hitro spremenijo v biološko neškodljive snovi.

[4]               Seznam naftnih proizvodov ni nujno izčrpen.