OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Predlog Komisije za večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 (predlog večletnega finančnega okvira)[1] določa proračunski okvir in glavne smernice skupne kmetijske politike (SKP). Na tej podlagi je Komisija predstavila sklop uredb, ki določajo zakonodajni okvir SKP v obdobju 2014–2020, skupaj z oceno učinka alternativnih scenarijev za razvoj politike.

Sedanji predlogi reform temeljijo na sporočilu o skupni kmetijski politiki proti letu 2020[2], v katerem so opredeljene splošne možnosti politike, da bi se zagotovil odziv na prihodnje izzive v kmetijstvu in na podeželju ter izpolnili cilji, določeni za SKP, in sicer 1) trajnostna proizvodnja hrane, 2) trajnostno upravljanje naravnih virov in podnebni ukrepi ter 3) uravnotežen ozemeljski razvoj. Reformne usmeritve iz navedenega sporočila so dobile splošno podporo v medinstitucionalnih razpravah[3] in v posvetovanjih z zainteresiranimi stranmi, ki so bili izvedeni v okviru ocene učinka.

Pogosta tema, ki se je izpostavljala med celotnim postopkom, je potreba po spodbujanju učinkovite rabe virov za pametno, trajnostno in vključujočo rast kmetijstva in podeželja v EU v skladu s strategijo Evropa 2020, pri čemer se ohranja struktura SKP v obliki dveh stebrov, pri katerih se uporabljajo dopolnilni instrumenti za doseganje istih ciljev. Steber I zajema neposredna plačila in tržne ukrepe, s katerimi se zagotavljata osnovna letna dohodkovna podpora kmetom EU ter podpora v primeru posebnih motenj na trgu, medtem ko Steber II zajema razvoj podeželja, kadar države članice pripravijo in sofinancirajo večletne programe v skupnem okviru[4].

Z zaporednimi reformami SKP kot celostne politike razvoja podeželja v EU se je z zagotavljanjem dohodkovne podpore proizvajalcem povečala tržna usmerjenost kmetijstva, izboljšala vključenost okoljskih zahtev in okrepila podpora razvoju podeželja. Vendar so se zaradi istega postopka reform pojavile zahteve po boljši porazdelitvi podpore med državami članicami in znotraj njih ter pozivi k večji ciljni usmerjenosti ukrepov, namenjenih spopadanju z okoljskimi izzivi in uspešnejšemu spopadanju z vedno večjo nestanovitnostjo trga.

V preteklosti so se z reformami obravnavali zlasti notranji izzivi, in sicer od velikih presežkov do kriz na področju varnosti hrane, pri čemer so EU te reforme koristile na notranji in mednarodni ravni. Danes pa je večina izzivov posledica dejavnikov, ki niso povezani s kmetijstvom, zato je potreben širši odziv politike.

Pričakuje se, da se bo pritisk na kmetijske dohodke nadaljeval, ker se kmetje spopadajo z več tveganji, upočasnitvijo produktivnosti in zmanjševanjem marž zaradi višjih cen surovin, zato je treba ohraniti dohodkovno podporo ter okrepiti instrumente za boljše obvladovanje tveganja in odzivanje na krizne razmere. Močno kmetijstvo je ključno za prehrambeno industrijo EU in zanesljivo preskrbo s hrano na svetovni ravni.

Hkrati se poziva, naj se v okviru kmetijstva in podeželja okrepijo prizadevanja za izpolnitev ambicioznih podnebnih in energetskih ciljev ter strategije o biotski raznovrstnosti, ki so del strategije Evropa 2020. Kmete, ki so skupaj z gozdarji glavni upravljavci zemljišč, bo treba podpreti pri sprejemanju in ohranjanju sistemov in načinov kmetovanja, ki zlasti ugodno vplivajo na okoljske in podnebne cilje, saj se pri tržnih cenah zagotavljanje takšnih javnih dobrin ne upošteva. To bo bistveno tudi za čim boljše izkoriščanje različnih možnosti podeželja, s čimer se bo prispevalo tudi k vključujoči rasti in koheziji.

Prihodnja SKP zato ne bo politika, ki bi skrbela le za majhen, a bistveni del gospodarstva EU, ampak bo strateško pomembna tudi za zanesljivo preskrbo s hrano, okolje in ozemeljsko ravnovesje. To je dodana vrednost EU, ki jo zagotavlja prava skupna politika, s katero se čim učinkoviteje uporabijo omejena proračunska sredstva za ohranjanje trajnostnega kmetijstva v vsej EU, obravnavanje pomembnih čezmejnih vprašanj, kot so podnebne spremembe, in krepitev solidarnosti med državami članicami, hkrati pa se omogoča prožnost pri izvajanju, da se zadovoljijo lokalne potrebe.

V skladu z okvirom iz predloga večletnega finančnega okvira mora SKP ohraniti svojo strukturo dveh stebrov in proračun za posamezni steber v nominalnem smislu na ravni za leto 2013, hkrati pa zagotoviti jasno usmeritev v zagotavljanje rezultatov na področju ključnih prednostnih nalog EU. Neposredna plačila morajo spodbujati trajnostno proizvodnjo z dodelitvijo 30 % proračunskih sredstev obveznim ukrepom, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje. Ravni plačil se morajo postopno približevati, plačila velikim upravičencem pa biti vedno bolj omejena. Razvoj podeželja je treba vključiti v skupni strateški okvir skupaj z drugimi sredstvi deljenega upravljanja EU, pri čemer je treba uporabiti okrepljen pristop, usmerjen v rezultate, ter natančnejše in boljše predhodne pogoje. Kar zadeva tržne ukrepe, je treba financiranje SKP okrepiti z instrumentoma zunaj večletnega finančnega okvira: 1) rezervnimi sredstvi za nujne primere za odziv na krizne razmere in 2) razširitvijo obsega Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji.

Na tej podlagi so glavni elementi zakonodajnega okvira za SKP v obdobju 2014–2020 določeni v naslednjih uredbah:

– predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za neposredna plačila kmetom skladno s shemami podpor v okviru skupne kmetijske politike („uredba o neposrednih plačilih“);

– predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupne ureditve trgov za kmetijske proizvode (uredba o enotni SUT) („uredba o enotni SUT“);

– predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) („uredba o razvoju podeželja“);

– predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike („horizontalna uredba“);

– predlog uredbe Sveta o opredelitvi ukrepov za določitev nekaterih pomoči in nadomestil v zvezi s skupno ureditvijo trgov za kmetijske proizvode;

– predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z uporabo neposrednih plačil kmetom za leto 2013;

– predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi s shemo enotnih plačil in podporo vinogradnikom.

Uredba o razvoju podeželja temelji na predlogu, ki ga je Komisija predložila dne 6. oktobra 2011, v katerem so opredeljena skupna pravila za vse sklade, ki delujejo znotraj skupnega strateškega okvira[5]. Sprejeta bo tudi uredba o shemi za najbolj ogrožene skupine prebivalstva, ki se zdaj financira iz druge postavke večletnega finančnega okvira.

Poleg tega se pripravljajo novi predpisi o objavi informacij o upravičencih, ki bodo upoštevali pripombe Sodišča Evropske unije, da bi se na najprimernejši način uskladila pravica upravičencev do varstva osebnih podatkov in načelo preglednosti.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

Na podlagi ocene sedanjega okvira politike ter analize prihodnjih izzivov in potreb se je z oceno učinka ocenil in primerjal učinek treh alternativnih scenarijev. To je rezultat dolgotrajnega procesa, ki se je začel aprila 2010 in ga je usmerjala medsektorska skupina, ki je združila obsežne kvantitativne in kvalitativne analize, vključno z določitvijo izhodišča v obliki srednjeročnih napovedi za kmetijske trge in dohodke do leta 2020 ter modeliranjem učinka različnih scenarijev politike na gospodarstvo v sektorju.

Trije scenariji, pripravljeni v okviru ocene učinka, so: 1) scenarij prilagoditve, pri katerem se ohrani sedanji okvir politike, medtem ko se obravnavajo njegove največje pomanjkljivosti, kot je porazdelitev neposrednih plačil, 2) scenarij povezovanja, ki vključuje pomembne spremembe politike v obliki okrepljene ciljne usmerjenosti neposrednih plačil, ki bi bila bolj okolju prijazna, okrepljene strateške ciljne usmerjenosti politike razvoja podeželja ob večji usklajenosti z drugimi politikami EU in razširitve pravne podlage za povečanje možnosti za sodelovanje proizvajalcev, ter 3) scenarij preusmeritve, na podlagi katerega bi se politika preusmerila izključno na okolje s postopnim opuščanjem neposrednih plačil, pri čemer se predvideva, da se lahko proizvodna zmogljivost ohrani brez podpore in da se lahko socialno-ekonomske potrebe podeželja pokrijejo z drugimi politikami.

Ob upoštevanju gospodarske krize in pritiskov na javne finance, na katere se je EU odzvala s strategijo Evropa 2020 in predlogom večletnega finančnega okvira, vsi trije scenariji pripisujejo različno velik pomen trem ciljem politike prihodnje SKP, katere cilj je vzpostavitev konkurenčnejšega in bolj trajnostnega kmetijstva na pomembnih podeželskih območjih. Za večjo usklajenost s strategijo Evropa 2020, zlasti v smislu učinkovite rabe virov, bo bistveno, da se izboljša kmetijska produktivnost na podlagi raziskav, prenosa znanja ter spodbujanja sodelovanja in inovacij (vključno z evropskim partnerstvom za inovacije na področju produktivnosti in trajnosti kmetijstva). Ker kmetijska politika EU ni več vključena v okolje politike izkrivljanja trgovine, se pričakuje dodaten pritisk na sektor zaradi nadaljnje liberalizacije, zlasti v okviru razvojne agende iz Dohe ali sporazuma o prosti trgovini z državami Mercosurja.

Pri pripravi treh scenarijev politike so se upoštevale želje, izražene med posvetovanjem, ki je bilo izvedeno v okviru ocene učinka. Zainteresirane strani so bile pozvane, naj predložijo svoje prispevke od 23. novembra 2010 do 25. januarja 2011, svetovalni odbor pa se je sestal 12. januarja 2011. Najpomembnejše točke so povzete spodaj[6]:

– zainteresirane strani se splošno strinjajo glede potrebe po močni SKP na podlagi dveh stebrov, da se bodo obravnavali izzivi, kot so varnost preskrbe s hrano, trajnostno upravljanje z naravnimi viri in teritorialni razvoj;

– večina udeležencev meni, da mora SKP prispevati k stabilizaciji trgov in cen;

– zainteresirane strani imajo različna mnenja o ciljni usmeritvi podpore (zlasti o porazdelitvi neposredne pomoči in omejitvi plačil);

– splošno sprejeto je, da imata lahko oba stebra pomembno vlogo pri krepitvi podnebnih ukrepov in povečevanju okoljske učinkovitosti v korist družbe EU; čeprav veliko kmetov meni, da tako vlogo že imata, širša javnost meni, da bi bilo mogoče plačila v okviru stebra I učinkoviteje uporabiti;

– udeleženci menijo, da bi morali biti vsi deli EU, vključno z območji z omejenimi možnostmi, vključeni v prihodnjo rast in razvoj;

– veliko udeležencev je izpostavilo povezovanje SKP z drugimi politikami, kot so okoljska, zdravstvena, trgovinska in razvojna politika;

– inovacije, razvoj konkurenčnih podjetij in zagotavljanje javnih dobrin državljanom EU so bili izpostavljeni kot načini za usklajevanje SKP s strategijo Evropa 2020.

V okviru ocene učinka so se torej primerjali trije alternativni scenariji politike:

s scenarijem preusmeritve bi se pospešila strukturna prilagoditev kmetijskega sektorja s preusmerjanjem proizvodnje na stroškovno najučinkovitejša območja in donosne sektorje. Medtem ko bi se znatno povečala finančna sredstva, namenjena okolju, bi bil sektor izpostavljen tudi večjim tveganjem zaradi omejenih možnosti za posredovanje na trgu. Poleg tega bi to pomenilo velik družbeni in okoljski strošek, ker bi se manj konkurenčna območja spopadala z znatno izgubo dohodka in poslabšanjem okolja, saj politika ne bi več zagotavljala finančnega vzvoda z neposrednimi plačili, pogojenimi z zahtevami glede navzkrižne skladnosti.

Na drugi strani bi se s scenarijem prilagoditve najbolje zagotovila kontinuiteta politike z omejenimi, a konkretnimi izboljšavami na področju konkurenčnosti kmetijstva in okoljske učinkovitosti. Kljub temu obstajajo resni dvomi, ali bi se lahko s tem scenarijem ustrezno obravnavali pomembni podnebni in okoljski izzivi v prihodnosti, s čimer bi se podprla tudi dolgoročna trajnost kmetijstva.

S scenarijem povezovanja se odpirajo nove možnosti z okrepljeno ciljno usmerjenostjo neposrednih plačil, ki bi bila okolju prijaznejša. Analiza je pokazala, da je oblikovanje okolju prijaznejših neposrednih plačil mogoče doseči po razumnih stroških za kmete, čeprav se določenemu obsegu upravne obremenitve ni mogoče izogniti. Podobno je mogoča nova spodbuda za razvoj podeželja, če države članice in regije učinkovito uporabljajo nove možnosti in se s skupnim strateškim okvirom skupaj z drugimi sredstvi EU ne odpravijo sinergije s stebrom I ali zmanjšajo posebne prednosti razvoja podeželja. Če se bo doseglo pravo ravnovesje, se bo s tem scenarijem najbolje dosegla dolgoročna trajnost kmetijstva in podeželja.

Na tej podlagi je bilo z oceno učinka ugotovljeno, da je scenarij povezovanja najbolj uravnotežen, saj postopno usklajuje SKP s strateškimi cilji EU, pri čemer je uravnoteženo tudi izvajanje različnih elementov zakonodajnih predlogov. Poleg tega bo bistveno, da se razvije okvir ocenjevanja za merjenje učinkovitosti SKP na podlagi skupnih kazalnikov, povezanih s cilji politike.

Poenostavitev je bila pomemben element celotnega postopka in jo je treba spodbujati na različne načine, na primer s poenostavitvijo navzkrižne skladnosti in tržnih instrumentov ali oblikovanjem sheme za male kmete. Poleg tega si je treba pri oblikovanju okolju prijaznejših neposrednih plačil prizadevati za čim večje zmanjšanje upravne obremenitve, vključno s stroški nadzora.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Predlaga se ohranitev sedanje strukture SKP v obliki dveh stebrov, in sicer z letnimi obveznimi ukrepi splošne uporabe v okviru stebra I, dopolnjenimi s prostovoljnimi ukrepi, ki so bolje prilagojeni nacionalnim in regionalnim posebnostim na podlagi večletnega programskega pristopa, v okviru stebra II. Kljub temu je cilj nove oblike neposrednih plačil boljši izkoristek sinergij s stebrom II, ki je vključen v skupni strateški okvir, da bi se zagotovila večja skladnost z drugimi sredstvi deljenega upravljanja EU.

Na tej podlagi se ohrani tudi sedanja struktura štirih osnovnih pravnih instrumentov, čeprav je bilo področje uporabe finančne uredbe razširjeno, da so se skupne določbe združile v akt, ki se zdaj imenuje horizontalna uredba.

Predlogi so skladni z načelom subsidiarnosti. SKP je prava skupna politika: je v deljeni pristojnosti EU in držav članic ter se upravlja na ravni EU, da bi se ohranilo trajnostno in raznovrstno kmetijstvo po vsej EU, obravnavala pomembna čezmejna vprašanja, kot so podnebne spremembe, in okrepila solidarnost med državami članicami. Glede na pomen prihodnjih izzivov za zanesljivo preskrbo s hrano ter okoljsko in ozemeljsko ravnovesje ostaja SKP strateško pomembna politika za zagotovitev najučinkovitejšega odziva na politične spremembe in najučinkovitejše porabe proračunskih sredstev. Poleg tega se predlaga ohranitev sedanje strukture instrumentov v obliki dveh stebrov, ki državam članicam zagotavlja več možnosti za prilagoditev rešitev lokalnim posebnostim in sofinanciranje stebra II. Novo evropsko partnerstvo za inovacije in sklop instrumentov za obvladovanje tveganja sta prav tako vključena v steber II. Hkrati bo politika bolj usklajena s strategijo Evropa 2020 (vključno s skupnim okvirom z drugimi sredstvi EU), poleg tega pa bi bilo uvedenih več elementov izboljšav in poenostavitve. Nazadnje, analiza, izvedena v okviru ocene učinka, je jasno pokazala, kakšne bi bile negativne gospodarske, okoljske in socialne posledice neukrepanja.

Glede na to, da se uredba o neposrednih plačilih uporablja od 1. januarja 2014, ta uredba določa neto zgornje meje neposrednih plačil za koledarsko leto 2013 z vzpostavitvijo prilagoditvenega mehanizma, podobnega modulaciji, da se zagotovi kontinuiteta ravni plačil ob upoštevanju postopnega uvajanja v novih državah članicah.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

V predlogu večletnega finančnega okvira je določeno, da mora biti znaten del proračuna EU še naprej namenjen kmetijstvu, ki je strateško pomembna skupna politika. Zato se glede na tekoče cene predlaga, da se SKP osredotoči na svoje temeljne dejavnosti, pri čemer se v obdobju 2014–2020 317,2 milijarde EUR nameni stebru I, 101,2 milijarde EUR pa stebru II.

Financiranje stebra I in stebra II je dopolnjeno z dodatnimi sredstvi v višini 17,1 milijarde EUR, kar vključuje 5,1 milijarde EUR za raziskave in inovacije, 2,5 milijarde EUR za varnost hrane in 2,8 milijarde EUR za pomoč v hrani za najbolj ogrožene skupine prebivalstva v drugih postavkah večletnega finančnega okvira ter 3,9 milijarde EUR v obliki nove rezerve za krizne razmere v kmetijskem sektorju in do 2,8 milijarde EUR v Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji zunaj večletnega finančnega okvira, kar pomeni, da skupni proračun za obdobje 2014–2020 znaša 435,6 milijarde EUR.

Kar zadeva porazdelitev podpore med državami članicami, se predlaga, da bi se pri vseh državah članicah, ki prejemajo neposredna plačila, nižja od 90 % povprečnih plačil v EU, odpravila ena tretjina te vrzeli. Na tej podlagi se izračunajo nacionalne zgornje meje iz uredbe o neposrednih plačilih.

Porazdelitev podpore za razvoj podeželja temelji na objektivnih merilih, povezanih s cilji politike, pri čemer se upošteva sedanja razporeditev. Manj razvite regije morajo biti še naprej upravičene do višjih stopenj sofinanciranja, kar velja tudi za nekatere ukrepe, kot so prenos znanja, skupine proizvajalcev, sodelovanje in program Leader.

Uvede se določena mera prilagodljivosti v zvezi s prenosi med stebri (do največ 5 % neposrednih plačil): iz stebra I v steber II, da se državam članicam omogoči okrepitev njihove politike razvoja podeželja, in iz stebra II v steber I za tiste države članice, v katerih raven neposrednih plačil ostaja pod 90 % povprečja EU.

Podrobnosti finančnega vpliva predlogov reforme SKP so vključene v oceno finančnih posledic zakonodajnega predloga, priloženo predlogom.

2011/0286 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z uporabo neposrednih plačil kmetom za leto 2013

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije[7],

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[8],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[9],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Sheme podpor, določene v Uredbi (EU) št. … Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi pravil za sheme neposrednih plačil kmetom iz shem podpore v okviru skupne kmetijske politike[10] [nova uredba o SKP], se uporabljajo od 1. januarja 2014. To pomeni, da se Uredba Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003[11] še naprej uporablja kot podlaga za dodeljevanje dohodkovne podpore kmetom v koledarskem letu 2013.

(2) Uredba (ES) št. 73/2009 je vzpostavila sistem postopnega obveznega zmanjševanja neposrednih plačil („modulacija“), vključno z izvzetjem neposrednih plačil do 5 000 EUR, ki se uporablja do koledarskega leta 2012. Zato so bili skupni neto zneski neposrednih plačil („neto zgornje meje“), ki se lahko odobrijo v državi članici po uporabi modulacije, določeni do koledarskega leta 2012. Da bi se znesek neposrednih plačil v koledarskem letu 2013 ohranil na ravni, podobni ravni v letu 2012, ob ustreznem upoštevanju postopnega uvajanja v novih državah članicah, je ustrezno vzpostaviti prilagoditveni mehanizem za leto 2013, ki ima enakovreden učinek kot modulacija in neto zgornje meje. Zaradi posebnosti podpore najbolj oddaljenim regijam v okviru skupne kmetijske politike se tovrstni prilagoditveni mehanizem ne sme uporabljati za kmete v teh regijah.

(3) Za nemoteno delovanje neposrednih plačil v koledarskem letu 2013, je treba podaljšati uporabo neto zgornjih mej, določenih za koledarsko leto 2012, do leta 2013 in jih po potrebi prilagoditi, zlasti na podlagi povečanja zaradi postopnega uvajanja neposrednih plačil v novih državah članicah, prenehanja uporabe prostovoljne modulacije iz Uredbe Sveta (ES) št. 378/2007 z dne 27. marca 2007 o pravilih za prostovoljno modulacijo neposrednih plačil, predvidenih v Uredbi (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete[12].

(4) Glede na uporabo mehanizma za postopno uvajanje, kot je določeno v Aktu o pristopu iz leta 2005, bo raven neposrednih plačil v Bolgariji in Romuniji še naprej nižja od ravni neposrednih plačil v drugih državah članicah v letu 2013 po prilagoditvi plačil kmetom v prehodnem obdobju. Zato se prilagoditveni mehanizem ne sme uporabljati za kmete v Bolgariji in Romuniji.

(5) Finančni transferji v Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja iz členov 134, 135 in 136 Uredbe (ES) št. 73/2009 se nanašajo na večletne finančne perspektive za obdobje 2007–2013. Vendar koledarsko leto 2013 ustreza proračunskemu letu 2014, ki spada v naslednji večletni finančni okvir, ki trajno določa zneske na voljo za program razvoja podeželja. Zato bi bilo treba takšne finančne transferje odpraviti.

(6) Uredbo (ES) št. 73/2009 je zato treba ustrezno spremeniti −

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 73/2009 se spremeni:

(1) Člen 8 se spremeni:

(a)     odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.     Brez poseganja v člen 11 te uredbe skupni neto zneski neposrednih plačil, ki se lahko v posamezni državi članici odobrijo za katero koli koledarsko leto pred letom 2013 po uporabi členov 7 in 10 te uredbe ter člena 1 Uredbe (ES) št. 378/2007 ali v koledarskem letu 2013 po uporabi člena 10a te uredbe, ne smejo biti višji kot zgornje meje iz Priloge IV k tej uredbi, pri čemer so izvzeta neposredna plačila, odobrena v skladu z Uredbo (ES) št. 247/2006 in Uredbo (ES) št. 1405/2006. Države članice po potrebi linearno znižajo zneske neposrednih plačil, za katere velja znižanje iz členov 7 in 10 te uredbe ter člena 1 Uredbe (ES) št. 378/2007 za katero koli koledarsko leto pred letom 2013 ali iz člena 10a te uredbe za koledarsko leto 2013, da bi upoštevale zgornje meje iz Priloge IV k tej uredbi.“

(b)     v odstavku 2 se točka (d) črta.

(2) Vstavi se naslednji člen 10a:

„Člen 10a

Prilagoditev neposrednih plačil v letu 2013

1.      Kateri koli znesek neposrednih plačil, ki se kmetu odobri v koledarskem letu 2013 in presega 5 000 EUR, se zniža za 10 %.

2.      Znižanje iz odstavka 1 se pri zneskih, ki presegajo 300 000 EUR, poveča za 4 odstotne točke.

3.      Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za neposredna plačila, odobrena kmetom v Bolgariji in Romuniji ter francoskih čezmorskih departmajih, na Azorih in Madeiri, Kanarskih otokih, ter Egejskih otokih.

4.      Ne glede na odstavek 1 znaša znižanje iz navedenega odstavka 0 % v novih državah članicah, razen v Bolgariji in Romuniji.“

(3) V členu 11(1) se doda naslednji pododstavek:

„Vendar se v proračunskem letu 2014 prilagoditev iz prvega pododstavka določi ob upoštevanju napovedi za financiranje ukrepov iz proračunske postavke 2 Priloge I k medinstitucionalnemu sporazumu iz prvega pododstavka pred prilagoditvijo neposrednih plačil iz člena 10a, pri čemer se ne upošteva meja 300 000 000 EUR.“

(4) V členu 11a se doda naslednji odstavek 3:

„3.     Da bi se zagotovila čim boljše izvajanje prilagoditve neposrednih plačil v letu 2013 in finančna disciplina, lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila o podlagi za izračun znižanj, ki jih države članice uporabijo za kmete zaradi prilagoditve plačil v letu 2013 in zagotavljanja finančne discipline iz členov 10a in 11.“

(5) Členi 134, 135 in 136 se črtajo.

(6) V Prilogi IV se doda naslednji stolpec:

„2013

569

903

964,3

5 372,2

101,2

1 255,5

2 344,5

5 055,2

7 853,1

4 128,3

53,5

146,4

379,8

34,7

1 313,1

5,5

830,6

715,7

3 043,4

566,6

144,3

385,6

539,2

717,5

3 650“

Člen 2

Ta uredba začne veljati [sedmi] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2013.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1. Naslov predloga/pobude

-        Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pravilih za neposredna plačila za kmete v shemah podpor v okviru skupne kmetijske politike;

-        Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupne ureditve trga za kmetijske proizvode (uredba o enotni SUT);

-        Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP);

-        Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike,

-        Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z uporabo neposrednih plačil za kmete za leto 2013;

-        Predlog uredbe Sveta o opredelitvi ukrepov za določitev nekaterih pomoči in nadomestil v zvezi s skupno ureditvijo trga za kmetijske proizvode;

-        Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z ureditvijo sheme enotnega plačila in podpore za vinogradnike.

1.2. Zadevna področja v okviru ABM/ABB[13]

Področje: naslov 05 postavke 2

1.3. Vrsta predloga/pobude (zakonodajni okvir za skupno kmetijsko politiko po letu 2013)

x Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa[14].

x Predlog/pobuda je namenjena podaljšanju obstoječega ukrepa.

x Predlog/pobuda se nanaša na ukrep z novo usmeritvijo.

1.4. Cilji 1.4.1. Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Da bi se spodbujala učinkovita raba virov za pametno, trajnostno in vključujočo rast kmetijstva in razvoj podeželja v EU v skladu s strategijo Evropa 2020, so cilji SKP naslednji:

- trajnostna proizvodnja hrane;

- trajnostno upravljanje naravnih virov in ukrepi na področju podnebnih sprememb;

- uravnotežen teritorialni razvoj.

1.4.2. Specifični cilji in zadevne dejavnosti v okviru ABM/ABB

Specifični cilji na področju 05:

Specifični cilj št. 1:

Zagotoviti okoljske javne dobrine

Specifični cilj št. 2:

Zagotoviti kompenzacijo za težave v zvezi s proizvodnjo na območjih, ki trpijo zaradi posebnih naravnih ovir

Specifični cilj št. 3:

Prizadevati si za prilagoditev na podnebne spremembe in ublažitev njihovih posledic s pomočjo različnih ukrepov

Specifični cilj št. 4:

Upravljati proračun EU (SKP) v skladu z visokimi standardi finančnega poslovodenja

Specifični cilj za ABB 05 02 – Intervencije na kmetijskih trgih:

Specifični cilj št. 5:

Izboljšati konkurenčnost kmetijskega sektorja in izboljšati njegov vrednostni delež v prehranski verigi

Specifični cilj za ABB 05 03 – Neposredna pomoč:

Specifični cilj št. 6:

Prispevati k prihodkom kmetij in omejiti njihovo spremenljivost

Specifični cilj za ABB 05 04 – Razvoj podeželja:

Specifični cilj št. 7

Spodbujati zeleno rast prek inovacij

Specifični cilj št. 8:

Podpirati zaposlovanje na podeželju in ohranjati družbeno strukturo na podeželskih območjih

Specifični cilj št. 9

Izboljšati podeželsko gospodarstvo in spodbujati diverzifikacijo

Specifični cilj št. 10

Omogočiti strukturno diverzifikacijo v sistemih kmetovanja

1.4.3. Pričakovani izidi in učinki

Na tej stopnji še ni mogoče določiti količinskih ciljev za kazalnike učinkov. Četudi gre lahko politika v določeno smer, bi bili širši gospodarski, okoljski in družbeni izidi, ki bi jih taki kazalniki merili, na koncu odvisni tudi od vpliva vrste zunanjih dejavnikov, ki so se po nedavnih izkušnjah izkazali za znatne in nepredvidljive. Trenutno poteka nadaljnja analiza, ki bo pripravljena za obdobje po letu 2013.

Kar zadeva neposredna plačila, bodo države članice v določeni meri lahko same sprejemale odločitve v zvezi z izvajanjem določenih delov shem neposrednih plačil.

Pri razvoju podeželja bodo pričakovani izidi in učinki odvisni od programov za razvoj podeželja, ki jih bodo države članice predložile Komisiji. Države članice bodo v svojih programih morale določiti cilje.

1.4.4. Kazalniki izidov in učinkov

V predlogih je predvidena vzpostavitev skupnega okvira spremljanja in ocenjevanja za merjenje uspešnosti delovanja skupne kmetijske politike. Okvir vključuje vse instrumente, povezane s spremljanjem in ocenjevanjem ukrepov SKP in zlasti neposrednih plačil, tržnih ukrepov, ukrepov za razvoj podeželja ter uporabe navzkrižne skladnosti.

Učinek teh ukrepov SKP se meri glede na naslednje cilje:

(a)      trajnostna proizvodnja hrane, s poudarkom na kmetijskih dohodkih, kmetijski produktivnosti in stabilnosti cen;

(b)     trajnostno upravljanje naravnih virov in ukrepi na področju podnebnih sprememb, s poudarkom na emisijah toplogrednih plinov, biotski raznovrstnosti, prsti in vodah;

(c)      uravnotežen teritorialni razvoj, s poudarkom na zaposlovanju na podeželju, rasti in revščini na podeželskih območjih.

Komisija z izvedbenimi akti opredeli niz kazalnikov, specifičnih za te cilje in ta področja.

Poleg tega je, kar zadeva razvoj podeželja, predlagan tudi okrepljen skupni sistem spremljanja in ocenjevanja. Namen tega sistema je (a) pokazati napredek in dosežke politike razvoja podeželja ter oceniti učinek, učinkovitost, uspešnost in relevantnost posegov politike za razvoj podeželja, (b)      prispevati k izboljšani ciljnosti podpore za razvoj podeželja in (c) podpirati skupne učne procese v zvezi s spremljanjem in ocenjevanjem. Komisija bo z izvedbenimi akti določila seznam skupnih kazalnikov, povezanih s prednostnimi nalogami politike.

1.5. Utemeljitev predloga/pobude 1.5.1. Potrebe, ki jih je treba kratkoročno ali dolgoročno zadovoljiti

Da se dosežejo večletni strateški cilji SKP, ki neposredno predstavljajo strategijo Evropa 2020 za evropska podeželska območja, in da se izpolnijo relevantne zahteve Pogodbe, je namen teh predlogov določiti zakonodajni okvir za skupno kmetijsko politiko za obdobje po letu 2013.

1.5.2. Dodana vrednost sodelovanja EU

Prihodnja SKP ne bo zgolj politika, ki bi skrbela le za majhen, a bistveni del gospodarstva EU, ampak bo strateško pomembna tudi za zanesljivo preskrbo s hrano, okolje in ozemeljsko ravnovesje. Zato SKP, ki je resnično skupna politika, karseda učinkovito uporablja omejene proračunske vire pri ohranjanju trajnostnega kmetijstva po vsej EU s tem, ko obravnava pomembne čezmejne težave, kot na primer podnebne spremembe in krepitev solidarnosti med državami članicami.

Kot je omenjeno v sporočilu Komisije „Proračun za strategijo Evropa 2020[15]“, je SKP resnično evropska politika. Namesto, da bi se upravljalo 27 ločenih kmetijskih politik in proračunov, države članice združijo svoje vire za upravljanje enotne evropske politike z enotnim evropskim proračunom. To seveda pomeni, da SKP predstavlja znaten delež proračuna EU. Vendar pa je ta pristop učinkovitejši in gospodarnejši od neusklajenega pristopa na nacionalni ravni.

1.5.3. Izkušnje, pridobljene iz podobnih preteklih izkušenj

Na podlagi ocene trenutnega okvira politike, obširnega posvetovanja z zainteresiranimi stranmi in analize prihodnjih izzivov in potreb je bila opravljena celovita ocena učinka. Več podrobnosti je na voljo v oceni učinka in obrazložitvenem memorandumu, ki spremljata pravne predloge.

1.5.4. Skladnost in možnosti dopolnjevanja z drugimi zadevnimi instrumenti

Na pravne predloge, ki jih ta ocena finančnih posledic zadeva, je treba gledati v širšem kontekstu predloga enotne okvirne uredbe s skupnimi pravili za skupne strateške okvirne sklade (EKSRP, ESRR, ESS, Kohezijski sklad in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo). Ta okvirna uredba bo pomembno prispevala k zmanjšanju upravnega bremena, učinkoviti rabi sredstev EU in poenostavitvi. To bo tudi temelj za nove pristope skupnega strateškega okvira za vse te sklade in prihodnje pogodbe o partnerstvu, ki bodo prav tako zajemale te sklade.

Skupni strateški okvir, ki bo vzpostavljen, bo cilje in prednostne naloge strategije Evropa 2020 pretvoril v prednostne naloge za EKSRP ter ESRR, ESS, Kohezijski sklad in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, kar bo zagotovilo povezano rabo sredstev za doseganje skupnih ciljev.

Skupni strateški okvir bo prav tako določil usklajevalne mehanizme z drugimi zadevnimi politikami in instrumenti Unije.

Poleg tega bodo v zvezi s SKP dosežena znatna dopolnjevanja in poenostavitve z usklajevanjem in poravnavo pravil o upravljanju in nadzoru za prvi (EKJS) in drugi (EKSRP) steber SKP. Treba je ohraniti močno povezavo med EKJS in EKSRP ter obdržati strukture, ki so že nameščene v državah članicah.

1.6. Trajanje ukrepa in finančnega vpliva

x Časovno omejen predlog/pobuda (za osnutke uredb o shemah neposrednih plačil, razvoju podeželja in za prehodne uredbe)

– x   trajanje predloga/pobude od 1.1.2014 do 31.12.2020

– x   finančni učinek za obdobje naslednjega večletnega finančnega okvira. Za razvoj podeželja, učinek na plačila do leta 2023.

x Časovno neomejen predlog/pobuda (za osnutek uredbe o enotni SUT in horizontalno uredbo):

– Izvajanje od leta 2014.

1.7. Načrtovani načini upravljanja[16]

x Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija.

¨ Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvrševanja na:

– ¨  izvajalske agencije,

– ¨  organe, ki jih ustanovijo Skupnosti[17],

– ¨  nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve,

– ¨  osebe, ki se jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v zadevnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.

x Deljeno upravljanje z državami članicami.

¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami.

¨ Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (navedite).

Opombe

Brez vsebinskih sprememb glede na trenutno stanje, tj. večino odhodkov v zvezi z zakonodajnimi predlogi o reformi SKP bodo upravljale države članice, in sicer z deljenim upravljanjem. Zelo majhen del pa bo še vedno spadal pod neposredno centralizirano upravljanje Komisije.

2. UKREPI UPRAVLJANJA 2.1. Določbe glede spremljanja in poročanja

Kar zadeva spremljanje in ocenjevanje SKP, bo Komisija vsaka 4 leta Evropskemu parlamentu in Svetu predložila poročilo, pri čemer bo prvo poročilo predloženo najkasneje do konca leta 2017.

To bodo dopolnjevale specifične določbe na vseh področjih SKP, saj bodo v izvedbenih predpisih opredeljene različne zahteve v zvezi s celovitim poročanjem in uradnim obveščanjem.

Za razvoj podeželja so določena tudi pravila v zvezi s spremljanjem na ravni programov, ki bo usklajeno z drugimi skladi in vključevalo predhodno, sprotno in naknadno ocenjevanje.

2.2. Sistem upravljanja in nadzora 2.2.1. Ugotovljena tveganja

Obstaja več kot sedem milijonov upravičencev, ki v okviru SKP prejemajo podporo iz številnih različnih shem pomoči, od katerih ima vsaka podrobna in včasih kompleksna merila za upravičenost.

Manjšanje deleža napak v tem delu skupne kmetijske politike je že postalo stalnica. Zato zadnji delež napak, ki je blizu 2 %, potrjuje splošno pozitivno oceno prejšnjih let. Namen je, da se ta prizadevanja nadaljujejo in da se doseže delež napak, manjši od 2 %.

2.2.2. Načrtovani načini nadzora

Zakonodajni sveženj, zlasti predlog za uredbo o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike, predvideva ohranitev in krepitev trenutnega sistema, vzpostavljenega z Uredbo (ES) št. 1290/2005. Določa obvezno administrativno strukturo na ravni držav članic, osredotočeno na akreditirane plačilne agencije, ki so odgovorne za kontrole na ravni končnih upravičencev v skladu z načeli iz točke 2.3. Vsako leto mora vodja vsake plačilne agencije predložiti izjavo o zanesljivosti upravljanja, ki se nanaša na celovitost, točnost in verodostojnost obračunov, ustrezno delovanje notranjih kontrolnih sistemov ter zakonitost in pravilnost transakcij, povezanih z obračuni. Neodvisen revizijski organ mora podati mnenje o vseh treh omenjenih elementih.

Komisija bo še naprej izvajala revizijo kmetijskih odhodkov, pri čemer bo uporabljala pristop na osnovi tveganja in tako zagotovila, da bodo predmet njenih revizij najbolj tveganja področja. Če bodo te revizije pokazale, da odhodki niso nastali v skladu s pravili Unije, bo Komisija te zneske izključila iz financiranja Unije v okviru sistema za potrditev skladnosti.

Podrobna analiza stroškov kontrol je v Prilogi 8 k oceni učinka, ki spremlja zakonodajne predloge.

2.3. Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

Zakonodajni sveženj, zlasti predlog za uredbo o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike, predvideva ohranitev in okrepitev trenutnih podrobnih sistemov za kontrole in kazni, ki jih uporabijo plačilne agencije, pri čemer so skupne osnovne značilnosti in posebna pravila prirejena posebnostim vsakega režima pomoči. Sistemi ponavadi vsebujejo izčrpne administrativne kontrole 100 % vlog za pomoči, navzkrižna preverjanja z drugimi podatkovnimi bazami, ko je to ustrezno, in preglede na kraju samem pred plačilom minimalnega števila transakcij, odvisno od tveganja, povezanega z zadevnim režimom. Kadar ti pregledi na kraju samem razkrijejo veliko število nepravilnosti, je treba opraviti dodatne preglede. V tem kontekstu je daleč najpomembnejši sistem integrirani administrativni in kontrolni sistem (IAKS), ki je v proračunskem letu 2010 pokril približno 80 % skupnih odhodkov v okviru EKJS in EKSRP. Komisija bo pooblaščena, da dovoli zmanjšanje števila pregledov na kraju samem za države članice z dobro delujočimi kontrolnimi sistemi in majhnimi deleži napak.

V svežnju je načrtovano tudi, da države članice preprečijo, zaznajo in popravijo nepravilnosti in goljufije, naložijo učinkovite, odvračilne in sorazmerne kazni v skladu z zakonodajo Unije ali nacionalnim pravom ter izterjajo vsa neupravičena plačila, vključno z obrestmi. Sveženj vključuje samodejni mehanizem potrjevanja za primere, kjer so bile ugotovljene nepravilnosti, ki predvideva, da kadar izterjava ni bila opravljena v štirih letih po datumu izdaje zahtevka za izterjavo oziroma v osmih letih v primeru, da zadevo rešujejo sodišča, neizterjane zneske poravnajo zadevne države članice. Ta mehanizem bo velika spodbuda za države članice, da neupravičena plačila izterjajo takoj, ko je to možno.

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

Zneski, navedeni v tej oceni finančnih posledic, so izraženi v trenutnih cenah in obveznostih.

Poleg sprememb, ki jih bodo prinesli zakonodajni predlogi, navedeni v spodnjih tabelah, bodo ti zakonodajni predlogi privedli še do nekaterih drugih sprememb, ki nimajo finančnih posledic.

Za leta v obdobju med 2014 in 2020 se uporaba finančne discipline na tej stopnji ne more izključiti. Vendar pa to ne bo odvisno od predlogov reform, temveč od drugih dejavnikov, kot sta na primer izvrševanje neposrednih pomoči ali razvoj dogodkov na kmetijskih trgih v prihodnosti.

Kar zadeva neposredne pomoči, so povišane neto zgornje meje za leto 2014 (koledarsko leto 2013), vključene v predlog v zvezi s prehodom, višje od zneskov, namenjenih za neposredne pomoči, ki so navedeni v priloženih tabelah. Namen tega povišanja je zagotoviti nadaljevanje obstoječe zakonodaje v scenariju, v katerem bi vsi drugi elementi ostali nespremenjeni, brez poseganja v morebitno potrebo po uporabi mehanizma finančne discipline.

Predlogi za reforme vsebujejo določbe, ki državam članicam dajejo določeno stopnjo prilagodljivosti v zvezi z njihovim dodeljevanjem neposrednih pomoči oziroma podpore za razvoj podeželja. Če se države članice odločijo uporabiti to prilagodljivost, bo to imelo finančne posledice znotraj zadevnih zneskov, ki se jih na tej točki še ne da opredeliti.

Ta ocena finančnih posledic ne upošteva morebitne uporabe krizne rezerve. Treba je poudariti, da zneski, ki se upoštevajo pri odhodkih, povezanih s trgom, niso osnovani na nobenem odkupu v okviru javne intervencije ali kakršnem koli drugem ukrepu, povezanem s krizno situacijo v katerem koli sektorju.

3.1. Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in proračunske vrstice odhodkov

Tabela 1: Zneski za SKP, vključno z dopolnilnimi zneski, predvidenimi v predlogih večletnega finančnega okvira in predlogih za reformo SKP

v milijonih EUR (trenutne cene)

Proračunsko leto || 2013 || 2013 prilagojeno (1) || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ 2014-2020

|| || || || || || || || || ||

Znotraj večletnega finančnega okvira || || || || || || || || || ||

Postavka 2 || || || || || || || || || ||

Neposredne pomoči in odhodki, povezani s trgom (2) (3) (4) || 44 939 || 45 304 || 44 830 || 45 054 || 45 299 || 45 519 || 45 508 || 45 497 || 45 485 || 317 193

Ocenjeni namenski prejemki || 672 || 672 || 672 || 672 || 672 || 672 || 672 || 672 || 672 || 4 704

P1 Neposredna plačila in odhodki, povezani s trgom (z namenskimi prejemki) || 45 611 || 45 976 || 45 502 || 45 726 || 45 971 || 46 191 || 46 180 || 46 169 || 46 157 || 321 897

P2 Razvoj podeželja (4) || 14 817 || 14 451 || 14 451 || 14 451 || 14 451 || 14 451 || 14 451 || 14 451 || 14 451 || 101 157

Skupaj || 60 428 || 60 428 || 59 953 || 60 177 || 60 423 || 60 642 || 60 631 || 60 620 || 60 608 || 423 054

Postavka 1 || || || || || || || || || ||

Skupni strateški okvir: raziskave in inovacije na področju kmetijstva || n.r. || n.r. || 682 || 696 || 710 || 724 || 738 || 753 || 768 || 5 072

Najbolj ogrožene osebe || n.r. || n.r. || 379 || 387 || 394 || 402 || 410 || 418 || 427 || 2 818

Skupaj || n.r. || n.r. || 1 061 || 1 082 || 1 104 || 1 126 || 1 149 || 1 172 || 1 195 || 7 889

Postavka 3 || || || || || || || || || ||

Varnost hrane || n.r. || n.r. || 350 || 350 || 350 || 350 || 350 || 350 || 350 || 2 450

|| || || || || || || || || ||

Izven večletnega finančnega okvira || || || || || || || || || ||

Rezerva za krize v kmetijstvu || n.r. || n.r. || 531 || 541 || 552 || 563 || 574 || 586 || 598 || 3 945

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (EGF) || || || || || || || || || ||

Od tega maksimalni znesek, razpoložljiv za kmetijstvo: (5) || n.r. || n.r. || 379 || 387 || 394 || 402 || 410 || 418 || 427 || 2 818

|| || || || || || || || || ||

SKUPAJ || || || || || || || || || ||

Predlogi Komisije SKUPAJ (večletni finančni okvir + izven večletnega finančnega okvira) + namenski prejemki || 60 428 || 60 428 || 62 274 || 62 537 || 62 823 || 63 084 || 63 114 || 63 146 || 63 177 || 440 156

Predlogi za večletni finančni okvir SKUPAJ (tj. brez rezerve in EGF) + namenski prejemki || 60 428 || 60 428 || 61 364 || 61 609 || 61 877 || 62 119 || 62 130 || 62 141 || 62 153 || 433 393

Opombe:

(1)           Ob upoštevanju že dogovorjenih zakonodajnih sprememb, tj. prostovoljna modulacija za Združeno kraljestvo in člen 136 „neporabljeni zneski“ se bosta nehala uporabljati do konca leta 2013.

(2)           Zneski se nanašajo na predlagane letne zgornje meje za prvi steber. Vendar je treba upoštevati tudi, da je predlagano prestaviti negativne odhodke od potrditve obračunov (trenutno pod proračunsko postavko 05 07 01 06) med namenske prejemke (pod postavko 67 03). Podrobnosti so na voljo v tabeli z ocenjenimi prejemki spodaj.

(3)           Številke za leto 2013 vključujejo zneske za veterinarske in fitosanitarne ukrepe ter tržne ukrepe za ribiški sektor.

(4)           Zneski v zgornji tabeli so v skladu z zneski iz sporočila Komisije „Proračun za strategijo Evropa 2020“ (COM(2011)500 konč. z dne 29. junija 2011). Vendar je treba še določiti, ali bo večletni finančni okvir odražal prenos, predlagan za sredstva ene države članice za nacionalni program prestrukturiranja za bombaž, na razvoj podeželja od leta 2014, kar pomeni prilagoditev (4 milijone EUR letno) zneskov za dodatno zgornjo mejo za EKJS oziroma za steber 2. V tabelah v spodnjih oddelkih so bili zneski preneseni, ne glede na to, ali so odražani v večletnem finančnem okviru.

(5)           V skladu s sporočilom Komisije „Proračun za strategijo Evropa 2020“ (COM(2011)500 konč.) bo na voljo skupni znesek v višini do 2,5 milijarde EUR v cenah iz leta 2011 v okviru Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za zagotavljanje dodatne podpore kmetom, ki so utrpeli škodo zaradi vplivov globalizacije. V zgornji tabeli je razčlenitev po letih v trenutnih cenah zgolj okvirna. Predlog za medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (COM(2011)403 konč. z dne 29. junija 2011) za EGF določa splošni maksimalni letni znesek 429 milijonov EUR v cenah iz leta 2011.

3.2. Ocenjeni učinek na odhodke 3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

Tabela 2: Ocenjeni prejemki ter odhodki za področje politike 05 v postavki 2

v milijonih EUR (trenutne cene)

Proračunsko leto || 2013 || 2013 prilagojeno || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ 2014-2020

PREJEMKI || || || || || || || || || ||

123 – Proizvodna dajatev za sladkor (lastna sredstva) || 123 || 123 || 123 || 123 || || || || || || 246

|| || || || || || || || || ||

67 03 – Namenski prejemki || 672 || 672 || 741 || 741 || 741 || 741 || 741 || 741 || 741 || 5 187

od tega: ex 05 07 01 06 – Potrditev obračunov || 0 || 0 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 483

Skupaj || 795 || 795 || 864 || 864 || 741 || 741 || 741 || 741 || 741 || 5 433

ODHODKI || || || || || || || || || ||

05 02 – Trgi (1) || 3 311 || 3 311 || 2 622 || 2 641 || 2 670 || 2 699 || 2 722 || 2 710 || 2 699 || 18 764

05 03 – Neposredne pomoči (pred omejitvijo) (2) || 42 170 || 42 535 || 42 876 || 43 081 || 43 297 || 43 488 || 43 454 || 43 454 || 43 454 || 303 105

05 03 – Neposredne pomoči (po omejitvi) || 42 170 || 42 535 || 42 876 || 42 917 || 43 125 || 43 303 || 43 269 || 43 269 || 43 269 || 302 027

|| || || || || || || || || ||

05 04 - Razvoj podeželja (pred omejitvijo) || 14 817 || 14 451 || 14 455 || 14 455 || 14 455 || 14 455 || 14 455 || 14 455 || 14 455 || 101 185

05 04 - Razvoj podeželja (po omejitvi) || 14 817 || 14 451 || 14 455 || 14 619 || 14 627 || 14 640 || 14 641 || 14 641 || 14 641 || 102 263

|| || || || || || || || || ||

05 07 01 06 – Potrditev obračunov || -69 || -69 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

Skupaj || 60 229 || 60 229 || 59 953 || 60 177 || 60 423 || 60 642 || 60 631 || 60 620 || 60 608 || 423 054

NETO PRORAČUN po namenskih prejemkih || || || 59 212 || 59 436 || 59 682 || 59 901 || 59 890 || 59 879 || 59 867 || 417 867

Opombe:

(1)           Za leto 2013, predhodna ocena na osnovi predloga proračuna za leto 2012 ob upoštevanju že dogovorjenih pravnih prilagoditev za leto 2013 (npr. zgornja meja za vino, odprava premij za krompirjev škrob, posušena krma) ter predvidenega razvoja dogodkov. Za vsa leta, ocene predvidevajo, da ne bo dodatnih finančnih potreb po podpornih ukrepih zaradi motenj na trgu ali kriz.

(2)           Znesek za leto 2013 vključuje oceno izkrčitve za vino za leto 2012.

Tabela 3: Izračun finančnega učinka proračunskega poglavja predloga reforme SKP, kar zadeva prejemke in odhodke SKP

v milijonih EUR (trenutne cene)

Proračunsko leto || 2013 || 2013 prilagojeno || || SKUPAJ 2014-2020

|| || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 ||

PREJEMKI || || || || || || || || || ||

123 – Proizvodna dajatev za sladkor (lastna sredstva) || 123 || 123 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

|| || || || || || || || || ||

67 03 – Namenski prejemki || 672 || 672 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 483

od tega: ex 05 07 01 06 – Potrditev obračunov || 0 || 0 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 483

Skupaj || 795 || 795 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 483

ODHODKI || || || || || || || || || ||

05 02 – Trgi (1) || 3 311 || 3 311 || -689 || -670 || -641 || -612 || -589 || -601 || -612 || -4 413

05 03 – Neposredne pomoči (pred omejitvijo) (2) || 42 170 || 42 535 || -460 || -492 || -534 || -577 || -617 || -617 || -617 || -3 913

05 03 – Neposredne pomoči – Ocenjeni produkt omejitve, ki bo prenesen na razvoj podeželja || || || 0 || -164 || -172 || -185 || -186 || -186 || -186 || -1 078

05 04 - Razvoj podeželja (pred omejitvijo) || 14 817 || 14 451 || 4 || 4 || 4 || 4 || 4 || 4 || 4 || 28

05 04 – Razvoj podeželja – Ocenjeni produkt omejitve, ki bo prenesen z neposrednih pomoči || || || 0 || 164 || 172 || 185 || 186 || 186 || 186 || 1 078

05 07 01 06 – Potrditev obračunov || -69 || -69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 483

Skupaj || 60 229 || 60 229 || -1 076 || -1 089 || -1 102 || -1 115 || -1 133 || -1 144 || -1 156 || -7 815

NETO PRORAČUN po namenskih prejemkih || || || -1 145 || -1 158 || -1 171 || -1 184 || -1 202 || -1 213 || -1 225 || -8 298

Opombe:

(1)           Za leto 2013, predhodna ocena na osnovi predloga proračuna za leto 2012 ob upoštevanju že dogovorjenih pravnih prilagoditev za leto 2013 (npr. zgornja meja za vino, odprava premij za krompirjev škrob, posušena krma) ter predvidenega razvoja dogodkov. Za vsa leta, ocene predvidevajo, da ne bo dodatnih finančnih potreb po podpornih ukrepih zaradi motenj na trgu ali kriz.

(2)           Znesek za leto 2013 vključuje oceno izkrčitve za vino za leto 2012.

Tabela 4: Izračun finančnega učinka predlogov reforme SKP, kar zadeva odhodke SKP, povezane s trgom

v milijonih EUR (trenutne cene)

PRORAČUNSKO LETO || || Pravna podlaga || Ocenjene potrebe || Spremembe glede na 2013 ||

|| || || 2013 (1) || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ 2014-2020

Izredni ukrepi: racionalizirano in razširjeno področje uporabe pravne podlage || || Členi 154, 155, 156 || pm || pm || pm || pm || pm || pm || pm || pm || pm

Ukinitev intervencije za trdo pšenico in sorgo || || Prej člen 10 || pm || - || - || - || - || - || - || - || -

Programi razdeljevanja hrane za najbolj ogrožene osebe || (2) || Prej čl. 27 Uredbe 1234/2007 || 500.0 || -500.0 || -500.0 || -500.0 || -500.0 || -500.0 || -500.0 || -500.0 || -3 500.0

Zasebno skladiščenje (lanena vlakna) || || Člen 16 || n.r. || pm || pm || pm || pm || pm || pm || pm || Pm

Pomoč za bombaž – prestrukturiranje || (3) || Prej čl. 5 Uredbe 637/2008 || 10,0 || -4,0 || -4,0 || -4,0 || -4,0 || -4,0 || -4,0 || -4,0 || -28,0

Pomoč za ustanovitev za skupine proizvajalcev sadja in zelenjave || || prej člen 117 || 30,0 || 0,0 || 0,0 || 0,0 || -15,0 || -15,0 || -30,0 || -30,0 || -90,0

Shema razdeljevanja sadja v šolah || || Člen 21 || 90,0 || 60,0 || 60,0 || 60,0 || 60,0 || 60,0 || 60,0 || 60,0 || 420,0

Odprava organizacij proizvajalcev v sektorju hmelja || || prej člen 111 || 2,3 || -2,3 || -2,3 || -2,3 || -2,3 || -2,3 || -2,3 || -2,3 || -15,9

Neobvezno zasebno skladiščenje posnetega mleka v prahu || || Člen 16 || n.r. || pm || pm || pm || pm || pm || pm || pm || pm

Odprava pomoči za uporabo posnetega mleka/posnetega mleka v prahu za krmo/kazein in uporabo kazeina || || prej člena 101, 102 || pm || - || - || - || - || - || - || - || -

Neobvezno zasebno skladiščenje masla || (4) || Člen 16 || 14,0 || [-1,0] || [-14,0] || [-14,0] || [-14,0] || [-14,0] || [-14,0] || [-14,0] || [-85,0]

Odprava promocijske dajatve za mleko || || prej člen 309 || pm || - || - || - || - || - || - || - || -

SKUPAJ 05 02 || || || || || || || || || || ||

Neto učinek predlogov reform (5) || || || || -446,3 || -446,3 || -446,3 || -461,3 || -461,3 || -476,3 || -476,3 || -3 213,9

Opombe:

(1)           Potrebe za leto 2013 so ocenjene na osnovi predloga proračuna Komisije za leto 2012, razen (a) za sektor sadja in zelenjave, kjer so potrebe osnovane na oceni finančnih posledic zadevnih reform in (b) za kakršne koli že dogovorjene pravne spremembe.

(2)           Znesek za leto 2013 ustreza predlogu Komisije COM(2010)486. Od leta 2014 naprej bo ukrep financiran iz postavke 1.

(3)           Sredstva za program prestrukturiranja sektorja bombaža za Grčijo (4 milijone EUR/leto) bo z letom 2014 prenesen na razvoj podeželja. Sredstva za Španijo (6,1 milijona EUR/leto) bodo prenesena v shemo enotnega plačila z letom 2018 (že dogovorjeno).

(4)           Ocenjeni učinek v primeru neuporabe ukrepa.

(5)           Poleg odhodkov v poglavjih 05 02 in 05 03 se pričakuje, da bodo neposredni odhodki v poglavjih 05 01, 05 07 in 05 08 financirani s prejemki, namenjenimi EKJS.

Tabela 5: Izračun finančnega učinka predlogov reforme SKP, kar zadeva neposredne pomoči

v milijonih EUR (trenutne cene)

PRORAČUNSKO LETO || || Pravna podlaga || Ocenjene potrebe || Spremembe glede na 2013 ||

|| || 2013 (1) || 2013 prilagojeno (2) || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ 2014-2020

|| || || || || || || || || || || ||

Neposredne pomoči || || || 42 169,9 || 42 535,4 || 341,0 || 381,1 || 589,6 || 768,0 || 733,2 || 733,2 || 733,2 || 4 279,3

- Že dogovorjene spremembe || || || || || || || || || || || ||

Uvajanje v EU 12 || || || || || 875,0 || 1 133,9 || 1 392,8 || 1 651,6 || 1 651,6 || 1 651,6 || 1 651,6 || 10 008,1

Prestrukturiranje sektorja bombaža || || || || || 0,0 || 0,0 || 0,0 || 0,0 || 6,1 || 6,1 || 6,1 || 18,4

Pregled zdravstvenega stanja || || || || || -64,3 || -64,3 || -64,3 || -90,0 || -90,0 || -90,0 || -90,0 || -552,8

Prejšnje reforme || || || || || -9,9 || -32,4 || -32,4 || -32,4 || -32,4 || -32,4 || -32,4 || -204,2

|| || || || || || || || || || || ||

- Spremembe zaradi novih predlogov reforme SKP || || || -459,8 || -656,1 || -706,5 || -761,3 || -802,2 || -802,2 || -802,2 || -4 990,3

Od tega: omejitve || || || || || 0,0 || -164,1 || -172,1 || -184,7 || -185,6 || -185,6 || -185,6 || -1 077,7

|| || || || || || || || || || || ||

SKUPAJ 05 03 || || || || || || || || || || || ||

Neto učinek predlogov reforme || || || || || -459,8 || -656,1 || -706,5 || -761,3 || -802,2 || -802,2 || -802,2 || -4 990,3

ODHODKI SKUPAJ || || || 42 169,9 || 42 535,4 || 42 876,4 || 42 916,5 || 43 125,0 || 43 303,4 || 43 268,7 || 43 268,7 || 43 268,7 || 302 027,3

Opombe:

(1)           Znesek za leto 2013 vključuje oceno izkrčitve za vino za leto 2012.

(2)           Ob upoštevanju že dogovorjenih zakonodajnih sprememb, tj. prostovoljna modulacija za Združeno kraljestvo in člen 136 „neporabljeni zneski“ se bosta nehala uporabljati do konca leta 2013.

Tabela 6: Sestavni deli neposrednih pomoči

v milijonih EUR (trenutne cene)

PRORAČUNSKO LETO || || || || || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ 2014-2020

Priloga II || || || || || 42 407,2 || 42 623,4 || 42 814,2 || 42 780,3 || 42 780,3 || 42 780,3 || 256 185,7

Plačilo za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje (30 %) || || || || || 12 866,5 || 12 855,3 || 12 844,3 || 12 834,1 || 12 834,1 || 12 834,1 || 77 068,4

Najvišji znesek, ki se lahko dodeli plačilom za mlade kmete (2 %) || || || || || 857,8 || 857,0 || 856,3 || 855,6 || 855,6 || 855,6 || 5 137,9

Temeljna shema plačil, plačilo za območja z naravnimi omejitvami, prostovoljna vezana podpora || || || || || 28 682,9 || 28 911,1 || 29 113,6 || 29 090,6 || 29 090,6 || 29 090,6 || 173 979,4

Najvišji znesek, ki se lahko vzame iz zgornjih postavk in nameni financiranju shem za male kmete (10 %) || || || || || 4 288,8 || 4 285,1 || 4 281,4 || 4 278,0 || 4 278,0 || 4 278,0 || 25 689,3

Prenosi v vinskem sektorju, vključeni v Prilogi II[18] || || || || || 159,9 || 159,9 || 159,9 || 159,9 || 159,9 || 159,9 || 959,1

Omejitve || || || || || -164,1 || -172,1 || -184,7 || -185,6 || -185,6 || -185,6 || -1 077,7

Bombaž || || || || || 256,0 || 256,3 || 256,5 || 256,6 || 256,6 || 256,6 || 1 538,6

POSEI/manjši egejski otoki || || || || || 417,4 || 417,4 || 417,4 || 417,4 || 417,4 || 417,4 || 2 504,4

Tabela 7: Izračun finančnega učinka predlogov reforme SKP, kar zadeva prehodne ukrepe za odobritev neposrednih pomoči v letu 2014

v milijonih EUR (trenutne cene)

PRORAČUNSKO LETO || || Pravna podlaga || Ocenjene potrebe || Spremembe glede na 2013

|| || || 2013 (1) || 2013 prilagojeno || 2014 (2)

Priloga IV k Uredbi Sveta (ES) št. 73/2009 || || || 40 165,0 || 40 530,5 || 541,9

Uvajanje v EU 10 || || || || || 616,1

Pregled zdravstvenega stanja || || || || || -64,3

Prejšnje reforme || || || || || -9,9

SKUPAJ 05 03 || || || || ||

ODHODKI SKUPAJ || || || 40 165,0 || 40 530,5 || 41 072,4

Opombe:

(1)           Znesek za leto 2013 vključuje oceno izkrčitve za vino za leto 2012.

(2)           Povišane neto zgornje meje vključujejo oceno prenosov v vinskem sektorju v shemo enotnega plačila na podlagi odločitev, ki so jih sprejele države članice za leto 2013.

Tabela 8: Izračun finančnega učinka predlogov reforme SKP, kar zadeva razvoj podeželja

v milijonih EUR (trenutne cene)

PRORAČUNSKO LETO || || Pravna podlaga || Odobritev sredstev za razvoj podeželja || Spremembe glede na 2013 ||

|| || || 2013 || 2013 prilagojeno (1) || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ 2014-2020

Programi za razvoj podeželja || || || 14 788,9 || 14 423,4 || || || || || || || ||

Pomoč za bombaž - prestrukturiranje || (2) || || || || 4,0 || 4,0 || 4,0 || 4,0 || 4,0 || 4,0 || 4,0 || 28,0

Produkt omejitve neposrednih pomoči || || || || || || 164,1 || 172,1 || 184,7 || 185,6 || 185,6 || 185,6 || 1 077,7

Sredstva za razvoj podeželja, brez tehnične pomoči || (3) || || || || -8,5 || -8,5 || -8,5 || -8,5 || -8,5 || -8,5 || -8,5 || -59,4

Tehnična pomoč || (3) || || 27,6 || 27,6 || 8,5 || 3,5 || 3,5 || 3,5 || 3,5 || 3,5 || 3,5 || 29,4

Nagrada za lokalne inovativne projekte sodelovanja || (4) || || n.r. || n.r. || 0,0 || 5,0 || 5,0 || 5,0 || 5,0 || 5,0 || 5,0 || 30,0

SKUPAJ 05 04 || || || || || || || || || || || ||

Neto učinek predlogov reform || || || || || 4,0 || 168,1 || 176,1 || 188,7 || 189,6 || 189,6 || 189,6 || 1 105,7

ODHODKI SKUPAJ (pred omejitvijo) || || || 14 816,6 || 14 451,1 || 14 455,1 || 14 455,1 || 14 455,1 || 14 455,1 || 14 455,1 || 14 455,1 || 14 455,1 || 101 185,5

ODHODKI SKUPAJ (po omejitvi) || || || 14 816,6 || 14 451,1 || 14 455,1 || 14 619,2 || 14 627,2 || 14 639,8 || 14 640,7 || 14 640,7 || 14 640,7 || 102 263,2

Opombe:

(1)           Prilagoditve, skladne z obstoječo zakonodajo, ki se uporabljajo le do konca proračunskega leta 2013.

(2)           Zneski v tabeli 1 (oddelek 3.1)so v skladu z zneski iz Sporočila Komisije „Proračun za strategijo Evropa 2020“ (COM(2011)500 konč.). Verjetno je treba še določiti, ali bo večletni finančni okvir odražal prenos, predlagan za sredstva ene države članice za nacionalni program prestrukturiranja za bombaž, na razvoj podeželja od leta 2014, kar pomeni prilagoditev (4 milijone EUR letno) zneskov za dodatno zgornjo mejo za EKJS, oziroma za steber 2. V tabeli 8 zgoraj so bili zneski preneseni, ne glede na to, ali so odražani v večletnem finančnem okviru.

(3)           Znesek za tehnično pomoč za leto 2013 je bil določen na osnovi prvotnih sredstev za razvoj podeželja (pri čemer niso vključeni prenosi iz stebra 1).

Tehnična pomoč za obdobje med letoma 2014–2020 je določena na 0,25 % skupnih sredstev za razvoj podeželja.

(4)           Krito iz sredstev, ki so na voljo za tehnično pomoč.

Razdelek večletnega finančnega okvira: || 5 || „Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Opomba:         Po oceni sodeč zakonodajni predlogi ne bodo imeli učinka na odobrena sredstva upravne narave, to pomeni, da je namen ta, da se zakonodajni okvir lahko izvaja z obstoječimi človeškimi viri in upravnimi odhodki.

|| || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

GD: AGRI ||

Ÿ Človeški viri || 136,998 || 136,998 || 136,998 || 136,998 || 136,998 || 136,998 || 136,998 || 958,986

Ÿ Drugi upravni odhodki || 9,704 || 9,704 || 9,704 || 9,704 || 9,704 || 9,704 || 9,704 || 67,928

GD AGRI SKUPAJ || Odobritve || 146,702 || 146,702 || 146,702 || 146,702 || 146,702 || 146,702 || 146,702 || 1 026,914

Odobritve za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (obveznosti skupaj = plačila skupaj) || 146,702 || 146,702 || 146,702 || 146,702 || 146,702 || 146,702 || 146,702 || 1 026,914

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto N[19] || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) || SKUPAJ

Odobritve za RAZDELKE od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || || || || || || || ||

Plačila || || || || || || || ||

3.2.2. Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za poslovanje.

– x   Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Navedba ciljev in realizacij ò || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

REALIZACIJA

vrsta || povprečni stroški || štev. || stroški skupaj || štev. || stroški skupaj || štev. || stroški skupaj || štev. || stroški skupaj || štev. || stroški skupaj || štev. || stroški skupaj || štev. || stroški skupaj || štev. skupaj || stroški skupaj

SPECIFIČNI CILJ št. 5: Izboljšati konkurenčnost kmetijskega sektorja in izboljšati njegov vrednostni delež v prehranski verigi || || || || || || || || || || || || || || || ||

- Sadje in zelenjava: trženje prek organizacij proizvajalcev[20]‑{}‑ || Delež vrednosti proizvodnje, tržene prek organizacij proizvajalcev, glede na vrednost skupne proizvodnje || || || 830,0 || || 830,0 || || 830,0 || || 830,0 || || 830,0 || || 830,0 || || 830,0 || || 5 810,0

- Vino: nacionalna sredstva – prestrukturiranje20 || število hektarjev || || 54 326 || 475.1 || 54 326 || 475.1 || 54 326 || 475.1 || 54 326 || 475.1 || 54 326 || 475.1 || 54 326 || 475.1 || 54 326 || 475.1 || || 3 326.0

- Vino: nacionalna sredstva – prestrukturiranje20 || || || 1 147 || 178,9 || 1 147 || 178,9 || 1 147 || 178,9 || 1 147 || 178,9 || 1 147 || 178,9 || 1 147 || 178,9 || 1 147 || 178,9 || || 1 252,6

- Vino: nacionalna sredstva – destilacija proizvodov20 || hektolitri || || 700 000 || 98,1 || 700 000 || 98,1 || 700 000 || 98,1 || 700 000 || 98,1 || 700 000 || 98,1 || 700 000 || 98,1 || 700 000 || 98,1 || || 686,4

- Vino: nacionalna sredstva – pitni alkohol20 || število hektarjev || || 32 754 || 14,2 || 32 754 || 14,2 || 32 754 || 14,2 || 32 754 || 14,2 || 32 754 || 14,2 || 32 754 || 14,2 || 32 754 || 14,2 || || 14,2

- Vino: nacionalna sredstva – Uporaba zgoščenega mošta20 || hektolitri || || 9 || 37,4 || 9 || 37,4 || 9 || 37,4 || 9 || 37,4 || 9 || 37,4 || 9 || 37,4 || 9 || 37,4 || || 261,8

- Vino: nacionalna sredstva – spodbuda20 || || || || 267,9 || || 267,9 || || 267,9 || || 267,9 || || 267,9 || || 267,9 || || 267,9 || || 1 875,3

- Drugo: || || || || 720,2 || || 739,6 || || 768,7 || || 797,7 || || 820,3 || || 808,8 || || 797,1 || || 5 452,3

Seštevek za specifični cilj št. 5 || || 2 621,8 || || 2 641,2 || || 2 670,3 || || 2 699,3 || || 2 721,9 || || 2 710,4 || || 2 698,7 || || 18 763,5

SPECIFIČNI CILJ št. 6: Prispevati k prihodkom kmetij in omejiti njihovo spremenljivost || || || || || || || || || || || || || || || ||

- Neposredna dohodkovna podpora[21] || Število plačanih hektarjev (v milijonih EUR) || || 161,014 || 42 876,4 || 161,014 || 43 080,6 || 161,014 || 43 297,1 || 161,014 || 43 488,1 || 161,014 || 43 454,3 || 161,014 || 43 454,3 || 161,014 || 43 454,3 || 161,014 || 303 105,0

Seštevek za specifični cilj št. 6 || || 42 876,4 || || 43 080,6 || || 43 297,1 || || 43 488,1 || || 43 454,3 || || 43 454,3 || || 43 454,3 || || 303 105,0

STROŠKI SKUPAJ || || || || || || || || || || || || || || || ||

Opomba: Za specifične cilje od 1 do 4 in od 7 do 10 je realizacije treba še določiti (glej oddelek 1.4.2. zgoraj).

3.2.3. Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave 3.2.3.1. Povzetek

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev upravne narave.

– x   Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev upravne narave, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri[22] || 136,998 || 136,998 || 136,998 || 136,998 || 136,998 || 136,998 || 136,998 || 958,986

Drugi upravni odhodki || 9,704 || 9,704 || 9,704 || 9,704 || 9,704 || 9,704 || 9,704 || 67,928

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || || || || || || || ||

Druge odhodki upravne narave || || || || || || || ||

Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

SKUPAJ || 146.702 || 146.702 || 146.702 || 146.702 || 146.702 || 146.702 || 146.702 || 1 026.914

3.2.3.2.  Ocenjene potrebe po človeških virih

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe človeških virov.

– x   Predlog/pobuda zahteva porabo človeških virov, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Opomba: Po oceni sodeč zakonodajni predlogi ne bodo imeli učinka na odobrena sredstva upravne narave, to pomeni, da je namen ta, da se zakonodajni okvir lahko izvaja z obstoječimi človeškimi viri in upravnimi odhodki. Številke za obdobje med letoma 2014 in 2020 so osnovane na stanju leta 2011.

ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

|| Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020

Ÿ Kadrovski načrt (za uradnike in začasne uslužbence) ||

XX 01 01 01 (sedež ali predstavništva Komisije) || 1 034 || 1 034 || 1 034 || 1 034 || 1 034 || 1 034 || 1 034

XX 01 01 02 (delegacije) || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3

XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || ||

10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || ||

Ÿ Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa EPDČ)[23] ||

XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz „splošnih sredstev“) || 78 || 78 || 78 || 78 || 78 || 78 || 78

XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || || || || || || ||

XX 01 04 yy || – na sedežu || || || || || || ||

– na delegaciji || || || || || || ||

XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || || || || || || ||

10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || ||

Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || ||

SKUPAJ[24] || 1 115 || 1 115 || 1 115 || 1 115 || 1 115 || 1 115 || 1 115

XX je zadevno področje ali proračunski naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci ||

Zunanje osebje ||

3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– x   Predlog/pobuda je skladna s PREDLOGI ZA večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020.

– ¨  Predlog/pobuda bo pomenila spremembo ustreznega razdelka večletnega finančnega okvira.

– ¨  Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali spremembe večletnega finančnega okvira.

3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

– X  V predlogu, ki zadeva razvoj podeželja (EKSRP), je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Skupaj

Navedite vir/organ sofinanciranja || DČ || DČ || DČ || DČ || DČ || DČ || DČ || DČ

Sofinancirane odobritve SKUPAJ[25] || Še ni določeno. || Še ni določeno. || Še ni določeno. || Še ni določeno. || Še ni določeno. || Še ni določeno. || Še ni določeno. || Še ni določeno.

3.3. Ocenjeni vpliv na prihodke

– x   Predlog/pobuda nima finančnega vpliva na prihodke.

– ¨  Predlog/pobuda ima finančni vpliv, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

– x   na lastna sredstva,

– x   na razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov || Odobritve, ki so na voljo za tekoče proračunsko leto || Vpliv predloga/pobude[26]

Leto N || Leto N + 1 || Leto N + 2 || Leto N + 3 || … vstavite ustrezno število stolpcev glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6)

|| || || || || || || ||

Za razne prihodke, na katere bo vplival predlog/pobuda, navedite zadevne proračunske vrstice odhodkov.

Glej tabeli 2 in 3 oddelka 3.2.1.

[1]               Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Proračun za strategijo Evropa 2020, (COM(2011) 500 konč. z dne 29. junija 2011.

[2]               Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Skupna kmetijska politika proti letu 2020: odziv na prihodnje izzive, povezane s hrano, naravnimi viri in ozemljem, COM(2010) 672 konč. z dne 18. novembra 2010.

[3]               Glej zlasti resolucijo Evropskega parlamenta z dne 23. junija 2011, 2011/2015(INI), in sklepe predsedstva z dne 18. marca 2011.

[4]               Sedanji zakonodajni okvir zajema Uredbo Sveta (ES) št. 73/2009 (neposredna plačila), Uredbo Sveta (ES) št. 1234/2007 (tržni instrumenti), Uredbo Sveta (ES) št. 1698/2005 (razvoj podeželja) in Uredbo Sveta (ES) št. 1290/2005 (financiranje).

[5]               Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja, Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, ki jih zajema skupni strateški okvir, in o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter razveljavitvi Uredbe št. 1083/2006, COM(2011)615 z dne 6.10.2011.

[6]               Pregled 517 prejetih prispevkov je vključen v Prilogo 9 k oceni učinka.

[7]               UL C , , str. .

[8]               UL C , , str. .

[9]               UL C , , str. .

[10]             UL C , , str. .

[11]             UL L 30, 31.1.2009, str. 16.

[12]             UL L 95, 5.4.2007, str. 1.

[13]             ABM: upravljanje po dejavnostih – ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[14]             Pilotni in pripravljalni ukrepi iz člena 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe.

[15]             COM(2011) 500 konč., 29 junij 2011.

[16]             Pojasnitve načinov upravljanja in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[17]             Organi iz člena 185 finančne uredbe.

[18]             Neposredne pomoči za obdobje 2014-2020 vključujejo oceno prenosov v vinskem sektorju v shemo enotnega plačila na podlagi odločitev, ki so jih sprejele države članice za leto 2013.

[19]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[20]             Na osnovi prejšnjih izvajanj in ocen iz predloga proračuna za leto 2012. Za organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave so zneski skladni z reformo tega sektorja in, kot je že navedeno v poročilih o dejavnostih v predlogu proračuna za leto 2012, bodo realizacije znane šele konec leta 2011.

[21]             Na osnovi morebitnih upravičenih območij za leto 2009.

[22]             Na osnovi povprečnih stroškov v višini 127 000 EUR za kadrovski načrt za uradnike in začasne uslužbence.

[23]             PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak.

[24]             To ne vključuje dodatne zgornje meje za proračunsko vrstico 05.010404.

[25]             To bo navedeno v programih za razvoj podeželja, ki jih bodo predložile države članice.

[26]             Glede na tradicionalna lastna sredstva (carinske dajatve, prelevmane za sladkor) morajo biti navedeni zneski neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.