52011PC0654

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA

Z Direktivo 2003/6/ES o zlorabi trga (direktiva o zlorabi trga), sprejeto na začetku leta 2003, je bil uveden celovit okvir za preprečevanje trgovanja z notranjimi informacijami in praks tržne manipulacije, ki se skupaj imenujejo „zloraba trga“. Cilj navedene direktive je povečati zaupanje vlagateljev in celovitost trga, tako da se osebam, ki imajo notranje informacije, prepovejo trgovanje s povezanimi finančnimi instrumenti ter manipulacije trgov na primer prek širjenja napačnih informacij ali govoric in prek trgovanja, ki zagotavlja nenormalne ravni cen.

Za zagotovitev uveljavljanja Direktive 2003/6/ES morajo države članice v skladu z nacionalno zakonodajo zagotoviti, da je mogoče v primeru kršitev določb, sprejetih za izvajanje navedene direktive, proti odgovornim osebam sprejeti ustrezne upravne ukrepe ali naložiti upravne sankcije. Ta zahteva ne posega v pravico držav članic, da naložijo kazenske sankcije.

Skupina na visoki ravni za finančni nadzor v EU[1] je v svojem poročilu priporočila, da „morata učinkovit bonitetni okvir in okvir poslovanja za finančni sektor temeljiti na trdnih sistemih nadzora in sankcij“. Zato skupina meni, da morajo imeti nadzorni organi ustrezna pooblastila za ukrepanje in možnost, da se oprejo na „enotne, trdne in odvračilne sisteme sankcij za vse oblike finančnega kriminala, tj. sankcije, ki jih je treba učinkovito izvrševati“.

Za učinkovito uveljavljanje morajo imeti pristojni organi v skladu s členom 14 Direktive 2003/6/ES na voljo sankcije, ki so „učinkovite, sorazmerne in odvračilne“. Poleg tega je učinkovito uveljavljanje odvisno tudi od sredstev pristojnih organov, njihovih pooblastil ter pripravljenosti za odkrivanje in preiskovanje zlorab. Vendar skupina na visoki ravni meni, da „trenutno ni vzpostavljeno nič od tega“ ter da so sistemi sankcij držav članic na splošno šibki in raznoliki.

Zato je Komisija objavila sporočilo [2] v zvezi s sistemi sankcij v sektorju finančnih storitev. V njem je navedeno, da se za kazenske sankcije, zlasti za zaporno kazen, na splošno meni, da nosijo sporočilo ostrega obsojanja, ki bi lahko povečalo odvračilni učinek sankcij, če bi se v kazenskopravnem sistemu ustrezno uporabljale. Vendar kazenske sankcije morda niso primerne za vse vrste kršitev ali za vse primere. V Sporočilu je sklenjeno, da bo Komisija ocenila, ali in na katerih področjih bi bili uvedba kazenskih sankcij in vzpostavitev minimalnih pravil o opredelitvi kazenskih kršitev in sankcij ključnega pomena za zagotovitev učinkovitega izvajanja zakonodaje EU na področju finančnih storitev.

Predlog upošteva načelo iz sporočila z dne 20. septembra 2011 „Oblikovanje kazenskopravne politike EU: zagotavljanje učinkovitega izvajanja politik EU s pomočjo kazenskega prava“[3]. To sporočilo vsebuje z jasnimi dokazi podprto oceno veljavnih nacionalnih sistemov izvrševanja ter dodane vrednosti minimalnih skupnih standardov EU o kazenskem pravu, pri čemer so se upoštevala načela nujnosti, sorazmernosti in subsidiarnosti.

Evropska komisija je v skladu s stockholmskim programom in sklepi Sveta za pravosodje in notranje zadeve z dne 22. aprila 2010 o preprečevanju gospodarskih kriz in podpori gospodarskim dejavnostim[4] ocenila uporabo nacionalnih predpisov za izvajanje direktive o zlorabi trga ter opredelila več problemov, ki negativno vplivajo na celovitost trga in zaščito vlagateljev. Eden od opredeljenih problemov v oceni učinka je dejstvo, da trenutno veljavne sankcije za boj proti kršitvam v zvezi z zlorabo trga nimajo dovolj velikega vpliva in niso dovolj odvračilne, zaradi česar uveljavljanje navedene direktive ni učinkovito. Poleg tega se opredelitev, kateri primeri trgovanja z notranjimi informacijami in tržne manipulacije pomenijo kazniva dejanja, v državah članicah zelo razlikujejo. Tako na primer pet držav članic ne predvideva kazenskih sankcij za razkrivanje notranjih informacij s strani oseb z neposrednim dostopom do njih, osem držav članic pa jih ne predvideva za osebe s posrednim dostopom do notranjih informacij. Poleg tega ena država članica ne predvideva kazenskih sankcij za trgovanje z notranjimi informacijami s strani oseb s primarnim dostopom do notranjih informacij, štiri pa jih ne predvidevajo za tržno manipulacijo. Ker lahko zloraba trga zajema več držav, te razlike ogrožajo notranji trg in v določenem obsegu storilcem dopuščajo zlorabe trga v državah, ki ne predvidevajo kazenskih sankcij za določeno kršitev.

Minimalna pravila glede kaznivih dejanj in kazenskih sankcij za zlorabo trga, ki bi se prenesla v nacionalno kazensko zakonodajo in uporabljala v kazenskopravnih sistemih držav članic, lahko pripomorejo k zagotavljanju učinkovitosti te politike Unije, in sicer z izražanjem družbenega neodobravanja, ki se po kakovosti razlikuje od tistega pri upravnih sankcijah ali odškodninskih mehanizmih civilnega prava. Kazenske obsodbe za kršitve v zvezi z zlorabo trga, ki so pogosto medijsko zelo izpostavljene, prispevajo k večjemu odvračilnemu učinku, saj morebitnim kršiteljem pokažejo, da organi sprejemajo resne izvršilne ukrepe, s katerimi lahko dosežejo zaporne kazni ali druge kazenske sankcije ter kazensko evidenco. Skupna minimalna pravila glede opredelitve najhujših kršitev v zvezi z zlorabo trga kot kaznivih dejanj olajšujejo sodelovanje organov kazenskega pregona v Uniji, zlasti ob upoštevanju, da kršitve pogosto zajemajo več držav.

Čeprav so na ravni EU pravila o preprečevanju kršitev v zvezi z zlorabo trga in boju proti njim v veljavi že od leta 2003, so izkušnje pokazale, da trenutni sistem nima želenega učinka, to pomeni, da ni dovolj učinkovito prispeval k zaščiti finančnih trgov. Medtem ko so predlogi za okrepitev in zagotavljanje skladnosti upravnih sankcij vključeni v predlog Uredbe (EU) št. … Evropskega parlamenta in Sveta o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji, katere cilj je tudi odpraviti druge večje probleme v obstoječem sistemu, ta predlog določa, da morajo države članice zagotoviti minimalna pravila glede opredelitve najhujših kršitev v zvezi z zlorabo trga in minimalne ravni kazenskih sankcij, ki so zanje zagrožene.

2. REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

Pobuda je rezultat posvetovanj z vsemi glavnimi zainteresiranimi stranmi, vključno z javnimi organi (vladami in regulatorji za vrednostne papirje), izdajatelji, posredniki in vlagatelji.

Upoštevano je poročilo, ki ga je objavil Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje (CESR), o upravnih ukrepih in sankcijah ter kazenskih sankcijah, ki so v državah članicah predvidene v skladu z direktivo o zlorabi trga[5]. Upoštevani so tudi rezultati posvetovanja, ki ga je začela Komisija s svojim sporočilom o krepitvi sistemov sankcij v sektorju finančnih storitev.

Evropska komisija je 12. novembra 2008 organizirala javno konferenco o pregledu ureditve proti zlorabi trga[6]. Evropska komisija je 20. aprila 2009 objavila poziv za predložitev dokazov v zvezi s pregledom direktive o zlorabi trga. Službe Komisije so prejele 85 prispevkov. Nezaupne različice prispevkov so na voljo na spletni strani Komisije[7].

Komisija je 28. junija 2010 začela javno posvetovanje o reviziji navedene direktive, ki se je končalo 23. julija 2010[8]. Službe Komisije so prejele 96 prispevkov. Nezaupne različice prispevkov so na voljo na spletni strani Komisije[9]. Povzetek je naveden v Prilogi 2 k poročilu o oceni učinka[10]. Evropska komisija je 2. julija 2010 organizirala dodatno javno konferenco o reviziji navedene direktive[11].

Komisija je v skladu s politiko „boljše priprave zakonodaje“ izvedla oceno učinka alternativnih možnosti politike. Možnosti politike v zvezi s kazenskimi sankcijami so bile vključene v to pripravljalno delo. V oceni učinka je bilo glede tega ugotovljeno, da je bila zahteva po uvedbi kazenskih sankcij za najhujše kršitve v zvezi z zlorabo trga v državah članicah bistvena za zagotavljanje učinkovitega izvajanja politik Unije glede zlorabe trga. Skupaj s prednostnimi možnostmi politike, obravnavanimi v predlogu Uredbe (EU) št. … Evropskega parlamenta in Sveta o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji, bo to pozitivno vplivalo na zaupanje vlagateljev in dodatno okrepilo finančno stabilnost finančnih trgov.

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA 3.1. Pravna podlaga

Predlog temelji na členu 83(2) PDEU.

3.2. Subsidiarnost in sorazmernost

V skladu z načelom subsidiarnosti (člen 5(3) PEU) se ukrepi na ravni EU sprejmejo le, če države članice zastavljenih ciljev ne morejo zadovoljivo doseči same, ampak jih je mogoče zaradi obsega ali učinkov predlaganega ukrepa lažje doseči na ravni EU.

Zloraba trga lahko zajema več držav in škoduje celovitosti finančnih trgov, ki so v Uniji vse bolj povezani. Različni pristopi držav članic k izreku kazenskih sankcij za kršitve v zvezi z zlorabo trga dopuščajo možnosti storilcem, ki lahko pogosto izkoristijo najmanj stroge sisteme sankcij. To zmanjšuje odvračilni učinek vsakega nacionalnega sistema sankcij in učinkovitost uveljavljanja zakonodajnega okvira Unije za zlorabe trga. Minimalna pravila o oblikah zlorabe trga, ki se štejejo za kaznivo ravnanje, za celotno EU prispevajo k reševanju tega problema.

Zato se ukrepanje na ravni EU z vidika načela subsidiarnosti zdi primerno.

V skladu z načelom sorazmernosti mora biti vsako posredovanje ciljno usmerjeno in ne sme presegati okvirov, ki so potrebni za dosego ciljev. Na tem načelu je temeljil postopek opredelitve in vrednotenja alternativnih možnosti politike ter priprave tega predloga.

3.3. Podrobna obrazložitev predloga 3.3.1. Kazniva dejanja

Člen 3 v povezavi s členom 2 predloga določa kršitve v zvezi z zlorabo trga, ki jih morajo države članice obravnavati kot kazniva dejanja in zato zanje uvesti kazenske sankcije.

Dve obliki zlorabe trga, in sicer trgovanje z notranjimi informacijami in tržna manipulacija, se morata šteti za kaznivi dejanji, če sta storjeni naklepno. Poskus trgovanja z notranjimi informacijami in poskus tržne manipulacije se morata prav tako kaznovati kot kaznivo dejanje.

Kršitev v zvezi z notranjimi informacijami mora veljati za osebe, ki imajo notranje informacije, za katere vedo, da so notranje informacije. Kršitev v zvezi s tržno manipulacijo velja za vsakogar.

3.3.2. Pozivanje, pomoč in napeljevanje ter poskus

Člen 4 določa, da so pozivanje k opredeljenim kaznivim dejanjem ter pomoč pri takih dejanjih ali napeljevanje k takim dejanjem v državah članicah tudi kaznivi. V Direktivi je prav tako obravnavan poskus storitve katerega od kaznivih dejanj iz členov 3 in 4, razen nepravilnega razkritja notranjih informacij in širjenja informacij, ki daje napačne ali zavajajoče signale, saj se opredelitev poskusov storitve teh dejanj kot kaznivih dejanj ne zdi ustrezna.

3.3.3. Kazenske sankcije

V skladu s členom 5 morajo države članice sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev, da so za kazniva dejanja, opredeljena v členih 3 in 4, predvidene kazenske sankcije. Te sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

3.3.4. Odgovornost pravnih oseb

V skladu s členom 6 morajo države članice zagotoviti, da so lahko pravne osebe odgovorne za kazniva dejanja, ki so opredeljena v členih 3 in 4.

4. Proračunske posledice

Predlog ne vpliva na proračun Unije.

2011/0297 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o kazenskih sankcijah za trgovanje z notranjimi informacijami in tržno manipulacijo

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 83(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[12],

,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Za povezan in učinkovit finančni trg je potrebna celovitost trga. Nemoteno delovanje trgov vrednostnih papirjev in zaupanje javnosti v trge sta predpogoj za gospodarsko rast in blaginjo. Zloraba trga škoduje celovitosti finančnih trgov in zaupanju javnosti v vrednostne papirje in izvedene finančne instrumente.

(2) V skladu z Direktivo 2003/6/ES[13] Evropskega parlamenta in Sveta o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga) so morale države članice zagotoviti, da imajo pristojni organi pooblastila za odkrivanje in preiskovanje zlorabe trga. Brez poseganja v pravico držav članic do uvedbe kazenskih sankcij so morale države članice v skladu z Direktivo 2003/6/ES zagotoviti tudi, da je mogoče proti osebam, odgovornim za kršitve nacionalnih predpisov za izvajanje navedene direktive, sprejeti ustrezne upravne ukrepe ali naložiti upravne sankcije.

(3) Skupina na visoki ravni za finančni nadzor v EU je v svojem poročilu priporočila, da morata bonitetni okvir in okvir poslovanja za finančni sektor temeljiti na trdnih sistemih nadzora in sankcij. Zato je skupina menila, da morajo imeti nadzorni organi ustrezna pooblastila za ukrepanje in da morajo biti vzpostavljeni enotni, trdni in odvračilni sistemi sankcij za vse oblike finančnega kriminala, tj. sankcije, ki jih je treba učinkovito izvrševati. Skupina je ugotovila, da so sistemi sankcij držav članic na splošno šibki in raznoliki.

(4) Za dobro delujoč zakonodajni okvir za zlorabe trga je potrebno učinkovito uveljavljanje. Ocena nacionalnih sistemov za upravne sankcije v okviru Direktive 2003/6/ES je pokazala, da vsi nacionalni pristojni organi niso imeli na voljo vseh pooblastil, da bi se lahko na zlorabo trga odzvali z ustreznimi sankcijami. Vse države članice niso imele predvidenih upravnih denarnih sankcij za trgovanje z notranjimi informacijami in tržno manipulacijo, prav tako pa so bile ravni teh sankcij v državah članicah zelo različne.

(5) Pokazalo se je, da sprejetje upravnih sankcij v državah članicah ne zadostuje za zagotovitev skladnosti s pravili o preprečevanju zlorabe trga in boju proti njej.

(6) Bistveno je, da se zagotavljanje skladnosti okrepi z uvedbo kazenskih sankcij, ki izražajo družbeno neodobravanje, ki se po kakovosti razlikuje od tistega pri upravnih sankcijah. Z opredelitvijo najhujših oblik zlorabe trga kot kaznivih dejanj se določajo jasne meje v pravu, v skladu s katerimi se takšna ravnanja štejejo za nesprejemljiva, ter se javnost in morebitne kršitelje opozarja, da jih pristojni organi obravnavajo zelo resno.

(7) Vse države članice niso predvidele kazenskih sankcij za nekatere oblike hudih kršitev nacionalne zakonodaje za izvajanje Direktive 2003/6/ES. Ti različni pristopi ogrožajo enotne pogoje delovanja na notranjem trgu in lahko osebe spodbujajo k zlorabi trga v državah članicah, ki ne predvidevajo kazenskih sankcij za te kršitve. Poleg tega do zdaj na ravni Unije ni bilo enotnega razumevanja o tem, katero ravnanje se šteje za hudo kršitev. Zato je treba določiti minimalna pravila v zvezi z opredelitvijo kaznivih dejanj, ki jih zagrešijo fizične in pravne osebe, in sankcij, ki jih je treba določiti. Skupna minimalna pravila bi tudi omogočila uporabo učinkovitejših preiskovalnih metod in učinkovitega sodelovanja znotraj držav članic ter med njimi. Obsodbe za kršitve v zvezi z zlorabo trga po kazenskem pravu, ki so pogosto medijsko zelo izpostavljene, prispevajo k odvračanju morebitnih kršiteljev, saj usmerijo pozornost javnosti na prizadevanje pristojnih organov glede preprečevanja zlorabe trga.

(8) Uvedba kazenskih sankcij za najhujše kršitve v zvezi z zlorabo trga v vseh državah članicah je zato bistvena za zagotovitev učinkovitega izvajanja politike Unije na področju boja proti zlorabi trga v skladu z zahtevami is sporočila „Oblikovanje kazenskopravne politike EU: zagotavljanje učinkovitega izvajanja politik EU s pomočjo kazenskega prava“[14].

(9) Da bi bilo področje uporabe te direktive skladno s področjem uporabe Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji, je treba iz te direktive izvzeti trgovanje z lastnimi delnicami za stabilizacijo in v okviru programov odkupa ter posle, naročila ali prakse, ki so bili izvršeni v okviru dejavnosti monetarne politike in upravljanja javnega dolga ter dejavnosti na področju pravic do emisije, ki se izvajajo v okviru podnebne politike Unije.

(10) Za države članice mora veljati obveznost, da predvidijo kazenske sankcije v skladu s to direktivo le za kršitve v zvezi s trgovanjem z notranjimi informacijami in tržno manipulacijo, ki so storjene naklepno.

(11) Zaradi negativnega vpliva poskusa trgovanja z notranjimi informacijami in poskusa tržne manipulacije na celovitost finančnih trgov in zaupanje vlagateljev v te trge se morajo te oblike ravnanja kaznovati kot kazniva dejanja.

(12) V skladu s to direktivo morajo države članice tudi zagotoviti, da so kaznivi tudi pozivanje h kaznivim dejanjem ter pomoč pri takih dejanjih ali napeljevanje k takim dejanjem. V tem okviru je treba za pozivanje k trgovanju z notranjimi informacijami šteti dejanja, zaradi katerih druga oseba na podlagi notranjih informacij pridobi ali odtuji finančne instrumente, na katere se te informacije nanašajo.

(13) To direktivo je treba uporabljati ob upoštevanju pravnega okvira, uveljavljenega z Uredbo (EU) št. … Evropskega parlamenta in Sveta o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji in z njo povezanimi izvedbenimi ukrepi.

(14) Za zagotovitev učinkovitega izvajanja evropske politike za zagotavljanje celovitosti finančnih trgov, ki je določena v Uredbi (EU) št. … Evropskega parlamenta in Sveta o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji, morajo države članice prav tako razširiti odgovornost pravnih oseb in, kadar je mogoče, tudi kazensko odgovornost pravnih oseb.

(15) Ker ta direktiva določa minimalna pravila, lahko države članice sprejmejo ali ohranijo strožja pravila kazenskega prava v zvezi z zlorabo trga.

(16) Vsaka obdelava osebnih podatkov pri izvajanju te direktive mora biti v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov[15].

(17) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja te direktive, in sicer zagotoviti razpoložljivost kazenskih sankcij za najhujše kršitve v zvezi z zlorabo trga v Uniji, ampak ga je zaradi obsega in učinkov te direktive lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega okvirov, ki so potrebni za dosego navedenega cilja.

(18) Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, kot so zajeta v Pogodbi. Zlasti je treba pri njeni uporabi ustrezno upoštevati svobodo gospodarske pobude (člen 16), pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sojenja (člen 47), domnevo nedolžnosti in pravico do obrambe (člen 48), načeli zakonitosti in sorazmernosti kaznivih dejanj in kazni (člen 49) ter pravico, da se za isto kaznivo dejanje ne sodi ali kaznuje dvakrat (člen 50).

(19) Komisija bi morala oceniti izvajanje te direktive v državah članicah, pri čemer bi se ocenila tudi morebitna potreba po uvedbi minimalne usklajenosti vrst in ravni kazenskih sankcij v prihodnosti.

(20) [V skladu s členi 1, 2, 3 in 4 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi, je Združeno kraljestvo uradno izrazilo željo po sodelovanju pri sprejetju in uporabi te direktive] ALI [Ne glede na člen 4 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi, Združeno kraljestvo ne bo sodelovalo pri sprejetju te direktive, ki zato zanj ne bo zavezujoča in mu je ne bo treba uporabljati].

(21) [V skladu s členi 1, 2, 3 in 4 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi, je Irska uradno izrazila željo po sodelovanju pri sprejetju in uporabi te direktive] ALI [Ne glede na člen 4 Protokola (Št. 21) o stališču Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi, Irska ne bo sodelovala pri sprejetju te direktive, ki zato zanjo ne bo zavezujoča in ji je ne bo treba uporabljati].

(22) V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi, Danska ne sodeluje pri sprejetju te direktive, ki zato zanjo ni zavezujoča in ji je ni treba uporabljati –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1 Vsebina in področje uporabe

1. Ta direktiva določa minimalna pravila za kazenske sankcije za najhujše kršitve v zvezi z zlorabo trga, in sicer za trgovanje z notranjimi informacijami in tržno manipulacijo.

2. Ta direktiva se ne uporablja za trgovanje z lastnimi delnicami v okviru programov odkupa ali stabilizacijo finančnega instrumenta, kadar se takšno trgovanje izvaja v skladu s členom 3 Uredbe (EU) št. … Evropskega parlamenta in Sveta o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji, ali za posle, naročila ali ravnanja, ki so bila izvedena v okviru dejavnosti monetarne politike, dejavnosti upravljanja javnega dolga in dejavnosti na področju pravic do emisije, ki se izvajajo pri vodenju podnebne politike Unije, v skladu s členom 4 Uredbe (EU) št. … Evropskega parlamenta in Sveta o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji.

3. Ta direktiva se uporablja tudi za prakse ali posle, vključno s ponudbami, povezane z dražbo pravic do emisije ali drugih iz njih izvedenih produktov, ki se prodajajo na dražbi, v skladu z Uredbo Komisije št. 1031/2010. Vse določbe iz te direktive, ki se nanašajo na naročila za trgovanje, se uporabljajo za ponudbe, predložene v okviru dražbe.[16]

Člen 2 Opredelitev pojmov

V tej direktivi:

1. „finančni instrument“ pomeni vsak instrument v smislu člena 2(1)(8) Uredbe (EU) št. … Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov;

2. „notranje informacije“ pomenijo informacije v smislu člena 6 Uredbe (EU) št. … Evropskega parlamenta in Sveta o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji.

Člen 3 Trgovanje z notranjimi informacijami

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se naslednje ravnanje šteje za kaznivo dejanje, kadar je naklepno:

(a) uporaba notranjih informacij, ki jih ima oseba, za pridobitev ali odtujitev finančnih instrumentov, na katere se te informacije nanašajo, za lasten račun ali račun tretje osebe. To vključuje tudi uporabo notranjih informacij pri preklicu ali spremembi naročila v zvezi s finančnim instrumentom, na katerega se te notranje informacije nanašajo, če je bilo naročilo oddano, ko zadevna oseba še ni imela notranjih informacij, ali

(b) razkrivanje notranjih informacij kateri koli drugi osebi, razen kadar je razkritje del zakonitega izpolnjevanja obveznosti v okviru službenih nalog ali poklica.

Člen 4 Tržna manipulacija

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se naslednje ravnanje šteje za kaznivo dejanje, kadar je naklepno:

(a) dajanje napačnih ali zavajajočih signalov glede ponudbe finančnega instrumenta, povpraševanja po njem ali njegove cene ali ponudbe povezane blagovne promptne pogodbe, povpraševanja po njej ali njene cene;

(b) zagotavljanje nenormalne ali umetne ravni cene enega ali več finančnih instrumentov ali povezanih blagovnih promptnih pogodb;

(c) sklenitev posla, oddaja naročila za trgovanje ali katera koli druga dejavnost na finančnih trgih, ki vpliva na ceno enega ali več finančnih instrumentov ali povezane blagovne promptne pogodbe, pri čemer se uporabljajo navidezna sredstva ali kakršna koli druga oblika zavajanja ali zvijače;

(d) razširjanje informacij, ki dajejo napačne ali zavajajoče signale glede finančnih instrumentov ali povezanih blagovnih promptnih pogodb, kadar oseba z razširjanjem zadevnih informacij pridobi korist ali dobiček zase ali za drugo osebo.

Člen 5 Pozivanje, pomoč in napeljevanje ter poskus

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se pozivanje h kaznivim dejanjem iz členov 3 in 4 ter pomoč pri takih dejanjih ali napeljevanje k takim dejanjem kaznujejo kot kazniva dejanja.

2. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se poskus storitve katerega koli dejanja iz členov 3(a) ter 4(a), (b) in (c) kaznuje kot kaznivo dejanje.

Člen 6 Kazenske sankcije

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se za kazniva dejanja iz členov 3 do 5 predvidijo kazenske sankcije, ki so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 7 Odgovornost pravnih oseb

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so lahko pravne osebe odgovorne za kršitve iz členov 3 do 5, če jih je v njihovo korist storila katera koli oseba na vodilnem položaju pravne osebe, ki je delovala individualno ali kot del organa pravne osebe, in sicer na podlagi:

(a) pooblastila za zastopanje pravne osebe;

(b) pooblastila za odločanje v imenu pravne osebe ali

(c) pooblastila za opravljanje nadzora znotraj pravne osebe.

2. Države članice sprejmejo tudi potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so lahko pravne osebe odgovorne, če je lahko zaradi pomanjkljivega nadzora ali kontrole s strani osebe iz odstavka 1 oseba, ki je podrejena pravni osebi, storila kaznivo dejanje iz členov 3 do 5 v korist pravne osebe.

3. Odgovornost pravnih oseb na podlagi odstavkov 1 in 2 ne izključuje kazenskih postopkov proti fizičnim osebam, ki so udeleženi kot storilci, napeljevalci ali sostorilci pri kršitvah iz členov 3 do 5.

Člen 8 Sankcije za pravne osebe

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se pravna oseba, ki je odgovorna na podlagi člena 7, kaznuje z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi sankcijami.

Člen 9 Poročilo

Komisija do [4 leta po začetku veljavnosti te direktive] poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te direktive in potrebi, če ta obstaja, po njeni spremembi, zlasti kar zadeva ustreznost uvedbe skupnih minimalnih pravil za vrste in ravni kazenskih sankcij.

Komisija svoje poročilo predloži skupaj z zakonodajnim predlogom, če je to ustrezno.

Člen 10 Prenos

1. Države članice najpozneje [24 mesecev po začetku veljavnosti te direktive] sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov ter korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Navedene predpise uporabljajo od [24 mesecev po začetku veljavnosti te direktive], če in ko začne veljati Uredba (EU) št. … Evropskega parlamenta in Sveta o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva, ter korelacijsko tabelo med navedenimi določbami in to direktivo.

Člen 12 Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 13 Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice v skladu s Pogodbama.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

[1]               Poročilo skupine na visoki ravni za finančni nadzor v EU, Bruselj, 25. februar 2009, str. 23.

[2]               Evropska komisija, sporočilo Krepitev sistemov sankcij v sektorju finančnih storitev, COM(2010) 716 z dne 8. decembra 2010.

[3]               COM (2011) 573 konč.

[4]               Evropski svet je v „Stockholmskem programu – odprta in varna Evropa, ki služi državljanom in jih varuje“ z dne 2.12.2009 poudaril, da je treba urediti finančne trge in preprečiti zlorabe, države članice in Komisijo pa pozval, naj izboljšajo odkrivanje tržnih zlorab in nezakonitega prisvajanja sredstev. Svet za pravosodje in notranje zadeve je v svojih sklepih o preprečevanju gospodarskih kriz in podpori gospodarskim dejavnostim poudaril, da bi lahko preučili, ali je mogoče oziroma primerno uskladiti kazenske zakonodaje glede obravnavanja resnih cenovnih manipulacij na trgih vrednostnih papirjev in drugih kršitev, povezanih s trgi vrednostnih papirjev. Glej dokumenta 8920/10 z dne 22.4.2010 in 7881/10 z dne 29.3.2010.

[5]               CESR/08-099, februar 2008.

[6]               Glej http://ec.europa.eu/internal_market/securities/abuse/12112008_conference_en.htm.

[7]               Glej http://ec.europa.eu/internal_market/consultations/2009/market_abuse_en.htm.

[8]               Glej http://ec.europa.eu/internal_market/consultations/docs/2010/mad/consultation_paper.pdf.

[9]               Glej http://ec.europa.eu/internal_market/consultations/2010/mad_en.htm.

[10]             Poročilo o oceni učinka je na voljo na

                http://ec.europa.eu/internal_market/securities/abuse/index_en.htm

[11]             Glej Prilogo 3 k poročilu o oceni učinka za povzetek razprav.

[12]             UL C , , str. .

[13]             UL L 16, 12.4.2003, str. 16.

[14]             COM (2011) 573 konč.

[15]             UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

[16]             Uredba Komisije (EU) št. 1031/2010 z dne 12. novembra 2010 o časovnem načrtu, upravljanju in drugih vidikih dražbe pravic do emisije toplogrednih plinov na podlagi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti, UL L 302, 18.11.2010, str. 1.