OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Predlog Komisije za večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 (predlog večletnega finančnega okvira)[1] določa proračunski okvir in glavne usmeritve skupne kmetijske politike (SKP). Na tej podlagi je Komisija predstavila sklop uredb, ki določajo zakonodajni okvir SKP v obdobju 2014–2020, skupaj z oceno učinka alternativnih scenarijev za razvoj politike.

Sedanji predlogi reform temeljijo na sporočilu o skupni kmetijski politiki proti letu 2020[2], v katerem so opredeljene splošne možnosti politike, da bi se zagotovil odziv na prihodnje izzive v kmetijstvu in na podeželskih območjih ter izpolnili cilji, določeni za SKP, in sicer 1) trajnostna proizvodnja hrane, 2) trajnostno upravljanje naravnih virov in ukrepi na področju podnebnih sprememb ter 3) uravnotežen teritorialni razvoj. Reformne usmeritve iz navedenega sporočila so dobile splošno podporo v medinstitucionalnih razpravah[3] in v posvetovanjih z zainteresiranimi stranmi, ki so bili izvedeni v okviru ocene učinka.

Pogosta tema, ki se je izpostavljala med celotnim postopkom, je potreba po spodbujanju učinkovite rabe virov za pametno, trajnostno in vključujočo rast kmetijstva in podeželja v EU v skladu s strategijo Evropa 2020, pri čemer se ohranja struktura SKP v obliki dveh stebrov, pri katerih se uporabljajo dopolnilni instrumenti za doseganje istih ciljev. Steber I zajema neposredna plačila in tržne ukrepe, s katerimi se zagotavljata osnovna letna dohodkovna podpora kmetom EU ter podpora v primeru posebnih motenj na trgu, medtem ko steber II zajema razvoj podeželja, kadar države članice pripravijo in sofinancirajo večletne programe v skupnem okviru.[4]

Z zaporednimi reformami SKP kot celostne politike razvoja podeželskih območij v EU se je z zagotavljanjem dohodkovne podpore proizvajalcem povečala tržna usmerjenost kmetijstva, izboljšala vključenost okoljskih zahtev in okrepila podpora za razvoj podeželja. Vendar so se zaradi istega postopka reform pojavile zahteve po boljši porazdelitvi podpore med državami članicami in znotraj njih ter pozivi k večji ciljni usmerjenosti ukrepov, namenjenih spopadanju z okoljskimi izzivi, in boljšemu obravnavanju vse večje nestanovitnosti trga.

V preteklosti so se z reformami obravnavali zlasti notranji izzivi, in sicer od velikih presežkov do kriz na področju zanesljive preskrbe s hrano, pri čemer so EU te reforme koristile na notranji in mednarodni ravni. Danes pa je večina izzivov posledica dejavnikov, ki niso povezani s kmetijstvom, zato je potreben širši odziv politike.

Pričakuje se, da se bo pritisk na kmetijske dohodke nadaljeval, ker se kmetje spopadajo z več tveganji, upočasnitvijo produktivnosti in zmanjševanjem marž zaradi višjih cen surovin, zato je treba ohraniti dohodkovno podporo ter okrepiti instrumente za boljše obvladovanje tveganja in odzivanje na krizne razmere. Močno kmetijstvo je ključno za prehrambeno industrijo EU in zanesljivo preskrbo s hrano na svetovni ravni.

Hkrati se poziva, naj se v kmetijstvu in na podeželskih območjih okrepijo prizadevanja za izpolnitev ambicioznih podnebnih in energetskih ciljev ter strategije o biotski raznovrstnosti, ki so del strategije Evropa 2020. Kmete, ki so skupaj z gozdarji glavni upravljavci zemljišč, bo treba podpreti pri sprejemanju in ohranjanju sistemov in načinov kmetovanja, ki zlasti ugodno vplivajo na okoljske in podnebne cilje, saj se pri tržnih cenah zagotavljanje takšnih javnih dobrin ne upošteva. To bo bistveno tudi za čim boljše izkoriščanje različnih možnosti podeželskih območij, s čimer se bo prispevalo tudi k vključujoči rasti in koheziji.

Prihodnja SKP zato ne bo politika, ki bi skrbela le za majhen, a bistveni del gospodarstva EU, ampak bo strateško pomembna tudi za zanesljivo preskrbo s hrano, okolje in ozemeljsko ravnovesje. To je dodana vrednost EU, ki jo zagotavlja prava skupna politika, s katero se čim učinkoviteje uporabijo omejena proračunska sredstva za ohranjanje trajnostnega kmetijstva v vsej EU, obravnavanje pomembnih čezmejnih vprašanj, kot so podnebne spremembe, in krepitev solidarnosti med državami članicami, hkrati pa se omogoča prožnost pri izvajanju, da se zadovoljijo lokalne potrebe.

V skladu z okvirom iz predloga večletnega finančnega okvira mora SKP ohraniti svojo strukturo dveh stebrov in proračun za posamezni steber v nominalnem smislu na ravni za leto 2013, hkrati pa zagotoviti jasno usmeritev v zagotavljanje rezultatov na področju ključnih prednostnih nalog EU. Neposredna plačila morajo spodbujati trajnostno proizvodnjo z dodelitvijo 30 % proračunskih sredstev obveznim ukrepom, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje. Ravni plačil se morajo postopno približevati, plačila velikim upravičencem pa biti vedno bolj omejena. Razvoj podeželja je treba vključiti v skupni strateški okvir skupaj z drugimi sredstvi deljenega upravljanja EU, pri čemer je treba uporabiti okrepljen pristop, usmerjen v rezultate, ter natančnejše in boljše predhodne pogoje. Kar zadeva tržne ukrepe, je treba financiranje SKP okrepiti z instrumentoma zunaj večletnega finančnega okvira: 1) rezervnimi sredstvi za nujne primere za odziv na krizne razmere in 2) razširitvijo obsega Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji.

Na tej podlagi so glavni elementi zakonodajnega okvira za SKP v obdobju 2014–2020 določeni v naslednjih uredbah:

– predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi pravil za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike („uredba o neposrednih plačilih“);

– predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupne ureditve trga za kmetijske proizvode („uredba o enotni SUT“);

– predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) („uredba o razvoju podeželja“);

– predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike („horizontalna uredba“);

– predlog uredbe Sveta o opredelitvi ukrepov za določitev nekaterih pomoči in nadomestil v zvezi s skupno ureditvijo trga za kmetijske proizvode;

– predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z uporabo neposrednih plačil kmetom za leto 2013;

– predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi s shemo enotnega plačila in podporo vinogradnikom.

Uredba o razvoju podeželja temelji na predlogu, ki ga je Komisija predložila 6. oktobra 2011 in v katerem so določena skupna pravila za vse sklade, ki delujejo na podlagi skupnega strateškega okvira[5]. Sprejeta bo tudi uredba o shemi za najbolj ogrožene skupine prebivalstva, ki se zdaj financira iz druge postavke večletnega finančnega okvira.

Poleg tega se pripravljajo novi predpisi o objavi informacij o upravičencih, ki bodo upoštevali pripombe Sodišča Evropske unije, da bi se na najprimernejši način uskladila pravica upravičencev do varstva osebnih podatkov in načelo preglednosti.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

Na podlagi ocene sedanjega okvira politike ter analize prihodnjih izzivov in potreb se je z oceno učinka ocenil in primerjal učinek treh alternativnih scenarijev. To je rezultat dolgotrajnega procesa, ki se je začel aprila 2010 in ga je usmerjala medsektorska skupina, ki je združila obsežne kvantitativne in kvalitativne analize, vključno z določitvijo izhodišča v obliki srednjeročnih napovedi za kmetijske trge in dohodke do leta 2020 ter modeliranjem učinka različnih scenarijev politike na gospodarstvo v sektorju.

Trije scenariji, pripravljeni v okviru ocene učinka, so: 1) scenarij prilagoditve, pri katerem se ohrani sedanji okvir politike, medtem ko se obravnavajo njegove največje pomanjkljivosti, kot je porazdelitev neposrednih plačil, 2) scenarij povezovanja, ki vključuje pomembne spremembe politike v obliki okrepljene ciljne usmerjenosti neposrednih plačil, ki bi bila bolj okolju prijazna, okrepljene strateške ciljne usmerjenosti politike razvoja podeželja ob večji usklajenosti z drugimi politikami EU in razširitve pravne podlage za povečanje možnosti za sodelovanje proizvajalcev, ter 3) scenarij preusmeritve, na podlagi katerega bi se politika preusmerila izključno na okolje s postopnim opuščanjem neposrednih plačil, pri čemer se predvideva, da se lahko proizvodna zmogljivost ohrani brez podpore in da se lahko socialno-ekonomske potrebe podeželskih območij pokrijejo z drugimi politikami.

Ob upoštevanju gospodarske krize in pritiskov na javne finance, na katere se je EU odzvala s strategijo Evropa 2020 in predlogom večletnega finančnega okvira, v okviru teh treh scenarijev vsi trije cilji politike prihodnje SKP, ki je usmerjena v vzpostavitev konkurenčnejšega in bolj trajnostnega kmetijstva na pomembnih podeželskih območjih, niso enako pomembni. Za večjo usklajenost s strategijo Evropa 2020, zlasti v smislu učinkovite rabe virov, bo bistveno, da se izboljša kmetijska produktivnost na podlagi raziskav, prenosa znanja ter spodbujanja sodelovanja in inovacij (vključno z evropskim partnerstvom za inovacije na področju produktivnosti in trajnosti kmetijstva). Ker kmetijska politika EU ne deluje več v okolju politike izkrivljanja trgovine, se pričakuje dodaten pritisk na sektor zaradi nadaljnje liberalizacije, zlasti v okviru razvojne agende iz Dohe ali sporazuma o prosti trgovini z državami Mercosurja.

Pri pripravi zadevnih treh scenarijev politike so se upoštevale želje, izražene med posvetovanjem, ki je bilo izvedeno v okviru ocene učinka. Zainteresirane strani so bile pozvane, naj predložijo svoje prispevke od 23. novembra 2010 do 25. januarja 2011, svetovalni odbor pa se je sestal 12. januarja 2011. Najpomembnejše točke so povzete spodaj[6]:

– zainteresirane strani se splošno strinjajo glede potrebe po močni SKP na podlagi dveh stebrov, da se bodo obravnavali izzivi v zvezi z zanesljivo preskrbo s hrano, trajnostnim upravljanjem naravnih virov in teritorialnim razvojem;

– večina udeležencev meni, da mora SKP prispevati k stabilizaciji trgov in cen;

– zainteresirane strani imajo različna mnenja o ciljni usmeritvi podpore (zlasti o porazdelitvi neposredne pomoči in omejitvi plačil);

– splošno sprejeto je, da imata lahko oba stebra pomembno vlogo pri krepitvi ukrepov na področju podnebnih sprememb in povečevanju okoljske učinkovitosti v korist družbe EU. Čeprav veliko kmetov meni, da tako vlogo že imata, širša javnost meni, da bi bilo mogoče plačila v okviru stebra I učinkoviteje uporabiti;

– udeleženci menijo, da bi morali biti vsi deli EU, vključno z območji z omejenimi možnostmi, vključeni v prihodnjo rast in razvoj;

– veliko udeležencev je izpostavilo povezovanje SKP z drugimi politikami, kot so okoljska, zdravstvena, trgovinska in razvojna politika;

– inovacije, razvoj konkurenčnih podjetij in zagotavljanje javnih dobrin državljanom EU so bili izpostavljeni kot načini za usklajevanje SKP s strategijo Evropa 2020.

V okviru ocene učinka so se torej primerjali zadevni trije alternativni scenariji politike:

s scenarijem preusmeritve bi se pospešila strukturna prilagoditev kmetijskega sektorja s preusmerjanjem proizvodnje na stroškovno najučinkovitejša območja in donosne sektorje. Medtem ko bi se znatno povečala finančna sredstva, namenjena okolju, bi bil sektor izpostavljen tudi večjim tveganjem zaradi omejenih možnosti za posredovanje na trgu. Poleg tega bi to pomenilo velik družbeni in okoljski strošek, ker bi se manj konkurenčna območja spopadala z znatno izgubo dohodka in poslabšanjem okolja, saj politika ne bi več zagotavljala finančnega vzvoda z neposrednimi plačili, pogojenimi z zahtevami glede navzkrižne skladnosti.

Na drugi strani bi se s scenarijem prilagoditve najbolje zagotovila kontinuiteta politike z omejenimi, a konkretnimi izboljšavami na področju konkurenčnosti kmetijstva in okoljske učinkovitosti. Kljub temu obstajajo resni dvomi, ali bi se lahko s tem scenarijem ustrezno obravnavali pomembni podnebni in okoljski izzivi v prihodnosti, na katerih temelji tudi dolgoročna trajnost kmetijstva.

S scenarijem povezovanja se odpirajo nove možnosti z okrepljeno ciljno usmerjenostjo neposrednih plačil, ki bi bila okolju prijaznejša. Analiza je pokazala, da je oblikovanje okolju prijaznejših neposrednih plačil mogoče doseči po razumnih stroških za kmete, čeprav se določenemu obsegu upravne obremenitve ni mogoče izogniti. Podobno je mogoča nova spodbuda za razvoj podeželja, če države članice in regije učinkovito uporabljajo nove možnosti in se s skupnim strateškim okvirom skupaj z drugimi sredstvi EU ne odpravijo sinergije s stebrom I ali zmanjšajo posebne prednosti razvoja podeželja. Če se bo doseglo pravo ravnovesje, se bo s tem scenarijem najbolje dosegla dolgoročna trajnost kmetijstva in podeželskih območij.

Na tej podlagi je bilo z oceno učinka ugotovljeno, da je scenarij povezovanja najbolj uravnotežen, saj postopno usklajuje SKP s strateškimi cilji EU, pri čemer je uravnoteženo tudi izvajanje različnih elementov zakonodajnih predlogov. Poleg tega bo bistveno, da se razvije okvir ocenjevanja za merjenje učinkovitosti SKP na podlagi skupnih kazalnikov, povezanih s cilji politike.

Poenostavitev je bila pomemben element celotnega postopka in jo je treba spodbujati na različne načine, na primer s poenostavitvijo navzkrižne skladnosti in tržnih instrumentov ali oblikovanjem sheme za male kmete. Poleg tega si je treba pri oblikovanju okolju prijaznejših neposrednih plačil prizadevati za čim večje zmanjšanje upravne obremenitve, vključno s stroški nadzora.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Predlaga se ohranitev sedanje strukture SKP v obliki dveh stebrov, in sicer z letnimi obveznimi ukrepi splošne uporabe v okviru stebra I, dopolnjenimi s prostovoljnimi ukrepi, ki so bolje prilagojeni nacionalnim in regionalnim posebnostim na podlagi večletnega programskega pristopa, v okviru stebra II. Kljub temu je cilj nove oblike neposrednih plačil boljši izkoristek sinergij s stebrom II, ki je vključen v skupni strateški okvir, da bi se zagotovila večja skladnost z drugimi sredstvi deljenega upravljanja EU.

Na tej podlagi se ohrani tudi sedanja struktura štirih osnovnih pravnih instrumentov, čeprav je bilo področje uporabe finančne uredbe razširjeno, da so se skupne določbe združile v akt, ki se zdaj imenuje horizontalna uredba.

Predlogi so skladni z načelom subsidiarnosti. SKP je prava skupna politika: je v deljeni pristojnosti EU in držav članic ter se upravlja na ravni EU, da bi se ohranilo trajnostno in raznoliko kmetijstvo po vsej EU, obravnavala pomembna čezmejna vprašanja, kot so podnebne spremembe, in okrepila solidarnost med državami članicami. Glede na pomen prihodnjih izzivov za zanesljivo preskrbo s hrano ter okoljsko in ozemeljsko ravnovesje ostaja SKP strateško pomembna politika za zagotovitev najučinkovitejšega odziva na politične spremembe in za zagotovitev najučinkovitejše porabe proračunskih sredstev. Poleg tega se predlaga ohranitev sedanje strukture instrumentov v obliki dveh stebrov, ki državam članicam zagotavlja več možnosti za prilagoditev rešitev lokalnim posebnostim in sofinanciranje stebra II. Novo evropsko partnerstvo za inovacije in sklop instrumentov za obvladovanje tveganja sta prav tako vključena v steber II. Hkrati bo politika bolj usklajena s strategijo Evropa 2020 (vključno s skupnim okvirom z drugimi sredstvi EU), poleg tega pa bo uvedenih več elementov izboljšav in poenostavitve. Nazadnje, analiza, izvedena v okviru ocene učinka, je jasno pokazala, kakšne bi bile negativne gospodarske, okoljske in socialne posledice neukrepanja.

Uredba o razvoju podeželja temelji na strateškem pristopu, ki je bil uveden v sedanjem obdobju in je imel pozitiven vpliv v državah članicah, ki so razvile strategije in programe na podlagi analize SWOT, da so lahko ukrepe čim bolje prilagodile nacionalnim in regionalnim posebnostim. Nov mehanizem za izvajanje politik je usmerjen v krepitev strateškega pristopa, med drugim z določanjem jasno opredeljenih skupnih prednostnih nalog za razvoj podeželja na ravni EU (s povezanimi skupnimi kazalniki ciljev) in potrebnimi prilagoditvami glede na pridobljene izkušnje.

V Uredbo je vključeno tudi evropsko partnerstvo za inovacije na področju produktivnosti in trajnosti kmetijstva, katerega cilj je spodbujanje učinkovite rabe virov, povezovanje raziskav in prakse ter splošno spodbujanje inovacij. Partnerstvo deluje prek operativnih skupin, odgovornih za inovativne projekte, in s podporo mreže.

Na podlagi predloga, ki ga je Komisija predložila 6. oktobra 2011 in v katerem so določena skupna pravila za vse sklade, ki delujejo na podlagi skupnega strateškega okvira, mora biti steber II SKP usklajen s stebrom I in drugimi skladi EU (zlasti Evropskim skladom za regionalni razvoj (ESRR), Evropskim socialnim skladom (ESS), Kohezijskim skladom ter Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo (ESPR)) ter jih mora dopolnjevati. Skladi delujejo na podlagi skupnega strateškega okvira na ravni EU, ki bo prenesen v pogodbe o partnerstvu na nacionalni ravni, vključno s skupnimi cilji in pravili za njihovo delovanje. Z vzpostavitvijo skupnih pravil za vse sklade, ki delujejo na podlagi skupnega strateškega okvira, se bodo projekti lažje upravljali na ravni upravičencev in na ravni nacionalnih organov, prav tako pa se bo olajšalo izvajanje integriranih projektov.

V tem okviru politika razvoja podeželja ohranja dolgoročne strateške cilje glede spodbujanja konkurenčnosti kmetijstva, trajnostnega upravljanja naravnih virov in ukrepov na področju podnebnih sprememb ter uravnoteženega teritorialnega razvoja podeželskih območij. V skladu s strategijo Evropa 2020 so ti splošni cilji podpore za razvoj podeželja za obdobje 2014–2020 nadalje razdeljeni na naslednjih šest prednostnih nalog na ravni EU:

– spodbujanje prenosa znanja ter inovacij na področju kmetijstva in gozdarstva ter na podeželskih območjih;

– krepitev konkurenčnosti vseh vrst kmetijstva in krepitev sposobnosti preživetja kmetij;

– spodbujanje organizacije prehranske verige in obvladovanja tveganja v kmetijstvu;

– obnova, ohranjanje in izboljševanje ekosistemov, odvisnih od kmetijstva in gozdarstva;

– spodbujanje učinkovite rabe virov in prehoda na nizkoogljično gospodarstvo, odporno na podnebne spremembe, na področju kmetijstva, prehrane in gozdarstva;

– spodbujanje socialne vključenosti, zmanjševanja revščine in gospodarskega razvoja podeželskih območij.

Te prednostne naloge, vključno z opredelitvijo kazalnikov ciljev za vsako od njih, morajo biti podlaga za programiranje. Uredba vključuje pravila za pripravo, odobritev in revizijo programov, ki so zelo podobna sedanjim pravilom, ter uvaja možnost podprogramov (npr. mladi kmeti, mali kmeti, gorska območja in kratke dobavne verige), za katera veljajo višje intenzivnosti pomoči.

Seznam posameznih ukrepov je bil poenostavljen, posamezni ukrepi pa so bili pregledani, pri čemer je bilo predlaganih več prilagoditev, da so se obravnavala vprašanja obsega, izvajanja in uporabe, ki so bila izpostavljena v sedanjem obdobju. Ker se lahko večina ukrepov uporablja za izpolnjevanje več kot enega cilja ali prednostne naloge, jih ni več primerno razvrščati glede na osi, pri čemer bi moralo programiranje na podlagi prednostnih nalog zagotoviti uravnotežene programe. Uveden je poseben ukrep za ekološko kmetijstvo, območja s posebnimi naravnimi omejitvami pa so na novo razmejena. Izboljšane so določbe za spodbujanje skupnih okoljskih ukrepov.

Obstoječi ukrep sodelovanja je znatno okrepljen in razširjen, da se z njim podpirajo različne vrste sodelovanja (gospodarsko, okoljsko in socialno) med različnimi možnimi upravičenci. Zdaj izrecno zajema pilotne projekte ter nadregionalno in nadnacionalno sodelovanje. Pristop Leader in pristop mrežnega povezovanja bosta še naprej imela ključno vlogo, zlasti za razvoj podeželskih območij in širjenje inovacij. Podpora v okviru pristopa Leader bo usklajena in skladna s podporo za lokalni razvoj iz drugih sredstev deljenega upravljanja EU. Z nagrado za lokalne projekte inovativnega sodelovanja se bodo podprle čezmejne pobude v korist inovacij.

Sklop instrumentov za obvladovanje tveganja, ki vključujejo podporo za vzajemne sklade in nov instrument za stabilizacijo dohodkov, zagotavlja nove možnosti za obravnavanje velike nestanovitnosti kmetijskih trgov, ki naj bi se srednjeročno nadaljevala.

Z odpravo sedanjega sistema osi se bo poenostavilo tudi programiranje s strani držav članic.

Nazadnje se predlaga nadgradnja okvira skupnega spremljanja in vrednotenja, ki je bil uveden v sedanjem obdobju ter bo poenostavljen in izboljšan na podlagi pridobljenih izkušenj. Skupni seznam kazalnikov bo povezan s prednostnimi nalogami za namene spremljanja in vrednotenja.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

V predlogu večletnega finančnega okvira je določeno, da mora biti znaten del proračuna EU še naprej namenjen kmetijstvu, tj. strateško pomembni skupni politiki. Zato se glede na tekoče cene predlaga, da se SKP osredotoči na svoje temeljne dejavnosti, pri čemer se v obdobju 2014–2020 317,2 milijarde EUR nameni stebru I, 101,2 milijarde EUR pa stebru II.

Financiranje stebra I in stebra II je dopolnjeno z dodatnimi sredstvi v višini 17,1 milijarde EUR, kar vključuje 5,1 milijarde EUR za raziskave in inovacije, 2,5 milijarde EUR za zanesljivo preskrbo s hrano in 2,8 milijarde EUR za pomoč v hrani za najbolj ogrožene skupine prebivalstva v drugih postavkah večletnega finančnega okvira ter 3,9 milijarde EUR v obliki nove rezerve za krizne razmere v kmetijskem sektorju in do 2,8 milijarde EUR v Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji zunaj večletnega finančnega okvira, kar pomeni, da skupni proračun za obdobje 2014–2020 znaša 435,6 milijarde EUR.

Kar zadeva porazdelitev podpore med državami članicami, se predlaga, da bi se pri vseh državah članicah, ki prejemajo neposredna plačila, nižja od 90 % povprečnih plačil v EU, odpravila ena tretjina te vrzeli. Na tej podlagi se izračunajo nacionalne zgornje meje iz uredbe o neposrednih plačilih.

Porazdelitev podpore za razvoj podeželja temelji na objektivnih merilih, povezanih s cilji politike, pri čemer se upošteva sedanja porazdelitev. Manj razvite regije morajo biti še naprej upravičene do višjih stopenj sofinanciranja, kar bo veljalo tudi za nekatere ukrepe, kot so prenos znanja, skupine proizvajalcev, sodelovanje in program Leader.

Uvedena je določena stopnja prilagodljivosti za prenose med stebroma (do 5 % neposrednih plačil): iz stebra I v steber II, da se državam članicam omogoči okrepitev njihove politike razvoja podeželja, ter iz stebra II v steber I za države članice, ki prejemajo neposredna plačila, nižja od 90 % povprečnih plačil v EU.

Podrobnosti finančnega vpliva predlogov reforme SKP so vključene v oceno finančnih posledic zakonodajnega predloga, priloženo predlogom.

2011/0282 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 42 in 43 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije[7],

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[8],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[9],

po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov[10],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) V sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko‑socialnemu odboru in Odboru regij „Skupna kmetijska politika proti letu 2020: odziv na prihodnje izzive, povezane s hrano, naravnimi viri in ozemljem,“[11] (v nadaljnjem besedilu: Sporočilo SKP proti letu 2020) so opredeljeni možni izzivi, cilji in usmeritve za skupno kmetijsko politiko (v nadaljnjem besedilu: SKP) po letu 2013. Glede na razprave o navedenem sporočilu je potrebna reforma SKP, ki se mora začeti izvajati 1. januarja 2014. Ta reforma mora zajemati vse glavne instrumente SKP, vključno z Uredbo Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)[12]. Zaradi obsega reforme je primerno, da se Uredba (ES) št. 1698/2005 razveljavi in nadomesti z novim besedilom.

(2) Politika razvoja podeželja mora spremljati in dopolnjevati neposredna plačila in tržne ukrepe SKP ter tako prispevati k ciljem te politike, kot so določeni v Pogodbi o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba). Poleg tega mora politika razvoja podeželja vključevati pomembne cilje politike, določene v sporočilu Komisije z dne 3. marca 2010 „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“[13] (v nadaljnjem besedilu: strategija Evropa 2020), ter biti skladna s splošnimi cilji politike ekonomske in socialne kohezije iz Pogodbe.

(3) Ker cilja te uredbe, tj. razvoja podeželja, države članice zaradi njegovih povezav z drugimi instrumenti SKP, obsega neskladij med različnimi podeželskimi območji in omejitev finančnih sredstev držav članic v razširjeni Uniji ne morejo zadovoljivo doseči ter ga je zato lažje doseči na ravni Unije z večletnim jamstvom sredstev Unije in osredotočanjem na njegove prednostne naloge, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5(3) Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti, kot je določeno v členu 5(4) navedene pogodbe, ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(4) Komisija mora biti v skladu s členom 290 Pogodbe pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, da se lahko dopolnijo ali spremenijo nekateri nebistveni elementi te uredbe. Zlasti je pomembno, da se Komisija med pripravljalnim delom ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(5) Za zagotovitev trajnostnega razvoja podeželskih območij se je treba osredotočiti na omejeno število glavnih prednostnih nalog, ki se nanašajo na prenos znanja v kmetijstvu, gozdarstvu in podeželskih območjih, konkurenčnost vseh vrst kmetijstva in sposobnost preživetja kmetij, organizacijo prehranske verige in obvladovanje tveganja v kmetijstvu, obnovo, ohranjanje in izboljševanje ekosistemov, odvisnih od kmetijstva in gozdarstva, učinkovito rabo virov in prehod na nizkoogljično gospodarstvo na področjih kmetijstva, prehrane in gozdarstva ter spodbujanje socialne vključenosti, zmanjševanja revščine in gospodarskega razvoja podeželskih območij. Pri tem je treba upoštevati raznolikost razmer, ki vplivajo na podeželska območja z različnimi značilnostmi ali različnimi kategorijami možnih upravičencev, ter horizontalne cilje inovacij ter blažitve podnebnih in okoljskih sprememb in prilagajanja tem spremembam. Ukrepi blažitve morajo zajemati tako omejevanje emisij v kmetijstvu in gozdarstvu v glavnih dejavnostih, kot sta živinoreja in uporaba gnojil, kot ohranjanje ponorov ogljika ter spodbujanje sekvestracije ogljika pri rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu. Prednostna naloga Unije za razvoj podeželja, ki se nanaša na prenos znanja in inovacije v kmetijstvu, gozdarstvu in na podeželskih območjih, se mora uporabljati horizontalno, tj. tudi za druge prednostne naloge Unije na področju razvoja podeželja.

(6) Za uresničitev prednostnih nalog Unije v zvezi z razvojem podeželja si je treba prizadevati v okviru trajnostnega razvoja in prispevka Unije k cilju zaščite in izboljšanja okolja, kot določata člena 11 in 19 Pogodbe, ob upoštevanju načela „onesnaževalec plača“. Države članice morajo z uporabo metodologije, ki jo je sprejela Komisija, zagotoviti podatke o podpori ciljem glede podnebnih sprememb v skladu z željo, da se vsaj 20 % proračuna Unije nameni temu cilju.

(7) Dejavnosti Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: EKSRP) in dejavnosti, h katerim prispeva, morajo biti skladne in združljive s podporo v okviru drugih instrumentov SKP. Da se zagotovita čim ustreznejša dodelitev in učinkovita uporaba sredstev Unije, je treba v skladu s členom 290 Pogodbe Komisijo pooblastiti za sprejemanje aktov v zvezi z določitvijo izjem pri pravilu, da se podpora iz te uredbe ne dodeli dejavnostim, za katere se prejema podpora v okviru skupne tržne ureditve.

(8) Za zagotovitev takojšnjega začetka in učinkovitega izvajanja programov razvoja podeželja mora podpora EKSRP temeljiti na obstoju ustreznih okvirnih upravnih pogojev. Zato morajo države članice oceniti skladnost z nekaterimi predhodnimi pogoji. Vsaka država članica mora pripraviti nacionalni program razvoja podeželja za svoje celotno ozemlje ali sklop regionalnih programov. V vsakem programu morata biti določena strategija za izpolnjevanje ciljev v zvezi s prednostnimi nalogami Unije za razvoj podeželja in nabor ukrepov. Programiranje mora biti skladno s prednostnimi nalogami Unije za razvoj podeželja, pri čemer mora biti prilagojeno nacionalnim okoliščinam ter dopolnjevati druge politike Unije, zlasti politiko kmetijskega trga, kohezijsko politiko in skupno ribiško politiko. Države članice, ki se odločijo za sklop regionalnih programov, morajo biti poleg tega sposobne pripraviti nacionalni okvir, brez ločene proračunske dodelitve sredstev, da se olajša usklajevanje med regijami in obravnavajo izzivi na ravni celotne države.

(9) Države članice morajo imeti možnost, da v svoje programe razvoja podeželja vključijo tematske podprograme, v okviru katerih se obravnavajo posebne potrebe na področjih, ki so zanje posebej pomembna. Tematski programi morajo biti med drugim namenjeni mladim kmetom, malim kmetijam, gorskim območjem in oblikovanju kratkih dobavnih verig. Poleg tega morajo zagotavljati možnost za obravnavanje prestrukturiranja kmetijskih sektorjev, ki zelo vplivajo na razvoj podeželskih območij. Za povečanje učinkovitega posredovanja s takšnimi tematskimi podprogrami je treba državam članicam omogočiti, da določijo višje stopnje podpore za nekatere dejavnosti, ki jih ti programi zajemajo.

(10) V programih razvoja podeželja morajo biti opredeljene potrebe zajetega območja in opisana skladna strategija za njihovo izpolnjevanje z vidika prednostnih nalog Unije za razvoj podeželja. Ta strategija mora temeljiti na določitvi ciljev. Vzpostaviti je treba povezave med opredeljenimi potrebami, določenimi cilji in ukrepi, izbranimi za njihovo izpolnjevanje. Programi razvoja podeželja morajo vsebovati tudi vse informacije, potrebne za oceno njihove skladnosti z zahtevami iz te uredbe.

(11) V programih razvoja podeželja je treba cilje določiti na podlagi skupnega sklopa kazalnikov ciljev za vse države članice. Da se to lažje izvede, je treba v skladu s prednostnimi nalogami Unije za razvoj podeželja opredeliti območja, ki jih zajemajo ti kazalniki. Zaradi horizontalne uporabe prednostne naloge Unije za razvoj podeželja, ki se nanaša na prenos znanja v kmetijstvu in gozdarstvu, ukrepi v okviru te prednostne naloge vplivajo na kazalnike ciljev, ki se določijo za ostale prednostne naloge Unije.

(12) Vzpostaviti je treba nekatera pravila za pripravo in revizijo programov razvoja podeželja. Za spremembe, ki ne vplivajo na strategijo programov ali zadevne finančne prispevke Unije, je treba uvesti enostavnejši postopek.

(13) Da se zagotovita pravna varnost in jasnost v zvezi s postopkom, ki ga je treba upoštevati pri spremembah programa, je treba v skladu s členom 290 Pogodbe Komisijo pooblastiti za sprejemanje aktov v zvezi z določitvijo meril, na podlagi katerih se predlagane spremembe ovrednotenih ciljev programov štejejo za velike, tako da je treba zaradi njih program spremeniti z izvedbenim aktom, sprejetim v skladu s členom 91 te uredbe.

(14) Razvoj in specializacija v kmetijstvu in gozdarstvu ter posebni izzivi, s katerimi se srečujejo mikro, mala in srednje velika podjetja (v nadaljnjem besedilu: MSP) na podeželskih območjih, zahtevajo ustrezno raven tehnične in ekonomske usposobljenosti ter vse večjo zmogljivost za dostop in izmenjavo znanja in informacij, tudi v obliki širjenja najboljših kmetijskih in gozdarskih proizvodnih praks. Prenos znanja in dejavnosti informiranja se ne smejo izvajati le v obliki običajnih tečajev usposabljanja, ampak jih je treba prilagoditi potrebam podeželskih subjektov. Zato je treba podpirati tudi delavnice, inštruiranje, predstavitvene dejavnosti in dejavnosti informiranja ter poleg tega še kratkoročne kmetijske izmenjave ali programe obiskov. Pridobljeno znanje in informacije morajo kmetom, lastnikom gozdov, osebam, ki delujejo na področju prehrane, in podeželskim MSP omogočiti, da povečajo zlasti svojo konkurenčnost in učinkovito rabo virov ter izboljšajo svojo okoljsko učinkovitost in hkrati prispevajo k trajnosti podeželskega gospodarstva. Da se zagotovi učinkovitost prenosa znanja in dejavnosti informiranja pri doseganju teh rezultatov, morajo biti ponudniki storitev prenosa znanja ustrezno usposobljeni.

(15) Da lahko organi, ki opravljajo storitve prenosa znanja, zagotavljajo storitve, ki so po kakovosti in značilnostih v skladu z nameni politike razvoja podeželja, da se zagotovi boljše ciljno usmerjanje sredstev ter zagotovi, da so programi kmetijske izmenjave in obiski kmetij jasno ločeni od podobnih ukrepov v okviru drugih programov Unije, je treba v skladu s členom 290 Pogodbe Komisijo pooblastiti za sprejemanje aktov v zvezi z minimalno usposobljenostjo organov, ki zagotavljajo prenos znanja, upravičenimi stroški ter trajanjem in vsebino programov kmetijske izmenjave in obiskov kmetij.

(16) Službe za kmetijsko svetovanje pomagajo kmetom, lastnikom gozdov in MSP na podeželskih območjih izboljšati trajnostno upravljanje in splošno učinkovitost njihovega gospodarstva ali podjetja. Zato je treba spodbujati, da se takšne službe ustanovijo ter da kmetje, lastniki gozdov in MSP storitve svetovanja uporabljajo. Da se povečata kakovost in učinkovitost opravljenih storitev svetovanja, je treba zagotoviti minimalno usposobljenost in redno usposabljanje svetovalcev. Službe za kmetijsko svetovanje iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. HU/2012 z dne […][14] morajo kmetom pomagati oceniti učinkovitost njihovega kmetijskega gospodarstva ter opredeliti potrebna izboljšanja v zvezi z zakonsko predpisanimi zahtevami o upravljanju, načeli dobrega kmetijskega in okoljskega delovanja, podnebju in okolju prijaznimi kmetijskimi praksami iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. RP/2012 z dne […][15], zahtevami ali ukrepi v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem tem spremembam, biotsko raznovrstnostjo, varstvom voda, obveščanjem o boleznih živali in inovacijami, vsaj kot je določeno v Prilogi I k Uredbi (EU) št. HU/2012. Po potrebi mora storitev svetovanja zajemati tudi standarde varstva pri delu. Storitev svetovanja lahko zajema tudi vprašanja, povezana z gospodarsko, kmetijsko in okoljsko učinkovitostjo gospodarstva ali podjetja. Službe za pomoč pri upravljanju kmetij in zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah morajo kmetom pomagati izboljšati in olajšati upravljanje njihovega gospodarstva.

(17) Da lahko subjekti in organi, ki opravljajo storitve svetovanja, zagotovijo svetovanje, ki je po kakovosti in značilnostih v skladu z nameni politike razvoja podeželja, je treba v skladu s členom 290 Pogodbe Komisijo pooblastiti za sprejemanje aktov v zvezi z natančnejšo opredelitvijo minimalne usposobljenosti organov in subjektov, ki zagotavljajo svetovalne storitve.

(18) Z evropskimi ali nacionalnimi shemami kakovosti za kmetijske proizvode in hrano se potrošnikom jamčijo kakovost in značilnosti proizvoda ali uporabljenega proizvodnega postopka na podlagi sodelovanja kmetov v takšnih shemah, dosega se dodana vrednost zadevnih proizvodov in krepijo se njihove tržne priložnosti. Zato je treba kmete spodbujati, da sodelujejo v teh shemah. Ker v trenutku vstopa v take sheme in v prvih letih sodelovanja v njih trg dodatnih stroškov in obveznosti, ki jih imajo kmetje v okviru tega sodelovanja, v celoti ne povrne, mora biti podpora omejena na novo sodelovanje in mora zajemati obdobje največ petih let. Zaradi posebnih značilnosti bombaža kot kmetijskega proizvoda morajo biti zajete tudi sheme kakovosti za bombaž. Da se zagotovi smotrna in učinkovita uporaba proračunskih sredstev EKSRP, je treba v skladu s členom 290 Pogodbe Komisijo pooblastiti za sprejemanje aktov v zvezi s shemami kakovosti v Uniji, ki jih lahko zajema ta ukrep.

(19) Za izboljšanje gospodarske in okoljske učinkovitosti kmetijskih gospodarstev in podeželskih podjetij, izboljšanje učinkovitosti sektorjev trženja in predelave kmetijskih proizvodov, zagotovitev infrastrukture, ki je potrebna za razvoj kmetijstva, ter podpiranje naložb neprofitnega značaja, potrebnih za doseganje okoljskih ciljev, je treba zagotoviti podporo fizičnim naložbam, ki prispevajo k tem ciljem. V programskem obdobju 2007–2013 so se različna področja posredovanja urejala z več vrstami ukrepov. Zaradi poenostavitve ter tudi zaradi omogočanja upravičencem, da oblikujejo in uresničijo integrirane projekte z večjo dodano vrednostjo, mora en ukrep urejati vse vrste fizičnih naložb. Države članice morajo določiti prag za kmetijska gospodarstva, ki so upravičena do pomoči za naložbe, povezane s podpiranjem sposobnosti preživetja kmetij, na podlagi rezultatov analize prednosti in pomanjkljivosti ter priložnosti in nevarnosti (SWOT) kot sredstva za boljše ciljno usmerjanje pomoči.

(20) V kmetijskem sektorju je v primerjavi z drugimi sektorji večja verjetnost, da bo zaradi naravnih nesreč prizadet proizvodni potencial. Da se v primeru takšnih nesreč kmetijam pomaga zagotoviti sposobnost preživetja in konkurenčnost, je treba kmetom omogočiti podporo za obnovo prizadetega kmetijskega potenciala. Države članice morajo preprečiti čezmerna nadomestila za škodo zaradi kombinacije shem Unije (zlasti ukrepa obvladovanja tveganja) ter nacionalnih in zasebnih odškodninskih shem. Da se zagotovi smotrna in učinkovita uporaba proračunskih sredstev EKSRP, je treba v skladu s členom 290 Pogodbe Komisijo pooblastiti za sprejemanje aktov v zvezi z določitvijo upravičenih stroškov v okviru tega ukrepa.

(21) Vzpostavitev in razvoj nove gospodarske dejavnosti v obliki novih kmetij, novih podjetij ali novih naložb v nekmetijske dejavnosti sta bistvena za razvoj in konkurenčnost podeželskih območij. Z ukrepom razvoja kmetij in podjetij je treba olajšati zagon dejavnosti za mlade kmete in strukturno prilagoditev njihovih gospodarstev po ustanovitvi, diverzifikacijo kmetov v nekmetijske dejavnosti ter ustanovitev in razvoj nekmetijskih MSP na podeželskih območjih. Prav tako je treba spodbujati razvoj malih kmetij, ki so lahko ekonomsko uspešne. Da se zagotovi sposobnost preživetja novih gospodarskih dejavnosti, ki prejmejo podporo v okviru tega ukrepa, je pogoj za podporo predložitev poslovnega načrta. Podpora za zagon podjetja mora zajemati le začetno obdobje življenjske dobe podjetja in ne sme postati pomoč za tekoče poslovanje. Če se države članice odločijo za dodelitev pomoči v obrokih, se zato ti lahko izplačujejo največ pet let. Poleg spodbujanja prestrukturiranja kmetijskega sektorja je treba zagotoviti podporo v obliki letnih plačil kmetom, ki sodelujejo v shemi za male kmete na podlagi naslova V Uredbe (EU) št. RP/2012 in ki se zavežejo, da bodo svoje celotno kmetijsko gospodarstvo in ustrezne pravice do plačil prenesli na drugega kmeta, ki ne sodeluje v navedeni shemi.

(22) MSP so temelj podeželskega gospodarstva Unije. Cilji razvoja kmetij in nekmetijskih podjetij morajo biti spodbujanje zaposlovanja in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest na podeželskih območjih, ohranjanje obstoječih delovnih mest, zmanjšanje sezonskih nihanj v zaposlovanju, razvoj nekmetijskih sektorjev zunaj kmetijstva ter kmetijske in živilske predelave ob hkratnem spodbujanju poslovnega vključevanja in lokalnih medsektorskih povezav. Spodbujati je treba projekte, ki hkrati vključujejo kmetijstvo, podeželski turizem v okviru pospeševanja trajnostnega in odgovornega turizma na podeželskih območjih ter naravno in kulturno dediščino, ter naložbe v obnovljive vire energije.

(23) Da se zagotovi smotrna in učinkovita uporaba proračunskih sredstev EKSRP, zagotovi varstvo pravic upravičencev ter prepreči diskriminacija upravičencev, je treba v skladu s členom 290 Pogodbe Komisijo pooblastiti za sprejemanje aktov v zvezi z določitvijo pogojev, pod katerimi se lahko pravne osebe štejejo za mlade kmete, določitvijo obdobja mirovanja za pridobitev poklicnih strokovnih znanj, minimalno vsebino poslovnih načrtov ter merili, ki jih morajo države članice uporabiti za opredelitev malih kmetij ter zgornjih in spodnjih pragov za določitev upravičenosti dejavnosti v okviru podpore za mlade kmete ali razvoj malih kmetij.

(24) Razvoj lokalne infrastrukture in lokalnih osnovnih storitev na podeželskih območjih, vključno z dejavnostmi za prosti čas in kulturnimi dejavnostmi, obnova vasi in dejavnosti, katerih cilja sta obnova in izboljšanje kulturne in naravne dediščine vasi in podeželskih krajin, so bistveni elementi vsakega prizadevanja za uresničitev možnosti za rast in spodbujanje trajnosti podeželskih območij. Zato je treba dodeliti podporo dejavnostim s tem ciljem, vključno z dostopom do informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter razvojem hitrega in ultrahitrega širokopasovnega omrežja. V skladu s temi cilji je treba spodbujati razvoj storitev in infrastrukture, ki omogočajo socialno vključenost ter spreminjajo trende družbenega in gospodarskega nazadovanja ter upadanja števila prebivalcev na podeželskih območjih. Da se doseže največja učinkovitost takšne podpore, je treba zajete dejavnosti izvajati v skladu z načrti za razvoj občin, kjer takšni načrti obstajajo, pa mora njihove osnovne storitve zagotavljati ena ali več podeželskih občin. Da se zagotovi skladnost s podnebnimi cilji Unije, je treba v skladu s členom 290 Pogodbe Komisijo pooblastiti za sprejemanje aktov v zvezi z opredelitvijo vrst infrastrukture za obnovljive vire energije, ki so upravičene do podpore.

(25) Gozdarstvo je sestavni del razvoja podeželja, zato mora podpora za trajnostno in podnebju prijazno rabo zemljišč zajemati razvoj gozdnih območij in trajnostno upravljanje gozdov. V programskem obdobju 2007–2013 so se različne vrste podpore za gozdarske naložbe in upravljanje urejale z več vrstami ukrepov. Zaradi poenostavitve ter tudi zaradi omogočanja upravičencem, da oblikujejo in uresničijo integrirane projekte z večjo dodano vrednostjo, mora en ukrep urejati vse vrste podpore za gozdarske naložbe in upravljanje. Ta ukrep mora zajemati tudi širitev in izboljšanje gozdnih virov s pogozdovanjem zemljišč in vzpostavitvijo kmetijsko‑gozdarskih sistemov, ki združujejo ekstenzivno kmetijstvo in gozdarske sisteme, obnovo gozdov, poškodovanih v požarih ali drugih naravnih nesrečah, ustrezne preventivne ukrepe, naložbe v nove gozdarske tehnologije ter v predelavo in trženje gozdarskih proizvodov z namenom izboljšanja gospodarske in okoljske učinkovitosti lastnikov gozdov ter naložbe neprofitnega značaja, s katerimi se izboljšujeta odpornost gozdnih ekosistemov na podnebne spremembe in njihova okoljska vrednost. Podpora ne sme izkrivljati konkurence in mora biti tržno nevtralna. Zato je treba določiti omejitve glede velikosti in pravnega statusa upravičencev. Preventivne ukrepe varstva pred požarom je treba sprejeti na območjih, ki jih države članice uvrščajo med območja s srednjo ali visoko požarno ogroženostjo. Vsi preventivni ukrepi morajo biti del načrta za varstvo gozdov. V primeru ukrepa za obnovo potenciala poškodovanega gozda mora pojav naravne nesreče uradno potrditi javna znanstvena organizacija. Ukrep v gozdarstvu mora biti sprejet v skladu z zavezami Unije in držav članic na mednarodni ravni ter mora temeljiti na nacionalnih in podnacionalnih gozdnih načrtih držav članic ali enakovrednih instrumentih, pri katerih je treba upoštevati zaveze, sprejete na ministrski konferenci o varstvu gozdov v Evropi. Takšen ukrep mora prispevati k izvajanju gozdarske strategije Unije[16]. Za zagotovitev, da je pogozdovanje kmetijskih površin skladno s cilji okoljske politike, je Komisiji treba podeliti pooblastilo v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z opredelitvijo nekaterih minimalnih okoljskih zahtev.

(26) Da se zagotovi smotrna in učinkovita uporaba proračunskih sredstev EKSRP, je treba v skladu s členom 290 Pogodbe Komisijo pooblastiti za sprejemanje aktov v zvezi z določitvijo pogojev, pod katerimi države članice ugotovijo pojav naravne nesreče, škodljivcev ali bolezni, ter v zvezi z opredelitvijo vrst preventivnih ukrepov, ki so upravičeni do podpore EKSRP.

(27) Skupine proizvajalcev pomagajo kmetom, da skupaj obvladujejo izzive v zvezi s trženjem njihovih proizvodov, in sicer tudi na lokalnih trgih, zaradi vedno večje konkurence in konsolidacije prodajnih trgov. Zato je treba spodbujati ustanavljanje skupin proizvajalcev. Za zagotovitev najboljše uporabe omejenih finančnih sredstev bi morale podporo prejemati le skupine proizvajalcev, ki se štejejo za MSP. Za zagotovitev sposobnosti preživetja skupine proizvajalcev je predložitev poslovnega načrta pogoj, da lahko države članice priznajo skupino proizvajalcev. Da se prepreči zagotavljanje pomoči za tekoče poslovanje in ohrani spodbujevalna vloga podpore, se ta lahko izplačuje največ pet let.

(28) Kmetijsko-okoljska in kmetijsko-podnebna plačila morajo še naprej imeti pomembno vlogo pri podpiranju trajnostnega razvoja podeželskih območij in pri odzivanju na večje povpraševanje družbe po okoljskih storitvah. Kmete in druge upravljavce zemljišč morajo še naprej spodbujati, da koristijo družbi kot celoti z uvedbo ali nadaljnjo uporabo kmetijskih praks, ki prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju tem spremembam ter so združljive z varstvom in izboljšanjem okolja, krajine in njenih značilnosti, naravnih virov, tal in genske raznovrstnosti. V tem smislu je treba nameniti posebno pozornost ohranjanju genskih virov v kmetijstvu in dodatnim potrebam kmetijskih ekosistemov z visoko naravno vrednostjo. Plačila morajo prispevati h kritju dodatnih stroškov in izpada dohodka, ki nastanejo zaradi prevzetih obveznosti, pri čemer morajo zajemati le obveznosti, ki presegajo ustrezne obvezne standarde in zahteve, v skladu z načelom „onesnaževalec plača“. S sinergijo, ki nastane na podlagi obveznosti, ki jo skupaj sprejme skupina kmetov, se okoljska in podnebna korist pogosto poveča. Vendar s skupnim ukrepanjem nastanejo dodatni transakcijski stroški, ki morajo biti ustrezno povrnjeni. Da se kmetom in drugim upravljavcem zemljišč omogoči pravilno izvajanje obveznosti, ki so jih sprejeli, si morajo države članice prizadevati, da jim zagotovijo potrebne spretnosti in znanja. Države članice morajo ohraniti raven prizadevanj iz programskega obdobja 2007–2013 in morajo prek kmetijsko-okoljsko-podnebnih ukrepov, ukrepov ekološkega kmetijstva in plačil območjem, ki se soočajo z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami, najmanj 25% skupnega prispevka iz EKSRP nameniti za vsak program razvoja podeželja za ublažitev posledic podnebnih sprememb in prilagoditev nanje ter za upravljanje zemljišč.

(29) Da se zagotovi opredelitev kmetijsko-okoljskih in kmetijsko-podnebnih obveznosti, ki je v skladu s splošnimi okoljskimi cilji Unije, je treba v skladu s členom 290 Pogodbe Komisijo pooblastiti za sprejemanje aktov v zvezi z določitvijo pogojev, ki veljajo za letno podaljšanje obveznosti po začetnem obdobju, obveznostmi glede ekstenzifikacije ali drugačnih načinov upravljanja živinoreje, omejevanja uporabe gnojil, fitofarmacevtskih sredstev ali drugih vnosov, vzreje lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje, ali ohranjanja rastlinskih genskih virov, ter v zvezi z upravičenimi dejavnostmi za ohranjanje genskih virov v kmetijstvu.

(30) Plačila za preusmeritev v ekološko kmetijstvo ali njegovo ohranjanje morajo kmete spodbujati k sodelovanju v takšnih shemah, kar pomeni odziv na vse večje povpraševanje družbe po uporabi okolju prijaznih kmetijskih praks in višjih standardih za dobro počutje živali. Zaradi povečanja sinergije koristi v zvezi z biotsko raznovrstnostjo, ki jo zagotavlja ukrep, je treba spodbujati kolektivne pogodbe ali sodelovanje med kmeti, da se vključijo večja sosednja območja. Da se prepreči obsežna ponovna preusmeritev kmetov nazaj v konvencionalno kmetovanje, je treba podpreti ukrepe za preusmerjanje in ohranjanje. Plačila morajo prispevati h kritju nastalih dodatnih stroškov in izpada dohodka zaradi obveznosti, pri čemer morajo zajemati le obveznosti, ki presegajo ustrezne obvezne standarde in zahteve.

(31) Kmetom in lastnikom gozdov je treba še naprej dodeljevati podporo za lažje obravnavanje posebnih omejitev na zadevnih območjih, ki izhajajo iz izvajanja Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic[17] ter Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst[18], da se prispeva k učinkovitemu upravljanju območij Natura 2000, pri čemer je treba kmetom zagotoviti tudi podporo za lažje obravnavanje omejitev na območjih povodij, ki izhajajo iz izvajanja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike[19]. Podpora mora biti povezana s posebnimi zahtevami, opisanimi v programu razvoja podeželja, ki presegajo ustrezne obvezne standarde in zahteve. Obenem morajo države članice pri celotnem oblikovanju svojih programov razvoja podeželja upoštevati posebne potrebe območij Natura 2000.

(32) Plačila kmetom na gorskih območjih ali drugih območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami morajo v okviru neprekinjene uporabe kmetijskih zemljišč prispevati k ohranjanju podeželja ter ohranjanju in spodbujanju sonaravnega sistema kmetovanja. Da se zagotovi učinkovitost takšne podpore, je treba s plačili kmetom nadomestiti izpad dohodka in dodatne stroške, povezane z omejitvami na zadevnih območjih.

(33) Da se zagotovita učinkovita uporaba sredstev Unije in enaka obravnava kmetov po vsej Uniji, je treba gorska območja in druga območja z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami opredeliti v skladu z objektivnimi merili. V primeru območij z naravnimi omejitvami morajo biti to biofizikalna merila, ki temeljijo na trdnih znanstvenih dokazih. Sprejeti je treba prehodne ureditve, da se olajša postopno opuščanje plačil na območjih, ki se zaradi uporabe teh meril ne bodo več štela za območja z naravnimi omejitvami.

(34) Kmete je treba še naprej spodbujati k prevzemanju visokih standardov dobrega počutja živali z zagotavljanjem podpore kmetom, ki se obvežejo sprejeti standarde živinoreje, ki presegajo ustrezne obvezne standarde. Da se zagotovi skladnost obveznosti v zvezi z dobrim počutjem živali s splošno politiko Unije na tem področju, je treba v skladu s členom 290 Pogodbe Komisijo pooblastiti za sprejemanje aktov v zvezi z opredelitvijo območij, na katerih morajo takšne obveznosti zagotoviti višje standarde načinov proizvodnje.

(35) Še naprej je treba dodeljevati plačila lastnikom gozdov, ki opravljajo okoljske storitve ali podnebju prijazne storitve ohranjanja gozdov s sprejetjem obveznosti za povečanje biotske raznovrstnosti, ohranitev visokokakovostnih gozdnih ekosistemov, izboljšanje njihovega potenciala za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje tem spremembam ter okrepitev zaščitne vrednosti gozdov glede na erozijo tal, ohranjanje vodnih virov in naravne nesreče. V tem smislu je treba ohranjanju in spodbujanju gozdnih genskih virov nameniti posebno pozornost. Plačila se dodelijo za gozdarsko‑okoljske obveznosti, ki presegajo ustrezne obvezne standarde, določene z nacionalno zakonodajo. Da se zagotovi smotrna in učinkovita uporaba proračunskih sredstev EKSRP, je treba v skladu s členom 290 Pogodbe Komisijo pooblastiti za sprejemanje aktov v zvezi z vrstami dejavnosti, upravičenih do podpore v okviru tega ukrepa.

(36) V programskem obdobju 2007–2013 je bila v okviru politike razvoja podeželja izrecno podprta le ena vrsta sodelovanja: sodelovanje pri razvoju novih proizvodov, proizvodnih postopkov in tehnologij na področjih kmetijstva in prehrane ter gozdarstva. Podpora za to vrsto sodelovanja je še vedno potrebna, vendar jo je treba prilagoditi, da bo izpolnjevala zahteve ekonomije znanja. V tem smislu je treba omogočiti, da se v okviru tega ukrepa financirajo projekti enega subjekta, če se pridobljeni rezultati razširjajo in se s tem izpolni cilj širjenja novih praks, procesov ali postopkov. Poleg tega je postalo jasno, da se lahko s podpiranjem veliko več vrst sodelovanja z večjim številom upravičencev, ki zajemajo male in velike subjekte, prispeva k doseganju ciljev politike razvoja podeželja, ker se subjektom na podeželskim območjih pomaga premagati gospodarske, okoljske in druge omejitve zaradi razdrobljenosti. Zato je treba ukrep razširiti. Podpora za organizacijo skupnih delovnih procesov ter skupno rabo objektov in naprav ter virov mora malim subjektom pomagati, da kljub majhnosti dosežejo ekonomsko uspešnost. Podpora za horizontalno in vertikalno sodelovanje med subjekti v dobavni verigi ter promocijske dejavnosti na lokalni ravni mora spodbuditi ekonomsko smotrn razvoj kratkih dobavnih verig, lokalnih trgov in lokalnih prehranskih verig. Podpora za skupne pristope k okoljskim projektom in praksam mora prispevati k zagotavljanju večjih in trajnejših okoljskih in podnebnih koristi, kot jih posamezni subjekti lahko dosežejo, če delujejo brez vključevanja drugih (na primer s praksami, ki se uporabljajo na širših neobdelanih območjih). Na teh različnih območjih je treba podporo zagotoviti v različnih oblikah. Grozdi in mreže so posebno pomembni za izmenjavo strokovnega znanja in izkušenj ter razvoj novega in specializiranega strokovnega znanja in izkušenj, storitev in proizvodov. Pilotni projekti so pomembno orodje za preskušanje tržne uporabnosti tehnologij, tehnik in praks v različnih okoliščinah ter po potrebi za njihovo prilagoditev. Operativne skupine so osrednji element evropskega partnerstva za inovacije (v nadaljnjem besedilu: EIP) na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti. Drugo pomembno orodje so lokalne razvojne strategije, ki se izvajajo zunaj okvira lokalnega razvoja na podlagi pristopa LEADER, in sicer med javnimi in zasebnimi subjekti s podeželskih in mestnih območij. V nasprotju s pristopom LEADER bi lahko bila takšna partnerstva in strategije omejena na en sektor in/ali sorazmerno specifične razvojne cilje, vključno z zgoraj navedenimi. V okviru tega ukrepa morajo biti do podpore upravičene tudi medpanožne organizacije. Podpora mora biti omejena na sedem let, razen za skupinske okoljske ukrepe in ukrepe na področju podnebnih sprememb v ustrezno utemeljenih primerih.

(37) Kmetje so zdaj izpostavljeni vse večjim gospodarskim in okoljskim tveganjem, ki so posledica podnebnih sprememb in naraščajoče nestanovitnosti cen. V tem smislu je učinkovito obvladovanje tveganj za kmete vse pomembnejše. Zato je treba uvesti ukrep obvladovanja tveganja, s katerim se bo kmetom pomagalo pri obravnavanju najobičajnejših tveganj, katerim so izpostavljeni. Zato je treba s tem ukrepom kmetom zagotoviti podporo za kritje premij, ki jih plačajo za zavarovanje pridelka, živali in rastlin, ter podpreti ustanovitev vzajemnih skladov in nadomestila, ki jih takšni skladi plačajo kmetom za izgube, nastale zaradi izbruha bolezni živali ali rastlin ali okoljskih nesreč. Prav tako je treba vključiti instrument za stabilizacijo dohodkov v obliki vzajemnega sklada za podporo kmetom, ki se jim izredno zmanjšajo dohodki. Da se zagotovi enako obravnavanje kmetov po vsej Uniji, neizkrivljanje konkurence in spoštovanje mednarodnih obveznosti Unije, je treba določiti posebne pogoje za dodelitev podpore v okviru teh ukrepov. Za zagotovitev smotrne uporabe proračunskih sredstev EKSRP je treba v skladu s členom 290 Pogodbe Komisijo pooblastiti za sprejemanje aktov v zvezi z določitvijo najkrajšega in najdaljšega časa trajanja komercialnih posojil za vzajemne sklade.

(38) Pristop LEADER za lokalni razvoj se je v več letih izkazal za koristnega pri spodbujanju razvoja podeželskih območij, pri čemer se v celoti upoštevajo večsektorske potrebe za endogeni razvoj podeželja s pristopom od spodaj navzgor. S pristopom LEADER je zato treba nadaljevati v prihodnosti, pri čemer mora njegova uporaba ostati obvezna za vse programe razvoja podeželja.

(39) Da se zagotovi, da se lokalne razvojne strategije uporabljajo na teritorialni ravni, na kateri lahko dosegajo rezultate, ki učinkovito prispevajo k prednostnim nalogam Unije za razvoj podeželja in inovacijam, je treba v skladu s členom 290 Pogodbe Komisijo pooblastiti za sprejemanje aktov v zvezi z določitvijo meril glede naseljenosti za območje, ki ga zajema vsaka takšna strategija, ter glede natančnega obsega pripravljalnih in animacijskih stroškov, ki jih je treba podpreti.

(40) Podpora iz EKSRP za lokalni razvoj v okviru pristopa LEADER mora zajemati vse vidike priprave in izvajanja lokalnih razvojnih strategij in delovanja lokalnih akcijskih skupin ter sodelovanje med ozemlji in skupinami, ki izvajajo lokalni razvoj, pri čemer ta razvoj poteka od spodaj navzgor in ga vodi skupnost. Da se partnerjem na podeželskih območjih, ki še ne uporabljajo pristopa LEADER, omogoči, da preskusijo lokalno razvojno strategijo ter se pripravijo na njeno oblikovanje in delovanje, je treba financirati tudi „začetno orodje LEADER“. Da se zagotovi smotrna in učinkovita uporaba proračunskih sredstev EKSRP, je treba v skladu s členom 290 Pogodbe Komisijo pooblastiti za sprejemanje aktov v zvezi z natančno opredelitvijo upravičenih animacijskih stroškov za lokalne akcijske skupine.

(41) Naložbe so skupne več ukrepom razvoja podeželja v skladu s to uredbo in lahko zadevajo zelo različne dejavnosti. Da se zagotovi jasnost pri izvajanju teh dejavnosti, je treba določiti nekatera skupna pravila za vse naložbe. S temi skupnimi pravili je treba opredeliti vrste izdatkov, ki jih je mogoče šteti za izdatke za naložbe, in zagotoviti, da podporo prejmejo le takšne naložbe, ki ustvarjajo novo vrednost v kmetijstvu. Da se upoštevajo posebnosti posameznih vrst naložb, kot so nakup rabljene opreme in enostavne nadomestne naložbe, ter se hkrati zagotovi učinkovita uporaba sredstev EKSRP, je treba v skladu s členom 290 Pogodbe Komisijo pooblastiti za sprejemanje aktov v zvezi z določitvijo pogojev, pod katerimi se lahko nekatere vrste naložb štejejo za upravičene izdatke. Da se spodbuja uresničevanje investicijskih projektov, je treba državam članicam omogočiti izplačevanje predplačil. Za zagotovitev učinkovitosti, poštenosti in trajnostnega učinka pomoči EKSRP je treba določiti pravila, ki zagotavljajo, da so naložbe v zvezi z dejavnostmi trajne in da se podpora EKSRP ne uporablja za izkrivljanje konkurence.

(42) Pri nekaterih ukrepih, povezanih s posameznimi območji, v skladu s to uredbo morajo upravičenci prevzeti obveznosti, ki zajemajo obdobje vsaj petih let. V tem obdobju se lahko spremenijo razmere na kmetijskem gospodarstvu ali razmere upravičenca. Zato je treba določiti pravila, ki bodo določila ukrepanje v takšnih primerih. Za zagotovitev učinkovitega izvajanja ukrepov, povezanih s posameznimi območji, in zaščito finančnih interesov Unije je treba v skladu s členom 290 Pogodbe Komisijo pooblastiti za sprejemanje aktov v zvezi z določitvijo pogojev, ki se uporabljajo v primeru delnega prenosa gospodarstva, ter opredelitvijo drugih okoliščin, v katerih podpore ni treba vrniti.

(43) Nekateri ukrepi v skladu s to uredbo kot pogoj za dodelitev podpore določajo, da morajo upravičenci prevzeti obveznosti, ki presegajo izhodiščno stanje, opredeljeno v smislu obveznih standardov ali zahtev. V primeru morebitnih sprememb zakonodaje v obdobju obveznosti, zaradi katerih bi bila potrebna sprememba izhodiščnega stanja, je treba omogočiti revizijo zadevnih pogodb, da se zagotovi nadaljnje izpolnjevanje tega pogoja.

(44) Da se zagotovi čim boljša uporaba finančnih sredstev za razvoj podeželja in se ukrepi v okviru programov razvoja podeželja ciljno usmerijo v skladu s prednostnimi nalogami Unije za razvoj podeželja ter da se hkrati zagotovi tudi enako obravnavanje kandidatov, morajo države članice določiti merila za izbor projektov. Izjema pri tem pravilu mora veljati le za tiste ukrepe, za katere obstaja podpora v obliki plačil za opravljanje kmetijsko-okoljskih storitev ali storitev za dobro počutje živali. Pri uporabi meril za izbor je treba upoštevati načelo sorazmernosti v zvezi z majhnimi nepovratnimi sredstvi.

(45) EKSRP mora s tehnično pomočjo podpirati dejavnosti, ki se nanašajo na izvajanje programov razvoja podeželja, vključno s stroški v zvezi z zaščito simbolov in kratic za sheme kakovosti Unije za sodelovanje, v katerih se lahko dodeli podpora v skladu s to uredbo, ter stroški držav članic za razmejitev območij z naravnimi omejitvami. Da se zagotovi smotrna uporaba proračunskih sredstev EKSRP, je treba v skladu s členom 290 Pogodbe Komisijo pooblastiti za sprejemanje aktov v zvezi z nadzornimi dejavnostmi, ki se lahko financirajo v okviru tehnične pomoči.

(46) Pokazalo se je, da ima lahko povezovanje nacionalnih mrež, organizacij in uprav, ki sodelujejo v različnih fazah izvajanja programa, organizirano v okviru Evropske mreže za razvoj podeželja, s spodbujanjem vključenosti zainteresiranih strani v upravljanje razvoja podeželja in v obveščanje širše javnosti o njegovih koristih zelo pomembno vlogo pri izboljševanju kakovosti programov razvoja podeželja. Zato ga je treba financirati kot del tehnične pomoči na ravni Unije.

(47) Da se prispeva k doseganju ciljev EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti, je treba vzpostaviti mrežo EIP za povezovanje operativnih skupin, svetovalnih služb in raziskovalcev, vključenih v izvajanje ukrepov, ki so ciljno usmerjeni v inovacije v kmetijstvu. Financirati jo je treba kot del tehnične pomoči na ravni Unije.

(48) V programskem obdobju 2007–2013 je v okviru Evropske mreže za razvoj podeželja delovala strokovna mreža za vrednotenje. Da se upoštevajo posebne potrebe v zvezi z vrednotenjem, je treba ustanoviti Evropsko mrežo za vrednotenje razvoja podeželja za programsko obdobje 2014–2020, v okviru katere se bodo povezali vsi subjekti, vključeni v dejavnosti vrednotenja, ter se bo olajšala izmenjava strokovnega znanja in izkušenj na tem področju. Financirati jo je treba kot del tehnične pomoči.

(49) Države članice morajo del skupnega zneska vsakega programa razvoja podeželja, ki je namenjen tehnični pomoči, rezervirati za financiranje vzpostavitve in delovanja nacionalne mreže za podeželje, v okviru katere se povezujejo organizacije in uprave, ki delujejo na področju razvoja podeželja, vključno s partnerstvom, z namenom povečanja njihove vključenosti v izvajanje programa in izboljšanja kakovosti programov razvoja podeželja. Nacionalne mreže za podeželje morajo pripraviti in izvajati akcijski načrt.

(50) EKSRP mora izraziti priznanje Unije v zvezi s tem, kako se lahko lokalni razvojni pristopi in nadnacionalna razsežnost medsebojno krepijo, zlasti v primeru inovativnega razmišljanja. To mora narediti s podelitvijo nagrad omejenemu številu projektov, ki so zgled takšnih značilnosti. Nagrade morajo dopolnjevati druge vire financiranja, ki so na voljo v okviru politike razvoja podeželja, s podelitvijo priznanja kateremu koli primernemu vodilnemu projektu, ne glede na to, ali je bil ta projekt financiran tudi prek programa razvoja podeželja.

(51) V okviru programov razvoja podeželja je treba s podporo EIP za kmetijsko produktivnost in trajnost zagotoviti inovativne ukrepe, s katerimi se spodbuja z viri gospodaren in produktiven kmetijski sektor z malo emisijami. Cilj EIP mora biti spodbujanje hitrejše in širše uporabe inovativnih rešitev v praksi. EIP mora ustvariti dodano vrednost s povečanjem uporabe in učinkovitosti instrumentov v zvezi z inovacijami ter krepitvijo sinergije med njimi. EIP mora zapolniti vrzeli z boljšim povezovanjem raziskovanja in kmetovanja v praksi.

(52) Izvajanje inovativnih projektov v okviru EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti morajo prevzeti operativne skupine, ki vključujejo kmete, raziskovalce, svetovalce, podjetja in druge subjekte, ki so povezani z inovacijami v kmetijskem sektorju. Da bi bili rezultati takšnih projektov koristni za celotni sektor, jih je treba razširjati.

(53) Sprejeti je treba določbe, s katerimi se lahko določijo skupni znesek podpore Unije za razvoj podeželja v skladu s to uredbo za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020, letna razdelitev in najmanjši zneski, ki bodo skoncentrirani v manj razvitih regijah v skladu z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2014 do 2020 ter medinstitucionalnim sporazumom o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka[20] za isto obdobje. Razpoložljiva odobrena proračunska sredstva morajo biti za potrebe programiranja pavšalno indeksirana.

(54) Za olajšanje upravljanja sredstev EKSRP je treba določiti enotno stopnjo prispevka EKSRP za programe razvoja podeželja glede na javne izdatke v državah članicah. Da se upošteva poseben pomen ali narava nekaterih vrst dejavnosti, je treba zanje določiti posebne stopnje prispevka. Za blažitev posebnih omejitev zaradi ravni razvoja, oddaljenosti in otoške lege je treba določiti ustrezno stopnjo prispevka EKSRP za manj razvite in najbolj oddaljene regije iz Pogodbe ter manjše Egejske otoke.

(55) Sredstva, sproščena v državah članicah na podlagi uporabe zgornje meje za neposredna plačila, ki jih prejmejo velike posamezne kmetije v okviru prvega stebra SKP, je treba v vsaki državi članici rezervirati za financiranje projektov, povezanih z inovacijami, da se kmetijam, vključno z velikimi kmetijami, pomaga povečati njihovo konkurenčnost v okviru ciljev SKP. Te projekte morajo izvajati kmetje, ne glede na velikost njihovih kmetij, operativne skupine EIP ali lokalne akcijske skupine ter skupine partnerjev, dejavnih na področju kmetijstva.

(56) Države članice morajo sprejeti vse potrebne ukrepe in uvesti ustrezne določbe, da zagotovijo preverljivost in možnost nadzora svojih ukrepov za razvoj podeželja. V ta namen morata organ upravljanja in plačilna agencija zagotoviti predhodno oceno in se zavezati k oceni ukrepov v celotnem obdobju izvajanja programa. Ukrepe, ki ne izpolnjujejo tega pogoja, je treba prilagoditi.

(57) Komisija in države članice morajo sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev dobrega upravljanja programov razvoja podeželja. V tem smislu mora Komisija izvajati ustrezni nadzor, države članice pa morajo sprejeti ukrepe za zagotovitev dobrega delovanja njihovega sistema upravljanja.

(58) Za upravljanje in izvajanje posameznega programa razvoja podeželja mora biti pristojen en organ upravljanja. Njegove naloge morajo biti podrobno opredeljene v tej uredbi. Organ upravljanja mora imeti možnost, da del svojih nalog prenese na drug organ, pri čemer ohrani odgovornost za učinkovitost in pravilnost upravljanja. Če program razvoja podeželja vsebuje tematske podprograme, mora imeti organ upravljanja možnost, da imenuje drug organ za celotno upravljanje in izvedbo tega podprograma glede na finančne dodelitve, ki so bile zanj opredeljene v programu, ter mora hkrati zagotoviti dobro finančno poslovodenje teh podprogramov.

(59) Vsak program razvoja podeželja je treba spremljati, da se redno ugotavljata izvajanje programa in napredek pri doseganju opredeljenih ciljev programa. Dokazovanje in izboljševanje učinkovitosti in vpliva ukrepov v okviru EKSRP sta odvisna tudi od ustreznega vrednotenja med pripravo in izvajanjem programa ter njegovim dokončanjem. Sistem spremljanja in vrednotenja morajo zato skupaj vzpostaviti Komisija in države članice z namenom prikaza napredka ter ocene vpliva in učinkovitosti izvajanja politike razvoja podeželja.

(60) Za zagotovitev, da se lahko informacije združijo na ravni Unije, mora biti sklop skupnih kazalnikov del sistema. Ključne informacije o izvajanju programov razvoja podeželja je treba elektronsko evidentirati in hraniti kot sredstvo za lažje združevanje podatkov. Zato morajo upravičenci predložiti minimalne informacije, ki so potrebne za spremljanje in vrednotenje.

(61) Odgovornost za spremljanje programa si morata deliti organ upravljanja in nadzorni odbor, ustanovljen v ta namen. Naloga nadzornega odbora mora biti spremljanje učinkovitosti pri izvajanju programa. Zato morajo biti njegove pristojnosti podrobno opredeljene.

(62) Spremljanje programa mora vključevati pripravo letnega poročila o izvajanju, ki se predloži Komisiji.

(63) Vsak program razvoja podeželja je treba ovrednotiti, da se izboljša njegova kakovost in prikažejo njegovi dosežki.

(64) Za podporo ukrepov razvoja podeželja v skladu s to uredbo je treba uporabiti člene 107, 108 in 109 Pogodbe. Kljub temu je treba zaradi posebnosti kmetijskega sektorja ukrepe razvoja podeželja za dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe člena 42 Pogodbe ter se izvajajo v okviru te uredbe in v skladu z njo, ter plačila, ki jih izvedejo države članice in so namenjena zagotovitvi dodatnega nacionalnega financiranja dejavnosti razvoja podeželja, katerim se dodeli podpora Unije in ki spadajo na področje uporabe člena 42 Pogodbe, izključiti iz uporabe členov 107, 108 in 109 Pogodbe.

(65) Zaradi zagotavljanja skladnosti z ukrepi razvoja podeželja, ki so upravičeni do podpore Unije, in poenostavitve postopkov je poleg tega treba plačila, ki jih izvedejo države članice in so namenjena zagotovitvi dodatnega nacionalnega financiranja dejavnosti razvoja podeželja, katerim se dodeli podpora Unije in ki spadajo na področje uporabe člena 42 Pogodbe, odobriti kot del programiranja v okviru postopka obveščanja v skladu z določbami te uredbe. Za zagotovitev ustreznega spremljanja teh plačil mora Komisija pri njihovi oceni smiselno uporabljati merila, določena za uporabo člena 107 Pogodbe. Da se prepreči zagotavljanje dodatnega nacionalnega financiranja, ki ga Komisija ne odobri, zadevna država članica svojega predlaganega dodatnega financiranja razvoja podeželja ne sme zagotoviti, dokler ni odobreno. O plačilih, ki jih izvedejo države članice in so namenjena zagotovitvi dodatnega nacionalnega financiranja dejavnosti razvoja podeželja, katerim se dodeli podpora Unije in ki ne spadajo na področje uporabe člena 42 Pogodbe, je treba obvestiti Komisijo v skladu s členom 108(3) Pogodbe, razen če spadajo na področje uporabe uredbe, sprejete v skladu z Uredbo Sveta št. 994/98[21], pri čemer se financiranje ne sme zagotoviti, preden Komisija dokončno ne odobri tega postopka.

(66) Vzpostaviti je treba elektronski informacijski sistem za zagotovitev učinkovite in varne izmenjave podatkov.

(67) Na tem področju se uporablja zakonodaja Unije o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takšnih podatkov, zlasti Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov.

(68) Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe v zvezi s predstavitvijo programov razvoja podeželja, odobritvijo programov in njihovimi spremembami, postopki in časovnimi razporedi za odobritev programov, postopki in časovnimi razporedi za odobritev sprememb programov, vključno z začetkom njihove veljavnosti in pogostostjo predložitve, v zvezi s posebnimi pogoji za izvajanje ukrepov razvoja podeželja, strukturo in delovanjem mrež, vzpostavljenih v skladu s to uredbo, sprejetjem sistema spremljanja in vrednotenja ter pravili za delovanje informacijskega sistema, je treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila je treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[22].

(69) Nova shema podpore iz te uredbe nadomešča shemo podpore iz Uredbe (ES) št. 1698/2005. Zato je treba Uredbo (ES) št. 1698/2005 s 1. januarjem 2014 razveljaviti.

(70) Da se zagotovi neoviran prehod s sistema, vzpostavljenega z Uredbo (ES) št. 1698/2005, na sistem, ki ga vzpostavlja ta uredba, je treba v skladu s členom 290 Pogodbe Komisijo pooblastiti za sprejemanje aktov v zvezi z določitvijo prehodnih določb –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

KAZALO

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)...................................................................................................... 10

NASLOV I Cilji in strategija....................................................................................................... 28

Poglavje I Področje uporabe in opredelitev pojmov..................................................................... 28

Poglavje II Poslanstvo, cilji, prednostne naloge in skladnost......................................................... 31

NASLOV II Programiranje......................................................................................................... 34

Poglavje I Vsebina programiranja................................................................................................ 34

Poglavje II Priprava, odobritev in sprememba programov razvoja podeželja................................. 38

NASLOV III Podpora za razvoj podeželja................................................................................. 40

Poglavje I Ukrepi........................................................................................................................ 40

Oddelek 1.................................................................................................................................. 40

Posamezni ukrepi........................................................................................................................ 40

Oddelek 2.................................................................................................................................. 63

Leader........................................................................................................................................ 63

Poglavje II Skupne določbe za različne ukrepe............................................................................ 65

Poglavje III Tehnična pomoč in mrežno povezovanje................................................................... 67

Poglavje IV Nagrada za inovativno lokalno sodelovanje na podeželskih območjih........................ 72

NASLOV IV EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti............................................. 74

NASLOV V Finančne določbe................................................................................................... 76

NASLOV VI Upravljanje, nadzor in obveščanje javnosti............................................................. 80

NASLOV VII Spremljanje in vrednotenje................................................................................... 83

Poglavje I Splošne določbe......................................................................................................... 83

Oddelek 1 Vzpostavitev sistema spremljanja in vrednotenja ter njegovi cilji.................................. 83

Oddelek 2 Tehnične določbe...................................................................................................... 83

Poglavje II Spremljanje............................................................................................................... 84

Poglavje III Vrednotenje............................................................................................................. 86

NASLOV VIII Določbe o konkurenci........................................................................................ 88

NASLOV IX Pooblastila Komisije, skupne določbe ter prehodne in končne določbe.................. 89

Poglavje I Pooblastila Komisije................................................................................................... 89

Poglavje II.................................................................................................................................. 90

Skupne določbe.......................................................................................................................... 90

Poglavje III................................................................................................................................. 90

Prehodne in končne določbe....................................................................................................... 90

PRILOGA I Zneski in stopnje podpore....................................................................................... 92

PRILOGA II Biofizikalna merila za razmejitev območij z naravnimi omejitvami............................. 96

PRILOGA III Okvirni seznam ukrepov in dejavnosti, ki so posebej pomembni za tematske podprograme iz člena 8       97

PRILOGA IV Predhodni pogoji za razvoj podeželja.................................................................... 99

PRILOGA V Okvirni seznam ukrepov, ki so pomembni za eno ali več prednostnih nalog Unije pri razvoju podeželja      105

NASLOV I Cilji in strategija

Poglavje I Področje uporabe in opredelitev pojmov

Člen 1

Področje uporabe

1. Ta uredba:

(1) določa splošna pravila, ki urejajo podporo Unije za razvoj podeželja, ki jo financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: EKSRP), ustanovljen z Uredbo (EU) št. HU/2012;

(2) opredeljuje cilje, h katerim mora prispevati politika razvoja podeželja, in ustrezne prednostne naloge Unije za razvoj podeželja;

(3) določa strateški okvir za politiko razvoja podeželja;

(4) opredeljuje ukrepe politike razvoja podeželja;

(5) določa pravila o programiranju, mrežnem povezovanju, upravljanju, spremljanju in vrednotenju na podlagi pristojnosti, ki si jih delijo države članice in Komisija;

(6) določa pravila za zagotavljanje usklajevanja EKSRP z drugimi instrumenti Unije.

2. Ta uredba dopolnjuje določbe dela II Uredbe (EU) št. [SSO/2012].

Člen 2

Opredelitev pojmov

1.         V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a) „programiranje“: postopek organiziranja, odločanja in dodeljevanja finančnih sredstev v več fazah, ki je namenjen večletnemu izvajanju skupnih ukrepov Unije in držav članic za uresničevanje prednostnih nalog Unije za razvoj podeželja;

(b) „regija“: teritorialna enota, ki ustreza ravni 1 ali 2 nomenklature statističnih teritorialnih enot (ravni NUTS 1 in 2) v smislu Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta[23];

(c) „ukrep“: sklop dejavnosti, ki prispevajo k eni ali več prednostnim nalogam Unije za razvoj podeželja;

(d) „dejavnost“: projekt, skupina projektov, pogodba, sporazum ali drug ukrep, ki je izbran v skladu z merili za zadevni program razvoja podeželja in ga izvaja eden ali več upravičencev ter ki omogoča izpolnjevanje ene ali več prednostnih nalog Unije za razvoj podeželja;

(e) „upravičenec“: fizična ali pravna oseba ali drug javni ali zasebni organ, ki je odgovoren za izvajanje dejavnosti ali prejema podporo;

(f) „sistem spremljanja in vrednotenja“: splošni pristop, ki so ga oblikovale Komisija in države članice z določitvijo omejenega števila skupnih kazalnikov, ki se nanašajo na izhodiščno stanje ter finančno izvajanje, učinke, rezultate in vplive programov;

(g) „lokalna razvojna strategija“: usklajen sklop dejavnosti za izpolnjevanje lokalnih ciljev in potreb, ki prispeva k izpolnjevanju prednostnih nalog Unije za razvoj podeželja in se izvaja v okviru partnerstva na ustrezni ravni;

(h) „stopnja podpore“: stopnja skupnega javnega prispevka k dejavnosti;

(i) „javni izdatki“: vsi javni prispevki k financiranju dejavnosti, ki izhajajo iz državnega proračuna, proračunov regionalnih in lokalnih organov ter proračuna Unije in vsi podobni izdatki. Vsi prispevki k financiranju dejavnosti, ki izhajajo iz proračunov organov javnega prava ali združenj enega ali več regionalnih ali lokalnih organov ali organov javnega prava v smislu Direktive 2004/18/ES[24], se štejejo za javne prispevke;

(j) „manj razvite regije“: regije, katerih bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca je nižji od 75 % povprečja BDP v EU-27;

(k) „mikro, mala in srednje velika podjetja“ (v nadaljnjem besedilu: MSP): mikro, mala in srednje velika podjetja, kakor so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES[25];

(l) „transakcijski stroški“: stroški, ki so povezani z obveznostjo, vendar jih ni mogoče neposredno pripisati njenemu izvajanju;

(m) „kmetijsko zemljišče v uporabi“: kmetijsko zemljišče v uporabi v smislu Odločbe Komisije 2000/115/ES z dne 24. novembra 1999[26];

(n) „ekonomske izgube“: vsi dodatni stroški, ki jih ima kmet zaradi izrednih ukrepov, ki jih je sprejel s ciljem zmanjšanja ponudbe na zadevnem trgu, ali vsi večji izpadi proizvodnje;

(o) „slabe vremenske razmere“: vremenski pogoji, kot so slana, nevihte in toča, zmrzal, močan dež ali huda suša, ki se lahko primerjajo z naravno nesrečo;

(p) „bolezni živali“: bolezni, navedene na seznamu bolezni živali, ki ga je sestavila Svetovna organizacija za zdravje živali, ali v Prilogi k Odločbi Sveta 90/424/EGS[27];

(q) „okoljska nesreča“: posebno onesnaženje, kontaminacija ali poslabšanje kakovosti okolja, ki je povezano s posebnim dogodkom in je geografsko omejeno. To ne zajema splošnih okoljskih tveganj, ki niso povezana s posebnim dogodkom, kot so podnebne spremembe ali onesnaženje zraka;

(r) „naravna nesreča“: naravni dogodek biotske ali abiotske narave, ki povzroči pomembne motnje kmetijskih proizvodnih sistemov in gozdnih struktur, zaradi česar lahko nastane pomembna gospodarska škoda za kmetijski in gozdarski sektor;

(s) „huda nesreča“: nepredviden dogodek biotske ali abiotske narave, ki je posledica človekove dejavnosti in povzroči pomembne motnje kmetijskih proizvodnih sistemov in gozdnih struktur, zaradi česar lahko nastane pomembna gospodarska škoda za kmetijski in gozdarski sektor;

(t) „kratka dobavna veriga“: dobavna veriga, ki vključuje omejeno število gospodarskih subjektov, zavezanih k sodelovanju, lokalni gospodarski razvoj ter tesne geografske in socialne odnose med proizvajalci in potrošniki;

(u) „mladi kmet“: kmet, ki je v času predložitve vloge mlajši od 40 let, ima ustrezna poklicna strokovna znanja in usposobljenost ter je v kmetijskem gospodarstvu prvič imenovan za vodjo gospodarstva;

(v) „dokončana dejavnost“: dejavnost, ki je fizično dokončana ali v celoti izvedena ter v zvezi s katero so upravičenci poravnali vsa s tem povezana plačila ter prejeli ustrezen javni prispevek;

(w) „tematski cilji“: tematski cilji, kakor so opredeljeni v členu 9 Uredbe (EU) št. [SSO/2012] Evropskega parlamenta in Sveta[28];

(x) „skupni strateški okvir“: skupni strateški okvir, kakor je opredeljen v členu 10 Uredbe (EU) št. [SSO/xxx].

(y) 2.       Kar zadeva opredelitev mladega kmeta v odstavku 1(u), je Komisija pooblaščena, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 90 glede pogojev, pod katerimi lahko pravna oseba šteje za mladega kmeta, vključno z določitvijo obdobja mirovanja za pridobitev strokovnih spretnosti in znanja.

Poglavje II Poslanstvo, cilji, prednostne naloge in skladnost

Člen 3

Poslanstvo

EKSRP prispeva k strategiji Evropa 2020, tako da pospešuje trajnostni razvoj podeželja na celotnem območju Unije z dopolnjevanjem drugih instrumentov skupne kmetijske politike (SKP) ter z dopolnjevanjem kohezijske in skupne ribiške politike. EKSRP prispeva k ozemeljsko in okoljsko bolj uravnoteženemu, podnebju prijaznemu in inovativnemu kmetijskemu sektorju Unije, ki je odporen na podnebne spremembe.

Člen 4

Cilji

Znotraj skupnega okvira SKP podpora za razvoj podeželja prispeva k doseganju naslednjih ciljev:

(1) konkurenčnosti kmetijstva;

(2) trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri in ukrepov na področju podnebnih sprememb;

(3) uravnoteženega teritorialnega razvoja podeželskih območij.

Člen 5

Prednostne naloge Unije za razvoj podeželja

Cilji razvoja podeželja, ki prispevajo k strategiji Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, se dosegajo prek naslednjih šestih prednostnih nalog Unije za razvoj podeželja, s katerimi se pretvarjajo ustrezni tematski cilji skupnega strateškega okvira:

(1) pospeševanje prenosa znanja ter inovacij v kmetijstvu, gozdarstvu in na podeželskih območjih s poudarkom na področjih:

(a) pospeševanja inovacij in baze znanja na podeželskih območjih;

(b) krepitve povezav med kmetijstvom in gozdarstvom ter raziskavami in inovacijami;

(c) krepitve vseživljenjskega učenja in poklicnega usposabljanja v kmetijskem in gozdarskem sektorju;

(2) krepitev konkurenčnosti vseh vrst kmetijstva in krepitev sposobnosti preživetja kmetij s poudarkom na področjih:

(a) spodbujanja prestrukturiranja kmetij z velikimi strukturnimi problemi, predvsem kmetij z nizko udeležbo na trgu, tržno usmerjenih kmetij v posameznih sektorjih in kmetij s potrebo po kmetijski diverzifikaciji;

(b) spodbujanja generacijske pomladitve v kmetijskem sektorju;

(3) spodbujanje organizacije prehranske verige in obvladovanja tveganja v kmetijstvu s poudarkom na področjih:

(a) boljše vključitve primarnih proizvajalcev v prehransko verigo v okviru shem kakovosti, promocije na lokalnih trgih, kratkih dobavnih verig, skupin proizvajalcev in medpanožnih organizacij;

(b) podpore obvladovanja tveganja v okviru kmetij;

(4) obnova, ohranjanje in izboljševanje ekosistemov, odvisnih od kmetijstva in gozdarstva, s poudarkom na področjih:

(a) obnavljanja in ohranjanja biotske raznovrstnosti, vključno z območji Natura 2000 in kmetijstvom velike naravne vrednosti, in stanja krajin v Evropi;

(b) izboljševanja gospodarjenja z vodami;

(c) izboljševanja upravljanja tal;

(5) spodbujanje učinkovite rabe virov in prehoda na nizkoogljično gospodarstvo, odporno na podnebne spremembe, na področju kmetijstva, prehrane in gozdarstva s poudarkom na področjih:

(a) povečevanja učinkovitosti rabe vode v kmetijstvu;

(b) povečevanja učinkovitosti rabe energije v kmetijstvu in živilski predelavi;

(c) spodbujanja ponudbe in uporabe obnovljivih virov energije, stranskih proizvodov, odpadkov, ostankov in drugih neživilskih surovin za namene biogospodarstva;

(d) zmanjševanja emisij dušikovega oksida in metana iz kmetijstva;

(e) spodbujanja sekvestracije ogljika v kmetijstvu in gozdarstvu;

(6) spodbujanje socialne vključenosti, zmanjševanja revščine in gospodarskega razvoja podeželskih območij s poudarkom na področjih:

(a) spodbujanja diverzifikacije, ustanavljanja novih malih podjetij in ustvarjanja novih delovnih mest;

(b) pospeševanja lokalnega razvoja podeželskih območij;

(c) spodbujanja dostopa do informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) na podeželskih območjih ter njihove uporabe in kakovosti.

Vse te prednostne naloge prispevajo k doseganju horizontalnih ciljev inovacij ter blažitve podnebnih sprememb in prilagajanju tem spremembam.

Člen 6

Skladnost

1. Zagotovi se skladnost podpore EKSRP z ukrepi, ki jih financira Evropski kmetijski jamstveni sklad.

2. Nobena podpora iz te uredbe se ne dodeli dejavnostim, ki so podprte v okviru skupnih tržnih ureditev. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, da se opredelijo izjeme od tega pravila.

NASLOV II Programiranje

Poglavje I Vsebina programiranja

Člen 7

Programi razvoja podeželja

1. EKSRP v državah članicah deluje na podlagi programov razvoja podeželja. V okviru teh programov se strategija za izpolnjevanje prednostnih nalog Unije za razvoj podeželja izvaja z naborom ukrepov iz naslova III, pri čemer se za doseganje njihovega uresničevanja zaprosi za pomoč EKSRP.

2. Država članica lahko predloži en program za svoje celotno ozemlje ali pa več regionalnih programov.

3. Države članice z regionalnimi programi lahko v odobritev predložijo tudi nacionalni okvir s skupnimi elementi za te programe brez ločene proračunske dodelitve sredstev.

Člen 8

Tematski podprogrami

1. Države članice lahko v svoje programe razvoja podeželja vključijo tematske podprograme, s katerimi se prispeva k prednostnim nalogam Unije za razvoj podeželja in katerih cilj je obravnavati opredeljene posebne potrebe zlasti v zvezi z:

(a) mladimi kmeti;

(b) malimi kmetijami iz tretjega pododstavka člena 20(2);

(c) gorskimi območji iz člena 33(2);

(d) kratkimi dobavnimi verigami.

Okvirni seznam ukrepov in vrst dejavnosti, ki so posebej pomembni za posamezne tematske podprograme, je naveden v Prilogi III.

2. Tematski podprogrami lahko obravnavajo tudi posebne potrebe v zvezi s prestrukturiranjem kmetijskih sektorjev, ki znatno vplivajo na razvoj posameznega podeželskega območja.

3. Pri dejavnostih, ki se podpirajo v okviru tematskih podprogramov v zvezi z malimi kmetijami in kratkimi dobavnimi verigami, se lahko stopnje podpore iz Priloge I povišajo za 10 odstotnih točk. V primeru mladih kmetov in gorskih območij se lahko najvišje stopnje podpore povišajo v skladu s Prilogo I. Kljub temu najvišja stopnja skupne podpore ne presega 90 %.

Člen 9

Vsebina programov razvoja podeželja

1. Poleg elementov iz člena 24 Uredbe (EU) št. [SSO/2012] vsak program razvoja podeželja vsebuje:

(a) predhodno vrednotenje iz člena 48 Uredbe (EU) št. [SSO/2012];

(b) analizo položaja, kar zadeva prednosti in pomanjkljivosti ter priložnosti in nevarnosti (v nadaljnjem besedilu: analiza SWOT), ter opredelitev potreb, ki jih je treba obravnavati na geografskem območju, ki je ga zajema program in po potrebi tematski podprogrami iz člena 8.

Analiza temelji na prednostnih nalogah Unije za razvoj podeželja. V okviru prednostnih nalog Unije za razvoj podeželja se ocenijo posebne potrebe v zvezi z okoljem, blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem tem spremembam ter inovacijami, da se opredelijo ustrezni odzivi na ravni posamezne prednostne naloge na teh dveh področjih;

(c) opis strategije, ki vključuje določanje ciljev za vsako področje prednostnih nalog Unije za razvoj podeželja, vključenih v program, na podlagi skupnih kazalnikov iz člena 76, ki se opredelijo kot del sistema spremljanja in vrednotenja iz člena 74, ter nabor ukrepov na podlagi načela učinkovitega posredovanja v okviru programa, vključno z oceno pričakovanega prispevka izbranih ukrepov k doseganju ciljev.

Za vsak program razvoja podeželja se dokaže, da:

(i)      so vključene ustrezne kombinacije ukrepov v zvezi s prednostnimi nalogami Unije za razvoj podeželja, vključenih v program, ki temeljijo na predhodnem vrednotenju iz točke (a) in analizi iz točke (b);

(ii)      je porazdelitev finančnih virov za ukrepe iz programa uravnotežena ter ustrezna za dosego zastavljenih ciljev;

(iii)     se prek ustrezno oblikovanih kombinacij ukrepov ali tematskih podprogramov upoštevajo in dejavno obravnavajo posebne potrebe, povezane s posebnimi pogoji na regionalni ali podregionalni ravni;

(iv)     je v program vključen primeren pristop k inovacijam, okolju, vključno s posebnimi potrebami območij Natura 2000, ter blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju tem spremembam;

(v)     so predvideni ustrezni ukrepi za poenostavitev izvajanja programa;

(vi)     so bili sprejeti ukrepi, da se zagotovi razpoložljivost dovolj svetovalnih organov za svetovanje glede regulativnih zahtev in vseh vidikov, povezanih s trajnostnim razvojem v kmetijstvu in gozdarstvu ter s podnebnimi ukrepi;

(vii)    so načrtovane pobude za ozaveščanje in spodbujanje inovativnih ukrepov ter ustanovitev operativnih skupin EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti;

(viii)   je opredeljen ustrezen pristop, s katerim se določijo načela v zvezi z oblikovanjem meril za izbor projektov in lokalnih razvojnih strategij ter ki upošteva zadevne cilje. V okviru tega lahko države članice omogočijo, da imajo prednost dejavnosti, ki jih opravlja skupina kmetov, ali da za te dejavnosti velja višja stopnja podpore;

(d) oceno predhodnih pogojev in po potrebi ukrepe iz člena 17(4) Uredbe (EU) [SSO/2012] ter najpomembnejše cilje, določene za namene člena 19 Uredbe (EU) št. [SSO/2012];

(e) opis vsakega izbranega ukrepa;

(f) kar zadeva lokalni razvoj, poseben opis mehanizmov usklajevanja med lokalnimi razvojnimi strategijami, ukrepom sodelovanja iz člena 36, ukrepom osnovnih storitev in obnovo vasi na podeželskih območjih iz člena 21 ter podporo za nekmetijske dejavnosti na podeželskih območjih v okviru ukrepa razvoja kmetij in podjetij na podeželskih območjih iz člena 20;

(g) opis pristopa k inovacijam za večjo produktivnost in trajnostno upravljanje virov ter prispevanje k doseganju ciljev EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti iz člena 61;

(h) analizo potreb v zvezi z zahtevami glede spremljanja in vrednotenja ter načrt vrednotenja iz člena 49 Uredbe (EU) št. [SSO/2012]. Države članice zagotovijo zadostna sredstva in dejavnosti za krepitev zmogljivosti, da se izpolnijo opredeljene potrebe;

(i) finančni načrt, ki zajema:

(i)      preglednico, v kateri je v skladu s členom 64(4) določen celoten prispevek EKSRP, ki je načrtovan za vsako leto. Kadar je ustrezno, so v tej preglednici znotraj celotnega prispevka EKSRP ločeno prikazana odobrena proračunska sredstva, namenjena manj razvitim regijam, in sredstva, prenesena v EKSRP na podlagi člena 7(2) Uredbe (EU) št. RP/2012. Načrtovani letni prispevek EKSRP je v skladu z večletnim finančnim okvirom;

(ii)      preglednico, v kateri sta za vsak ukrep, vrsto dejavnosti, za katero velja posebna stopnja prispevka EKSRP, in tehnično pomoč določena celoten načrtovan prispevek Unije in veljavna stopnja prispevka EKSRP. Po potrebi se v tej preglednici ločeno prikaže stopnja prispevka EKSRP za manj razvite regije in za druge regije;

(j) načrt kazalnikov, v katerem so za vsako prednostno nalogo Unije za razvoj podeželja, vključeno v program, navedeni kazalniki ter izbrani ukrepi z načrtovanimi učinki in izdatki, razčlenjeni na javne in zasebne;

(k) po potrebi preglednico dodatnega nacionalnega financiranja za posamezen ukrep v skladu s členom 89;

(l) elemente, potrebne za oceno na podlagi člena 89, in po potrebi seznam shem pomoči, ki spadajo pod člen 88(1) in so namenjene izvedbi programov;

(m) podatke o dopolnjevanju z ukrepi, ki se financirajo iz drugih instrumentov skupne kmetijske politike, v okviru kohezijske politike ali iz ESPR;

(n) ureditve za izvajanje programa, ki vključujejo:

(i)      določitev vseh organov iz člena 72(2) s strani države članice ter informativni opisni povzetek upravljavskih in nadzornih struktur;

(ii)      opis postopkov za spremljanje in vrednotenje ter sestave nadzornega odbora;

(iii)     določbe, ki zagotavljajo obveščanje javnosti o programu, tudi prek nacionalne mreže za podeželje iz člena 55;

(o) določitev partnerjev iz člena 5 Uredbe (EU) št. [SSO/2012] in rezultate partnerskih posvetovanj;

(p) po potrebi glavne elemente akcijskega načrta in strukture nacionalne mreže za podeželje iz člena 55(3) ter določbe za njeno upravljanje, na katerih bi temeljili njeni letni akcijski načrti.

2. Kadar so v program razvoja podeželja vključeni tematski podprogrami, vsak podprogram vključuje:

(a) posebno analizo položaja, kar zadeva SWOT, in opredelitev potreb, ki so bile obravnavane v okviru podprogramov;

(b) posebne cilje na ravni podprograma in nabor ukrepov na podlagi podrobne opredelitve načela posredovanja v okviru podprograma, vključno z oceno pričakovanega prispevka izbranih ukrepov k doseganju ciljev;

(c) ločen poseben načrt kazalnikov z načrtovanimi učinki in izdatki, razčlenjeni na javne in zasebne.

3. Komisija z izvedbenimi akti določi pravila za vključitev elementov, opisanih v odstavkih 1 in 2, v programe razvoja podeželja. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 91.

Poglavje II Priprava, odobritev in sprememba programov razvoja podeželja

Člen 10

Predhodni pogoji

Poleg predhodnih pogojev iz Priloge IV za EKSRP veljajo splošni predhodni pogoji iz Priloge IV k Uredbi (EU) št. [SSO/2012].

Člen 11

Odobritev programov razvoja podeželja

1. Za vsak program razvoja podeželja države članice Komisiji predložijo predlog, ki vsebuje podatke iz člena 9.

2. Komisija vsak program razvoja podeželja odobri z izvedbenim aktom, ki ga sprejme v skladu s postopkom preverjanja iz člena 91.

Člen 12

Sprememba programov razvoja podeželja

1. Prošnje za spremembe programa držav članic se odobrijo v skladu z naslednjim postopkom:

(a)     Komisija z izvedbenimi akti odloči o prošnjah za spremembo programov v zvezi s:

(i)      spremembo strategije programa, in sicer s pomembno spremembo ovrednotenih ciljev;

(ii)      spremembo stopnje prispevka EKSRP za enega ali več ukrepov;

(iii)     spremembo celotnega prispevka Unije ali letno porazdelitvijo prispevka med programe;

(iv)     prenosom sredstev med ukrepi, ki se izvajajo v okviru različne stopnje prispevka EKSRP.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 91.

(b)     Komisija z izvedbenimi akti odloča o prošnjah za spremembo programa v vseh drugih primerih. Ti primeri vključujejo zlasti:

(i)      uvedbo ali odpravo ukrepov ali vrst dejavnosti;

(ii)      spremembe opisa ukrepov, vključno s spremembami pogojev za upravičenost.

2. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z merili za opredelitev velike spremembe ovrednotenih ciljev iz odstavka 1(a)(i).

Člen 13

Pravila o postopkih in časovnem razporedu

Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila o postopkih in časovnem razporedu za:

(a) odobritev programov razvoja podeželja;

(b) predložitev in odobritev predlogov za spremembe programov razvoja podeželja, vključno z začetkom njihove veljavnosti in pogostostjo predložitev teh predlogov v programskem obdobju.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 91.

NASLOV III Podpora za razvoj podeželja

Poglavje I Ukrepi

Člen 14

Ukrepi

Vsak ukrep za razvoj podeželja je načrtovan posebej za to, da prispeva k izpolnjevanju ene ali več prednostnih nalog Unije za razvoj podeželja. Okvirni seznam ukrepov, ki so posebej pomembni z vidika prednostnih nalog Unije, je naveden v Prilogi V.

Oddelek 1

Posamezni ukrepi

Člen 15

Prenos znanja in dejavnosti informiranja

1. Podpora v okviru tega ukrepa je namenjena dejavnostim poklicnega usposabljanja in pridobivanja strokovnih znanj ter predstavitvenim dejavnostim in dejavnostim informiranja. Dejavnosti poklicnega usposabljanja in pridobivanja strokovnih znanj lahko vključujejo tečaje usposabljanja, delavnice in inštruiranje.

Podpora lahko zajema tudi kratkoročne izmenjave za upravljanje kmetij ali obiske kmetij.

2. Podpora v okviru tega ukrepa je namenjena osebam, ki izvajajo dejavnosti na področjih kmetijstva, prehrane in gozdarstva, upravljavcem zemljišč in drugim gospodarskim subjektom, ki so MSP in delujejo na podeželskih območjih.

Subjekt, ki zagotovi usposabljanje ali izvaja druge dejavnosti prenosa znanja in informiranja, je upravičen do podpore.

3. Podpora v okviru tega ukrepa ni namenjena izobraževalnim tečajem ali usposabljanju, ki je del običajnih izobraževalnih programov ali sistemov na srednješolski ali višjih ravneh.

Subjekti, ki izvajajo dejavnosti prenosa znanja in informiranja, zagotovijo ustrezno zmogljivost v obliki usposobljenosti in rednega izobraževanja osebja za opravljanje te naloge.

4. Stroški, ki so upravičeni v okviru tega ukrepa, so stroški organizacije in izvajanja dejavnosti prenosa znanja ali informiranja. V primeru predstavitvenih projektov se lahko s podporo krijejo tudi ustrezni naložbeni stroški. Upravičeni stroški so tudi stroški potovanja, nastanitve in dnevnic udeležencev ter nadomestitveni stroški kmetov.

5. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z natančnejšo opredelitvijo upravičenih stroškov, minimalne usposobljenosti subjektov, ki zagotavljajo storitve prenosa znanja, ter trajanja in vsebine programov kmetijske izmenjave in obiskov kmetij.

Člen 16

Službe za svetovanje, službe za pomoč pri upravljanju kmetij in službe za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah

1. Podpora v okviru tega ukrepa se dodeli za:

(a) pomoč kmetom, lastnikom gozdov in MSP na podeželskih območjih pri uporabi storitev svetovanja za izboljšanje gospodarske in okoljske učinkovitosti ter zmanjšanje negativnega vpliva njihovega kmetijskega gospodarstva, podjetja in/ali naložbe na podnebje in povečanje odpornosti teh gospodarstev, podjetij in/ali naložb na podnebne spremembe;

(b) spodbujanje ustanavljanja služb za pomoč pri upravljanju kmetij, služb za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah ter služb za kmetijsko in gozdarsko svetovanje, vključno s sistemom za kmetijsko svetovanje iz členov 12 do 14 Uredbe (EU) št. HU/2012;

(c) spodbujanje usposabljanja svetovalcev.

2. Do podpore iz odstavka 1(a) in (c) je upravičen subjekt, ki zagotovi svetovanje ali usposabljanje. Podpora iz odstavka 1(b) se dodeli organu ali subjektu, ki je izbran za ustanovitev službe za pomoč pri upravljanju kmetij, službe za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah ali službe za kmetijsko in gozdarsko svetovanje.

3. Organi ali subjekti, izbrani za svetovanje, zagotovijo zadostne vire v obliki osebja, ki se redno usposablja in izobražuje, ima izkušnje s svetovanjem ter je zanesljivo na področju, v zvezi s katerim svetuje. Upravičenci so izbrani na podlagi razpisa za zbiranje predlogov. Postopek izbire je objektiven ter namenjen javnim in zasebnim subjektom.

Službe za svetovanje pri svetovanju upoštevajo obveznosti glede nerazkritja iz člena 13(2) Uredbe (EU) št. HU/2012.

4. Storitev svetovanja kmetom je povezana z vsaj eno prednostno nalogo Unije za razvoj podeželja in obsega vsaj enega od naslednjih elementov:

(a) eno ali več z zakonom predpisanih zahtev o upravljanju in/ali načela dobrega kmetijskega in okoljskega delovanja iz poglavja I naslova VI Uredbe (EU) št. HU/2012;

(b) po potrebi kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, kot so določene v poglavju 2 naslova III Uredbe (EU) št. RP/2012, ter vzdrževanje kmetijskih območij iz člena 4(1)(c) Uredbe (EU) št. RP/2012;

(c) zahteve ali ukrepe v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem tem spremembam, biotsko raznovrstnostjo, varstvom voda in tal, obveščanjem o boleznih živali in rastlin ter inovacijami, kot je določeno v Prilogi I k Uredbi (EU) št. HU/2012;

(d) trajnostni razvoj gospodarskih dejavnosti malih kmetij, kot ga določijo države članice, in vsaj kmetij, ki sodelujejo v shemi za male kmete iz naslova V Uredbe (EU) št. RP/2012; ali

(e) po potrebi standarde varstva pri delu, ki temeljijo na zakonodaji Unije.

Storitev svetovanja lahko zajema tudi vprašanja, povezana z gospodarsko, kmetijsko in okoljsko učinkovitostjo kmetijskega gospodarstva.

5. Storitev svetovanja lastnikom gozdov zajema vsaj ustrezne obveznosti v skladu z direktivami 92/43/EGS, 2009/147/ES in 2000/60/ES. Zajema lahko tudi vprašanja, povezana z gospodarsko in okoljsko učinkovitostjo gozdnega posestva.

6. Storitev svetovanja MSP lahko zajema tudi vprašanja, povezana z gospodarsko in okoljsko učinkovitostjo podjetja.

7. Kadar je utemeljeno in ustrezno, se lahko storitve svetovanja zagotavljajo v skupini, ob upoštevanju položaja posameznih subjektov, ki uporabljajo storitve svetovanja.

8. Podpora iz odstavka 1(a) in (c) ne presega najvišjih zneskov iz Priloge I. Podpora iz odstavka 1(b) se postopno znižuje v obdobju največ pet let od ustanovitve.

9. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z natančnejšo opredelitvijo minimalne usposobljenosti organov ali subjektov, ki zagotavljajo svetovanje.

Člen 17

Sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila

1. Podpora v okviru tega ukrepa zajema novo sodelovanje kmetov v:

(a) shemah kakovosti za kmetijske proizvode, bombaž ali živila, vzpostavljene v skladu z zakonodajo Unije;

(b) shemah kakovosti za kmetijske proizvode, bombaž ali živila, za katere države članice priznavajo, da so v skladu z naslednjimi merili:

(i)      poseben značaj končnega proizvoda, proizvedenega v skladu s takimi shemami, izhaja iz jasnih obveznosti glede zagotovitve:

– posebnih značilnosti proizvoda ali

– posebnih načinov kmetovanja ali proizvodnje ali

– kakovosti končnega proizvoda, ki znatno presega standarde za osnovne komercialne proizvode glede na varstvo zdravja ljudi, živali ali rastlin, dobrega počutja živali ali zaščite okolja;

(ii)      sheme so namenjene vsem proizvajalcem;

(iii)     sheme vključujejo obvezujoče specifikacije proizvodov, pri čemer skladnost s temi specifikacijami preverjajo neodvisni organi ali neodvisni inšpekcijski organ;

(iv)     shema je pregledna in zagotavlja popolno sledljivost proizvodov;

ali

(c) v prostovoljnih shemah certificiranja za kmetijske proizvode, za katere države članice priznavajo, da upoštevajo smernice Unije za najboljše prakse[29] za delovanje prostovoljnih shem certificiranja za kmetijske proizvode in živila.

2. Podpora se dodeli za obdobje največ 5 let v obliki letnega spodbujevalnega plačila, katerega stopnja je določena glede na stopnjo stalnih stroškov, ki nastanejo zaradi sodelovanja v shemah, ki prejemajo podporo.

Za namene tega odstavka „stalni stroški“ pomenijo stroške, ki nastanejo zaradi vključitve v shemo kakovosti, in letni prispevek za sodelovanje v njej, po potrebi pa tudi izdatke za preglede, ki so potrebni za ugotavljanje skladnosti s specifikacijami sheme.

3. Podpora ne sme presegati najvišjega zneska iz Priloge I.

4. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s posameznimi shemami kakovosti Unije iz odstavka 1(a).

Člen 18

Naložbe v fizična sredstva

1. Podpora v okviru tega ukrepa zajema materialne in/ali nematerialne naložbe, ki:

(a) izboljšajo splošno učinkovitost kmetijskega gospodarstva;

(b) zadevajo predelavo, trženje in/ali proizvodnjo kmetijskih proizvodov iz Priloge I k Pogodbi ali bombaža. Rezultat proizvodnega postopka je lahko proizvod, ki ni zajet v navedeni prilogi;

(c) zadevajo infrastrukturo, povezano z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih in gozdnih zemljišč, komasacijami in izboljšanjem zemljišč, oskrbo z energijo ter upravljanjem z vodnimi viri, ali

(d) so neproizvodne naložbe, povezane z doseganjem kmetijsko-okoljskih in gozdno-okoljskih obveznosti, stanjem ohranjenosti biotske raznovrstnosti vrst in habitatov ter povečevanjem javne uporabnosti območij Natura 2000 ali drugih območij visoke naravne vrednosti, ki se opredelijo v programu.

2. Podpora iz odstavka 1(a) se dodeli kmetijskim gospodarstvom. V primeru naložb za podporo prestrukturiranja kmetij so upravičene le kmetije, ki ne presegajo določene velikosti, ki jo države članice določijo v programu na podlagi analize SWOT, izvedene v povezavi s prednostno nalogo Unije za razvoj podeželja „krepitev konkurenčnosti vseh vrst kmetijstva in krepitev sposobnosti preživetja kmetij“.

3. Podpora v okviru tega ukrepa ne presega najvišjih stopenj podpore iz Priloge I. Te najvišje stopnje podpore se lahko v skladu s stopnjami podpore iz Priloge I povišajo za mlade kmete, kolektivne naložbe in integrirane projekte, ki vključujejo podporo v okviru več kot enega ukrepa, naložbe na območjih s pomembnimi naravnimi omejitvami iz člena 33(3) ter dejavnosti, ki prejemajo podporo v okviru EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti. Vendar najvišja stopnja skupne podpore ne sme presegati 90 %.

4. Odstavek 3 se ne uporablja za neproizvodne naložbe iz odstavka 1(d).

Člen 19

Obnavljanje proizvodnega potenciala kmetijstva, prizadetega zaradi naravnih ali hudih nesreč ter uvajanje primernih preventivnih ukrepov

1. Podpora v okviru tega ukrepa zajema:

(a) naložbe v preventivne ukrepe, katerih cilj je zmanjšati posledice verjetnih naravnih ali hudih nesreč;

(b) naložbe za obnovitev kmetijskega zemljišča in proizvodnega potenciala, prizadetega zaradi naravnih ali hudih nesreč.

2. Podpora se dodeli kmetom ali skupinam kmetov. Podpora se lahko dodeli tudi osebam javnega prava, kadar je ugotovljena povezava med naložbami takih oseb in proizvodnim potencialom kmetijstva.

3. Za podporo iz odstavka 1(b) morajo pristojni javni organi držav članic uradno potrditi, da se je zgodila naravna nesreča in da je bilo zaradi te nesreče ali ukrepov, sprejetih v skladu z Direktivo 2000/29/ES, za odpravo ali preprečitev širjenja bolezni rastlin ali škodljivcev uničenih vsaj 30 % zadevnega potenciala kmetijstva.

4. Podpora v okviru tega ukrepa se ne dodeli za izpad dohodka zaradi naravne ali hude nesreče.

Države članice zagotovijo, da se prepreči čezmerno nadomestilo zaradi kombinacije tega ukrepa ter drugih instrumentov podpore na nacionalni ravni ali na ravni Unije ali zasebnih zavarovalnih shem.

5. Podpora iz odstavka 1(a) ne presega najvišje stopnje podpore iz Priloge I. Ta najvišja stopnja ne velja za skupne projekte več kot enega upravičenca.

6. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z opredelitvijo upravičenih stroškov v okviru tega ukrepa.

Člen 20

Razvoj kmetij in podjetij

1. Podpora v okviru tega ukrepa zajema:

(a) pomoč za zagon podjetja za:

(i)      mlade kmete;

(ii)      nekmetijske dejavnosti na podeželskih območjih;

(iii)     razvoj malih kmetij;

(b) naložbe v nekmetijske dejavnosti;

(c) letna plačila kmetom, ki sodelujejo v shemi za male kmete iz naslova V Uredbe (EU) št. RP/2012 (v nadaljnjem besedilu: „shema za male kmete“) in ki trajno prenesejo svoje kmetijsko gospodarstvo na drugega kmeta.

2. Podpora iz odstavka 1(a)(i) se dodeli mladim kmetom.

Podpora iz odstavka 1(a)(ii) se dodeli kmetom ali članom kmetijskega gospodinjstva za diverzifikacijo v nekmetijske dejavnosti ter nekmetijskim mikro in malim podjetjem na podeželskih območjih.

Podpora iz odstavka 1(a)(iii) se dodeli malim kmetijam, kot jih opredelijo države članice.

Podpora iz odstavka 1(b) se dodeli nekmetijskim mikro in malim podjetjem na podeželskih območjih ter kmetom ali članom kmetijskega gospodinjstva.

Podpora iz odstavka 1(c) se dodeli kmetom, ki v času predložitve svojega zahtevka za podporo najmanj eno leto sodelujejo v shemi za male kmete in ki se zavežejo, da bodo celotno svoje kmetijsko gospodarstvo in ustrezne pravice do plačila prenesli na drugega kmeta. Podpora se izplačuje od dne prenosa do 31. decembra 2020.

3. Vsaka fizična ali pravna oseba ali skupina fizičnih ali pravnih oseb se lahko šteje za člana kmetijskega gospodinjstva, ne glede na pravni status skupine ali njenih članov v skladu z nacionalno zakonodajo, razen delavcev na kmetiji. Kadar se pravna oseba ali skupina pravnih oseb šteje za člana kmetijskega gospodinjstva, mora ta član v času vložitve zahtevka za podporo na kmetiji opravljati kmetijsko dejavnost.

4. Pogoj za podporo iz odstavka 1(a) je predložitev poslovnega načrta. Izvajanje poslovnega načrta se mora začeti v šestih mesecih od datuma odločitve o dodelitvi pomoči.

Države članice določijo zgornji in spodnji prag za dostop kmetijskih gospodarstev do podpore iz odstavka 1(a)(i) in 1(a)(iii). Spodnji prag za podporo iz odstavka 1(a)(i) je znatno višji od spodnjega praga za podporo iz odstavka 1(a)(iii). Vendar je podpora omejena na kmetijska gospodarstva, ki so zajeta v opredelitev pojma mikro in malih podjetij.

5. Podpora iz odstavka 1(a) se zagotovi v obliki pavšalnega zneska, ki se lahko izplača v vsaj dveh obrokih v obdobju največ pet let. Obroki se lahko postopno znižujejo. Pogoj za izplačilo zadnjega obroka v skladu z odstavkom 1(a)(i) in (ii) je pravilno izvajanje poslovnega načrta.

6. Najvišji znesek podpore za odstavek 1(a) je določen v Prilogi I. Države članice določijo znesek podpore iz odstavka 1(a)(i) in (ii), pri čemer upoštevajo tudi družbeno-gospodarske okoliščine na območju programa.

7. Podpora iz odstavka 1(c) je enaka 120 % letnega plačila, ki ga je upravičenec prejel na podlagi sheme za male kmete.

8. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z minimalno vsebino poslovnih načrtov ter merili, ki jih morajo države članice uporabiti za določitev pragov iz odstavka 4.

Člen 21

Osnovne storitve in obnova vasi na podeželskih območjih

1. Podpora v okviru tega ukrepa zajema zlasti:

(a) pripravo in posodabljanje načrtov za razvoj občin na podeželskih območjih in njihovih osnovnih storitev ter za varstvo in upravljanje v povezavi z območji NATURA 2000 in drugimi območji visoke naravne vrednosti;

(b) naložbe za vzpostavitev, izboljšanje ali razširitev vseh vrst malih infrastruktur, vključno z naložbami v obnovljive vire energije;

(c) širokopasovno infrastrukturo, vključno z njeno vzpostavitvijo, izboljšanjem ali razširitvijo, pasivno širokopasovno infrastrukturo ter zagotavljanje dostopa do širokopasovnih rešitev in rešitev v zvezi z e‑upravo;

(d) naložbe za vzpostavitev, izboljšanje ali razširitev lokalnih osnovnih storitev za podeželsko prebivalstvo, vključno z dejavnostmi za prosti čas in kulturnimi dejavnostmi, in z njimi povezano infrastrukturo;

(e) naložbe javnih organov v rekreacijsko infrastrukturo, turistične informacije in opremljenost turističnih območij s smerokazi;

(f) študije in naložbe, povezane z vzdrževanjem, obnavljanjem in izboljšanjem kulturne in naravne dediščine vasi in podeželske krajine, vključno s povezanimi družbeno-gospodarskimi vidiki;

(g) naložbe, namenjene selitvi dejavnosti in spremembi namembnosti zgradb ali drugih objektov, ki se nahajajo blizu podeželskih naselij, da se izboljša kakovost življenja ali poveča okoljska učinkovitost naselja.

2. Podpora v okviru tega ukrepa zadeva le malo infrastrukturo, kot jo posamezna država članica opredeli v programu. Vendar so lahko v programih razvoja podeželja določena posamezna odstopanja od tega pravila za naložbe v širokopasovnost in obnovljive vire energije. V tem primeru se zagotovijo jasna merila za zagotovitev dopolnjevanja s podporo v okviru drugih instrumentov Unije.

3. Naložbe iz odstavka 1 so upravičene do podpore, kadar se zadevne dejavnosti izvajajo v skladu z načrti za razvoj občin na podeželskih območjih in njihovih osnovnih storitev, kadar so taki načrti na voljo, pri čemer so skladni z vsemi lokalnimi razvojnimi strategijami, kadar te obstajajo.

4. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z opredelitvijo vrst infrastrukture za obnovljive vire energije, ki so upravičene do podpore v okviru tega ukrepa.

Člen 22

Naložbe v razvoj gozdnih območij in izboljšanje sposobnosti gozdov za preživetje

1. Podpora v okviru tega ukrepa zadeva:

(a) pogozdovanje in ustvarjanje gozdnega območja;

(b) vzpostavitev kmetijsko-gozdarskih sistemov;

(c) preprečevanje in odpravo škode v gozdovih zaradi požarov in drugih naravnih nesreč, vključno z napadi škodljivcev ali izbruhi bolezni, hudih nesreč ter s podnebjem povezanih groženj;

(d) naložbe za izboljšanje odpornosti in okoljske vrednosti gozdnih ekosistemov ter njihovega potenciala za blažitev podnebnih sprememb;

(e) naložbe v nove gozdarske tehnologije ter predelavo in trženje gozdarskih proizvodov.

2. Omejitve glede lastništva gozdov iz členov 36 do 40 ne veljajo za tropske in subtropske gozdove ter površine z drugim gozdnim rastjem na območjih Azorov, Madeire, Kanarskih otokov in manjših Egejskih otokov v smislu Uredbe Sveta (EGS) št. 2019/93[30] in francoskih čezmorskih departmajev.

Za kmetijska gospodarstva nad določeno velikostjo, ki jo določijo države članice v programu, je pogoj za podporo predložitev načrta za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednega dokumenta v skladu s trajnostnim upravljanjem gozdov, kot je bilo opredeljeno na ministrski konferenci o varovanju gozdov v Evropi leta 1993[31] (v nadaljnjem besedilu: „trajnostno upravljanje gozdov“).

3. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s pogoji za ugotovitev pojava naravne nesreče, napada škodljivcev ali izbruha bolezni ter opredelitvijo upravičenih vrst preventivnih ukrepov.

Člen 23

Pogozdovanje in ustvarjanje gozdnega območja

1. Podpora iz člena 22(1)(a) se dodeli zasebnim lastnikom in najemnikom zemljišč, občinam in njihovim združenjem ter zajema stroške zagona dejavnosti in letno premijo na hektar, namenjeno kritju stroškov vzdrževanja, vključno z zgodnjimi in poznimi čiščenji, za največ deset let.

2. Upravičena so kmetijska in nekmetijska zemljišča. Posajene rastlinske vrste so prilagojene okoljskim in podnebnim pogojem na območju in ustrezajo minimalnim okoljskim zahtevam. Podpora se ne dodeli sajenju hitro rastočih panjevcev, božičnih dreves ali hitro rastočih dreves za proizvodnjo energije. Na območjih, na katerih je pogozdovanje oteženo zaradi talnih in podnebnih pogojev, se lahko podpora dodeli za sajenje drugih večletnih trajnih vrst, kot je grmičevje ali grmovje, primerno glede na lokalne pogoje.

3. Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 90 v zvezi z opredelitvijo minimalnih okoljskih zahtev iz odstavka 2.

Člen 24

Vzpostavitev kmetijsko-gozdarskih sistemov

1. Podpora iz člena 22(1)(b) se dodeli zasebnim lastnikom in najemnikom zemljišč, občinam in njihovim združenjem ter zajema stroške zagona dejavnosti in letno premijo na hektar, namenjeno kritju stroškov vzdrževanja, za največ tri leta.

2. „Kmetijsko-gozdarski sistemi“ pomenijo sisteme rabe zemljišč, na katerih na istem zemljišču rastejo drevesa in se izvaja ekstenzivno kmetijstvo. Največje število dreves, ki se lahko posadi na hektar, določijo države članice, pri čemer upoštevajo talne in podnebne pogoje, gozdne vrste in potrebo po zagotavljanju rabe zemljišč v kmetijske namene.

3. Podpora ne presega najvišje stopnje podpore iz Priloge I.

Člen 25

Preprečevanje in odprava škode v gozdovih zaradi gozdnih požarov ter naravnih in hudih nesreč

1. Podpora iz člena 22(1)(c) se dodeli zasebnim, polzasebnim in javnim lastnikom gozdov, občinam, državnim gozdovom in njihovim združenjem ter zajema stroške za:

(a) vzpostavitev zaščitne infrastrukture. V primeru protipožarnih presek se lahko s podporo krije tudi pomoč za stroške vzdrževanja. Podpora se ne dodeli za povezane kmetijske dejavnosti na območjih, zajetih v kmetijsko-okoljskih obveznostih;

(b) lokalne dejavnosti malega obsega za preprečevanje požarov ali drugih naravnih nesreč;

(c) vzpostavitev in izboljšanje zmogljivosti za spremljanje gozdnih požarov, škodljivcev in bolezni ter opremo za obveščanje;

(d) obnovitev potenciala gozdov, ki so bili uničeni v požarih ali drugih naravnih nesrečah, vključno s škodljivci, boleznimi ter hudimi nesrečami in dogodki, povezanimi s podnebnimi spremembami.

2. V primeru preventivnih ukrepov v zvezi s škodljivci in boleznimi mora biti tveganje zadevnega pojava podprto z znanstvenimi dokazi in priznano s strani javnih znanstvenih organizacij. Po potrebi je treba programu priložiti seznam vrst organizmov, ki lahko škodijo rastlinam in povzročijo zadevni pojav.

Upravičene dejavnosti so skladne z načrtom za varstvo gozdov, ki ga oblikujejo države članice. Za kmetijska gospodarstva nad določeno velikostjo, ki jo določijo države članice v programu, je pogoj za podporo predložitev načrta za upravljanje gozdov, v katerem so podrobno določeni cilji preprečevanja.

Gozdna območja, ki se v skladu z načrtom za varstvo gozdov, ki ga oblikujejo države članice, uvrščajo med območja s srednjo ali veliko požarno ogroženostjo, so upravičena do podpore v zvezi s preprečevanjem gozdnih požarov.

3. Za podporo iz odstavka 1(d) morajo pristojni javni organi držav članic uradno potrditi, da se je zgodila naravna nesreča in da je bilo zaradi te nesreče ali ukrepov, sprejetih v skladu z Direktivo 2000/29/ES, za odpravo ali preprečitev širjenja bolezni rastlin ali škodljivcev uničenih vsaj 30 % zadevnega potenciala gozdov. Ta delež se določi na podlagi povprečnega obstoječega potenciala gozdov v triletnem obdobju tik pred naravno nesrečo ali povprečja v petletnem obdobju tik pred naravno nesrečo, pri čemer sta izključeni najvišja in najnižja vrednost.

4. Podpora v okviru tega ukrepa se ne dodeli za izpad dohodka zaradi naravne nesreče.

Države članice zagotovijo, da se prepreči čezmerno nadomestilo zaradi kombinacije tega ukrepa ter drugih instrumentov podpore na nacionalni ravni ali na ravni Unije ali zasebnih zavarovalnih shem.

Člen 26

Naložbe za izboljšanje odpornosti in okoljske vrednosti gozdnih ekosistemov

1. Podpora iz člena 22(1)(d) se dodeli fizičnim osebam, zasebnim lastnikom gozdov, subjektom zasebnega prava in poljavnim organom, občinam in njihovim združenjem. V primeru državnih gozdov se lahko podpora dodeli tudi organom, ki gospodarijo s temi gozdovi in ne prejemajo sredstev iz državnega proračuna.

2. Naložbe so namenjene izpolnjevanju obveznosti, prevzetih za doseganje okoljskih ciljev ali za zagotavljanje ekosistemskih storitev in/ali za povečevanje javne uporabnosti gozda in površine z drugim gozdnim rastjem na zadevnem območju ali za izboljšanje zmožnosti ekosistemov za ublažitev podnebnih sprememb, pri čemer niso izključene dolgoročne gospodarske koristi.

Člen 27

Naložbe v nove gozdarske tehnologije ter predelavo in trženje gozdarskih proizvodov

1. Podpora iz odstavka 22(1)(e) se dodeli zasebnim lastnikom gozdov, občinam in njihovim združenjem ter MSP za naložbe, s katerimi se povečuje proizvodni potencial gozdov ali ki so povezane s predelavo in trženjem gozdarskih proizvodov. Na območjih Azorov, Madeire, Kanarskih otokov in manjših Egejskih otokov v smislu Uredbe (EGS) št. 2019/93 in francoskih čezmorskih departmajev se lahko podpora dodeli tudi podjetjem, ki niso MSP.

2. Naložbe, povezane z izboljšanjem gospodarske vrednosti gozdov, se izvajajo na ravni gozdnega posestva ter lahko vključujejo naložbe za tlom in virom prijazne stroje in prakse za pridelovanje.

3. Naložbe v zvezi z uporabo lesa kot surovine ali vira energije so omejene na vse delovne operacije pred industrijsko predelavo.

4. Podpora ne presega najvišjih stopenj podpore iz Priloge I.

Člen 28

Ustanovitev skupin proizvajalcev

1. Podpora v okviru tega ukrepa se dodeli za lažjo ustanovitev skupine proizvajalcev na področjih kmetijstva in gozdarstva za namene:

(a) prilagajanja proizvodnje in obsega proizvodnje proizvajalcev, ki so člani takšnih skupin, zahtevam trga;

(b) skupnega trženja blaga, vključno s pripravo za prodajo, centralizacijo prodaje in dobavo kupcem na debelo;

(c) oblikovanja skupnih pravil o informacijah o proizvodnji, predvsem glede spravila in razpoložljivosti, in

(d) drugih dejavnosti, ki jih lahko izvajajo skupine proizvajalcev, na primer pridobivanja poslovnega znanja in izkušenj ter znanja in izkušenj na področju trženja ter organizacije in olajšanja inovacijskih postopkov.

2. Podpora se dodeli skupinam proizvajalcev, ki jih pristojni organ države članice uradno prizna na podlagi poslovnega načrta. Podpora je omejena na skupine proizvajalcev, ki so zajete v opredelitev pojma MSP.

Države članice preverijo, ali so bili v petih letih po priznanju skupine proizvajalcev izpolnjeni cilji iz poslovnega načrta.

3. Podpora se izplača v obliki pavšalne pomoči v letnih obrokih za prvih pet let po datumu priznanja skupine proizvajalcev na podlagi njenega poslovnega načrta. Izračuna se na podlagi letne tržne proizvodnje skupine. Države članice zadnji obrok izplačajo šele, ko preverijo pravilno izvajanje poslovnega načrta.

Države članice lahko v prvem letu podporo, ki se izplača skupini proizvajalcev, izračunajo na podlagi letne tržne proizvodnje njenih članov v treh letih, preden so bili vključeni v skupino. V primeru skupin proizvajalcev na področju gozdarstva se podpora izračuna na podlagi povprečne tržne proizvodnje članov skupine v zadnjih petih letih pred njenim priznanjem, pri čemer sta izključeni najvišja in najnižja vrednost.

4. Podpora ne sme presegati najvišjih stopenj in zneskov iz Priloge I.

Člen 29

Kmetijsko-okoljska in kmetijsko-podnebna plačila

1. Države članice v skladu s svojimi posebnimi nacionalnimi, regionalnimi ali lokalnimi potrebami in prednostnimi nalogami na svojem ozemlju zagotovijo možnost pridobitve podpore v okviru tega ukrepa. Vključitev tega ukrepa v programe razvoja podeželja je obvezna.

2. Kmetijsko-okoljska in kmetijsko-podnebna plačila se dodelijo kmetom, skupinam kmetov ali skupinam kmetov in drugih upravljavcev zemljišč, ki se prostovoljno obvežejo, da bodo izvajali dejavnosti, ki zajemajo eno ali več kmetijsko-okoljskih ali kmetijsko-podnebnih obveznosti na kmetijskih zemljiščih. V ustrezno utemeljenih primerih, ki se nanašajo na doseganje okoljskih ciljev, se lahko kmetijsko-okoljska in kmetijsko-podnebna plačila dodelijo tudi drugim upravljavcem zemljišč ali skupinam drugih upravljavcev zemljišč.

3. S kmetijsko-okoljskimi in kmetijsko-podnebnimi plačili se krijejo samo obveznosti, ki presegajo ustrezne obvezne standarde, določene v skladu s poglavjem I naslova VI Uredbe (EU) št. HU/2012, in druge ustrezne obveznosti, določene v skladu s poglavjem 2 naslova III Uredbe (EU) št. RP/2012, ustrezne minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter druge ustrezne obvezne zahteve, ki so določene v nacionalni zakonodaji. Vse te obvezne zahteve se opredelijo v programu.

4. Države članice si prizadevajo, da osebam, ki se obvežejo, da bodo izvajale dejavnosti v okviru tega ukrepa, zagotovijo znanje in informacije, potrebne za njihovo izvajanje, tudi prek strokovnih nasvetov v zvezi s posameznimi obveznostmi in/ali prek pogojevanja podpore v okviru tega ukrepa z ustreznim usposabljanjem.

5. Obveznosti v okviru tega ukrepa se prevzamejo za obdobje od petih do sedmih let. Vendar lahko države članice za posebne vrste obveznosti v svojih programih razvoja podeželja določijo daljše obdobje, tudi prek omogočanja enoletnega podaljšanja programov po koncu začetnega obdobja, kadar je to potrebno za doseganje ali ohranjanje želenih okoljskih koristi.

6. Plačila se upravičencem dodelijo letno za kritje vseh ali dela dodatnih stroškov in izpada dohodka zaradi prevzetih obveznosti. Po potrebi se lahko s plačili krijejo tudi transakcijski stroški do največ 20 % premije, plačane za kmetijsko‑okoljsko‑podnebne obveznosti. Kadar obveznosti prevzamejo skupine kmetov, je najvišja možna raven 30 %.

7. Države članice lahko uporabijo postopek iz člena 49(3) za izbiro upravičencev, kadar je to potrebno za zagotavljanje učinkovitega izvajanja ukrepa.

8. Podpora ne sme presegati najvišjih zneskov iz Priloge I.

Podpore v okviru tega ukrepa ni mogoče dodeliti za obveznosti, ki se krijejo v okviru ukrepa ekološkega kmetijstva.

9. Zagotovi se lahko tudi podpora za ohranjanje genetskih virov v kmetijstvu za dejavnosti, ki jih ne zajemajo določila členov 1 do 8.

10. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z enoletnim podaljšanjem obveznosti po koncu začetnega obdobja izvajanja dejavnosti, pogoji, ki se uporabljajo za obveznosti za ekstenzifikacijo ali drugačen način upravljanja živinoreje, omejevanje uporabe gnojil, fitofarmacevtskih sredstev ali drugih vnosov, vzrejo lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje, ali ohranjanje rastlinskih genskih virov, ter v zvezi z opredelitvijo upravičenih dejavnosti iz odstavka 9.

Člen 30

Ekološko kmetijstvo

1. Podpora v okviru tega ukrepa se na hektar obdelane kmetijske površine dodeli kmetom ali skupinam kmetov, ki se prostovoljno obvežejo, da bodo začeli uporabljati ali da bodo ohranili prakse in metode ekološkega kmetijstva, kot je opredeljeno v Uredbi Sveta (ES) št. 834/2007[32].

2. Podpora se dodeli samo za obveznosti, ki presegajo ustrezne obvezne standarde, določene v skladu s poglavjem I naslova VI Uredbe (EU) št. HU/2012, ustrezne minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter druge ustrezne obvezne zahteve, ki so določene v nacionalni zakonodaji. Vse te zahteve se opredelijo v programu.

3. Obveznosti v okviru tega ukrepa se prevzamejo za obdobje od petih do sedmih let. Kadar se podpora dodeli za ohranjanje ekološkega kmetijstva, lahko države članice v svojih programih razvoja podeželja omogočijo enoletno podaljšanje po koncu začetnega obdobja.

4. Plačila se upravičencem dodelijo letno za kritje vseh ali dela dodatnih stroškov in izpada dohodka zaradi prevzetih obveznosti. Po potrebi se lahko s plačili krijejo tudi transakcijski stroški do največ 20 % premije, plačane za obveznost. Kadar obveznosti prevzamejo skupine kmetov, je najvišja možna raven 30 %.

5. Podpora ne sme presegati najvišjih zneskov iz Priloge I.

Člen 31

Plačila v okviru območij Natura 2000 in na podlagi okvirne direktive o vodah

1. Podpora v okviru tega ukrepa se upravičencem dodeli letno na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi ali na hektar gozda za kritje stroškov in izpada dohodka, ki so posledica omejitev na zadevnih območjih zaradi izvajanja direktiv 92/43/EGS, 2009/147/ES in 2000/60/ES.

2. Podpora se dodeli kmetom, zasebnim lastnikom gozdov in združenjem lastnikov gozdov. V ustrezno utemeljenih primerih se lahko podpora dodeli tudi drugim upravljavcem zemljišč.

3. Podpora kmetom, povezana z direktivama 92/43/EGS in 2009/147/ES, se dodeli samo v povezavi z omejitvami zaradi zahtev, ki presegajo načelo dobrega kmetijskega in okoljskega delovanja iz člena 94 in Priloge II k Uredbi Sveta (EU) št. HU/2012.

4. Podpora kmetom, povezana z Direktivo 2000/60/ES, se dodeli samo v povezavi s posebnimi zahtevami, ki:

(a) so bile uvedene z Direktivo 2000/60/ES, so v skladu s programi ukrepov iz načrtov upravljanja povodij z namenom doseganja okoljskih ciljev iz navedene direktive in presegajo ukrepe, ki so potrebni za izvajanje druge zakonodaje Unije za varstvo voda;

(b) presegajo z zakonom predpisane zahteve o upravljanju ter načelo dobrega kmetijskega in okoljskega delovanja iz poglavja I naslova VI Uredbe (EU) št. HU/2012 in obveznosti, določene v skladu s poglavjem 2 naslova III Uredbe (EU) št. RP/2012;

(c) presegajo raven varstva, predvidenega z zakonodajo Unije, ki je bila v veljavi v času sprejetja Direktive 2000/60/ES, kot je določeno v členu 4(9) Direktive 2000/60/ES, ter

(d) uvajajo bistvene spremembe za vrsto rabe zemljišč in/ali bistvene omejitve v kmetovanju, katerih posledica je velik izpad prihodka.

5. Zahteve iz odstavkov 3 in 4 se opredelijo v programu.

6. Do plačil so upravičena naslednja območja:

(a) kmetijska in gozdna območja Natura 2000, določena na podlagi direktiv 92/43/EGS in 2009/147/ES;

(b) druga razmejena naravovarstvena območja z okoljskimi omejitvami v zvezi s kmetijstvom ali gozdovi, ki prispevajo k izvajanju člena 10 Direktive 92/43/EGS. Ta območja v posameznem programu razvoja podeželja ne presegajo 5 % območij Natura 2000, ki jih pokriva ozemlje, na katerem se uporablja navedeni program;

(c) kmetijska območja, vključena v načrte upravljanja povodij v skladu z Direktivo 2000/60/ES.

7. Podpora ne sme presegati najvišjih zneskov iz Priloge I.

Člen 32

Plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami

1. Plačila kmetom na gorskih območjih in drugih območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami se dodelijo letno na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi za kritje njihovih dodatnih stroškov in izpada dohodka, ki so povezani z omejitvami kmetijske proizvodnje na zadevnem območju.

Dodatni stroški in izpad dohodka se izračunajo glede na območja brez naravnih ali drugih posebnih omejitev, pri čemer se upoštevajo plačila v skladu s poglavjem 3 naslova III Uredbe (EU) št. RP/2012.

2. Plačila se dodelijo kmetom, ki se obvežejo, da bodo na območjih, določenih v skladu s členom 33, še naprej opravljali svojo kmetijsko dejavnost.

3. Višina plačil se določi v razponu med najvišjim in najnižjim zneskom iz Priloge I.

4. Države članice zagotovijo, da se plačila za površine gospodarstev, ki presegajo površino, opredeljeno v programu, postopno znižujejo.

5. Države članice lahko plačila v okviru tega ukrepa v obdobju med letoma 2014 in 2017 dodelijo kmetom na območjih, ki so bila v programskem obdobju 2007–2013 upravičena na podlagi člena 36(a)(ii) Uredbe (ES) št. 1698/2005, vendar zaradi nove razmejitve iz člena 46(3) niso več upravičena. Ta plačila se postopno znižujejo, pri čemer se leta 2014 začnejo postopno zniževati pri 80 % plačil, prejetih leta 2013, leta 2017 pa se prenehajo postopno zniževati pri 20 % teh plačil.

6. V državah članicah, ki razmejitve iz člena 33(3) ne bodo končale pred 1. januarjem 2014, se za kmete, ki prejemajo plačila na območjih, ki so bila upravičena za takšna plačila v obdobju 2007–2013, uporablja odstavek 5. Po končani razmejitvi kmetje na območjih, ki so še naprej upravičena, prejemajo celotna plačila v okviru tega ukrepa. Kmetje na območjih, ki niso več upravičena, še naprej prejemajo plačila v skladu z odstavkom 5.

Člen 33

Določitev območij z naravnimi in drugimi posebnimi omejitvami

1. Države članice na podlagi odstavkov 2, 3 in 4 določijo območja, ki so upravičena do plačil iz člena 32 glede na naslednje kategorije:

(a) gorska območja;

(b) območja, ki niso gorska območja in imajo pomembne naravne omejitve, in

(c) območja s posebnimi omejitvami.

2. Gorska območja so upravičena do plačil iz člena 32, če so možnosti rabe zemljišča močno omejene in so proizvodni stroški občutno višji zaradi:

(a) zelo neugodnih podnebnih razmer, ki so posledica nadmorske višine in bistveno skrajšajo rastno dobo;

(b) na nižji nadmorski višini prestrmih pobočij, ki se raztezajo čez večji del zadevnega območja, zaradi česar ni možna uporaba strojev ali je potrebna uporaba zelo drage opreme, ali zaradi kombinacije obeh dejavnikov, kadar je eden od teh dejavnikov manj oteževalen, vendar takšne omejitve povzroča v kombinaciji z drugim dejavnikom.

Območja, ki ležijo severno od 62. vzporednika, in nekatera sosednja območja se štejejo za gorska območja.

3. Območja, ki niso gorska območja, so upravičena do plačil v skladu s členom 32, kadar se štejejo za območja s pomembnimi naravnimi omejitvami, če vsaj 66 % kmetijskega zemljišča v uporabi izpolnjuje vsaj eno od meril iz Priloge II po navedeni mejni vrednosti. Upoštevanje tega pogoja se zagotavlja na ustrezni ravni lokalnih upravnih enot (ravni LUE 2).

Pri razmejevanju območij iz tega odstavka so države članice zelo natančne in uporabijo objektivna merila, da se izključijo območja, na katerih so bile zabeležene pomembne naravne omejitve iz prvega pododstavka, ki pa so bile odpravljene z naložbami ali gospodarsko dejavnostjo.

4. Območja, ki niso zajeta v odstavkih 2 in 3, so upravičena do plačil v skladu s členom 32, če so območja s posebnimi omejitvami in je na njih treba še naprej upravljati z zemljišči, da se zavaruje ali izboljša okolje, ohranita podeželje in turistični potencial zadevnega območja ali da se zaščiti obala.

Območja s posebnimi omejitvami vključujejo obdelovalne površine, ki se z vidika pogojev varstva narave obravnavajo kot homogene, pri čemer njihov skupni obseg ne presega 10 % ozemlja zadevne države članice.

5. Države članice v svoje programe razvoja podeželja vključijo:

(a) obstoječo ali spremenjeno razmejitev na podlagi odstavkov 2 in 4;

(b) novo razmejitev območij iz odstavka 3.

Člen 34

Dobro počutje živali

1. Plačila za dobro počutje živali v okviru tega ukrepa se dodelijo kmetom, ki se prostovoljno obvežejo, da bodo izvajali dejavnosti, ki zajemajo eno ali več obveznosti na področju dobrega počutja živali.

2. Plačila za dobro počutje živali pokrivajo samo obveznosti, ki presegajo ustrezne obvezne standarde, določene v skladu s poglavjem I naslova VI Uredbe (EU) št. HU/2012, ter druge ustrezne obvezne zahteve, ki so določene v nacionalni zakonodaji. Te zahteve se opredelijo v programu.

Te obveznosti se prevzamejo za obdobje enega leta, ki se lahko podaljša.

3. Plačila, vezana na območje, ali druga plačila, vezana na skupne stroške, se kmetom dodelijo letno za kritje dela ali vseh dodatnih stroškov in izpada dohodka zaradi prevzetih obveznosti. Po potrebi se lahko s plačili krijejo tudi transakcijski stroški do največ 20 % premije, plačane za obveznosti na področju dobrega počutja živali.

Podpora ne sme presegati najvišjega zneska iz Priloge I.

4. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z opredelitvijo območij, na katerih se z obveznostmi na področju dobrega počutja živali zagotavljajo višji standardi načinov proizvodnje.

Člen 35

Gozdarsko-okoljske in podnebne storitve ter ohranjanje gozdov

1. Podpora v okviru tega ukrepa se dodeli na hektar gozda posestnikom gozdov ter občinam in njihovim združenjem, ki se prostovoljno obvežejo, da bodo izvajale dejavnosti, ki zajemajo eno ali več gozdarsko-okoljskih obveznosti. Organi, ki gospodarijo z gozdovi v državni lasti, lahko prav tako prejemajo podporo, če ne prejemajo sredstev iz državnega proračuna.

Za kmetijska gospodarstva nad določenim pragom, ki ga določijo države članice v svojih programih razvoja podeželja, je pogoj za podporo iz odstavka 1 predložitev načrta za upravljanje gozdov ali enakovrednega dokumenta v skladu s trajnostnim upravljanjem gozdov.

2. S plačili se krijejo samo obveznosti, ki presegajo ustrezne obvezne zahteve, določene v skladu z nacionalnim zakonom o gozdarstvu ali s katero drugo ustrezno nacionalno zakonodajo. Vse te zahteve se opredelijo v programu.

Obveznosti se prevzamejo za obdobje od petih do sedmih let. Vendar lahko države članice za posebne vrste obveznosti v svojih programih razvoja podeželja določijo daljše obdobje, če je to potrebno in ustrezno utemeljeno.

3. S plačili se krije celota ali del dodatnih stroškov in izpada dohodka upravičencev zaradi prevzetih obveznosti. Po potrebi se lahko s plačili krijejo tudi transakcijski stroški do največ 20 % premije, plačane za gozdarsko-okoljske obveznosti. Podpora ne sme presegati najvišjega zneska iz Priloge I.

4. Podpora se lahko dodeli zasebnim subjektom, občinam in njihovim združenjem za ohranjanje in krepitev gozdnih genskih virov za dejavnosti, ki niso zajete v odstavkih 1, 2 in 3.

5. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z vrstami dejavnosti, ki so upravičene do podpore na podlagi odstavka 4.

Člen 36

Sodelovanje

1. S podporo v okviru tega ukrepa se spodbujajo oblike sodelovanja, ki vključujejo vsaj dva subjekta, in zlasti:

(a) pristope sodelovanja med različnimi subjekti na področju kmetijstva, prehranske verige in gozdarstva v Uniji ter med drugimi subjekti, ki prispevajo k doseganju ciljev in prednostnih nalog v okviru politike razvoja podeželja, vključno z medpanožnimi organizacijami;

(b) vzpostavljanje grozdov in mrež;

(c) ustanovitev in delovanje operativnih skupin EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti iz člena 62.

2. Sodelovanje iz odstavka 1 zajema zlasti:

(a) pilotne projekte;

(b) razvoj novih proizvodov, praks, postopkov in tehnologij na področju kmetijstva, prehrane in gozdarstva;

(c) sodelovanje med malimi subjekti na področju organiziranja skupnih delovnih procesov, skupne rabe objektov in naprav ter virov;

(d) horizontalno in vertikalno sodelovanje med subjekti v dobavni verigi za vzpostavitev logističnih platform za spodbujanje kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov;

(e) promocijske dejavnosti na lokalni ravni, ki so povezane z razvojem kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov;

(f) skupne ukrepe za blažitev podnebnih sprememb ali za prilagajanje tem spremembam;

(g) skupinske pristope k okoljskim projektom in stalno okoljsko prakso;

(h) horizontalno in vertikalno sodelovanje med subjekti v dobavni verigi za trajnostno proizvodnjo biomase za uporabo v prehrani, proizvodnji energije in industrijskih postopkih;

(i) izvajanje lokalnih razvojnih strategij, ki zadevajo eno ali več prednostnih nalog Unije za razvoj podeželja, zlasti v okviru javno-zasebnih partnerstev, ki niso opredeljena v členu 28(1)(b) Uredbe (EU) št. [SSO/2012];

(j) pripravo načrtov upravljanja gozdov ali enakovrednih instrumentov.

3. Podpora iz odstavka 1(b) se dodeli samo novonastalim grozdom in mrežam ter subjektom, ki vzpostavijo dejavnost, ki je še niso izvajali.

Podpora za dejavnosti iz odstavka 2(b) se lahko dodeli tudi posameznim subjektom, če je ta možnost zagotovljena v programu razvoja podeželja.

4. Rezultati pilotnih projektov in dejavnosti posameznih subjektov iz odstavka 2(b) se razširjajo.

5. Naslednji stroški, povezani z oblikami sodelovanja iz odstavka 1, so upravičeni do podpore v okviru tega ukrepa:

(a) preučevanje zadevnega območja, študije izvedljivosti in stroški priprave poslovnega načrta, načrta za upravljanje gozdov oziroma enakovrednega dokumenta ali lokalne razvojne strategije, razen lokalnih razvojnih strategij iz člena 29 Uredbe (EU) št. [SSO/2012];

(b) animacija zadevnega območja, da se zagotovi izvedljivost skupnega ozemeljskega projekta. V primeru grozdov lahko animacija zadeva tudi organizacijo usposabljanja, mrežno povezovanje članov in pridobivanje novih članov;

(c) tekoči stroški sodelovanja;

(d) neposredni stroški posebnih projektov, povezanih z izvajanjem poslovnega načrta, lokalne razvojne strategije, ki ni lokalna razvojna strategija iz člena 29 Uredbe (EU) št. [SSO/2012], ali ukrepa, ki je usmerjen v inovacijo;

(e) stroški promocijskih dejavnosti.

6. Kadar se izvaja poslovni načrt, načrt za upravljanje gozdov oziroma enakovreden dokument ali razvojna strategija, lahko države članice dodelijo pomoč v obliki skupnega zneska, s katerim se krijejo stroški sodelovanja in stroški izvedenih projektov, ali pa krijejo samo stroške sodelovanja in za izvajanje projektov uporabijo sredstva v okviru drugih ukrepov ali drugih skladov Unije.

7. Sodelovanje med akterji iz različnih regij ali držav članic je prav tako upravičeno do podpore.

8. Podpora se omeji na največ sedem let, razen v primeru skupne okoljske dejavnosti, kadar je to ustrezno utemeljeno.

9. Sodelovanje v okviru tega ukrepa se lahko združi s projekti, ki jih podpirajo skladi Unije, razen EKSRP, na istem ozemlju. Države članice preprečijo čezmerna nadomestila zaradi kombinacije tega ukrepa in drugih instrumentov podpore na nacionalni ravni ali na ravni Unije.

10. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z dodatno specifikacijo značilnosti pilotnih projektov, grozdov, mrež, kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov, ki bodo upravičeni do podpore, ter v zvezi s pogoji dodeljevanja pomoči za vrste dejavnosti iz odstavka 2.

Člen 37

Obvladovanje tveganja

1. Podpora v okviru tega ukrepa zajema:

(a) finančne prispevke, plačane neposredno kmetom, za zavarovanje pridelka, živali ali rastlin proti ekonomskim izgubam, nastalim zaradi slabih vremenskih razmer, bolezni živali ali rastlin ali napadov škodljivcev;

(b) finančne prispevke za vzajemne sklade za plačilo finančnih nadomestil kmetom za ekonomske izgube, nastale zaradi bolezni živali ali rastlin ali okoljske nesreče;

(c) instrument za stabilizacijo dohodkov v obliki finančnih prispevkov za vzajemne sklade za nadomestila kmetom, ki se jim izredno zmanjšajo dohodki.

2. Za namene odstavka 1(b) in (c) „vzajemni sklad“ pomeni shemo, ki jo je akreditirala država članica v skladu z nacionalno zakonodajo ter v okviru katere se vključeni kmetje zavarujejo in se jim plačajo nadomestila v primeru ekonomskih izgub, nastalih zaradi izbruha bolezni živali ali rastlin ali okoljske nesreče, ali v primeru izrednega zmanjšanja dohodkov.

3. Države članice preprečijo čezmerna nadomestila zaradi kombinacije tega ukrepa in drugih instrumentov podpore na nacionalni ravni ali na ravni Unije ali zasebnih zavarovalnih shem. Neposredna dohodkovna podpora, ki se prejme v okviru Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji[33] (v nadaljnjem besedilu: ESPG), se upošteva tudi pri oceni ravni dohodka kmetov.

4. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z najkrajšim in najdaljšim časom trajanja komercialnih posojil za vzajemne sklade iz člena 39(3)(b) in člena 40(4).

Člen 38

Zavarovanje pridelka, živali in rastlin

1. Podpora iz člena 37(1)(a) se lahko dodeli samo za zavarovalne pogodbe, ki pokrivajo izgubo, nastalo zaradi slabih vremenskih razmer, bolezni živali ali rastlin, napada škodljivcev ali ukrepa, sprejetega v skladu z Direktivo 2000/29/ES za odpravo ali preprečitev širjenja bolezni rastlin ali škodljivcev, s katerim se uniči več kot 30 % povprečnega letnega pridelka kmeta v predhodnem triletnem obdobju ali triletnega povprečja v predhodnem petletnem obdobju, pri čemer sta izključeni najvišja in najnižja vrednost.

2. Slabe vremenske razmere ali izbruh bolezni živali ali rastlin ali napad škodljivcev mora kot takega uradno potrditi pristojni organ zadevne države članice.

Države članice lahko po potrebi vnaprej določijo merila, na podlagi katerih se šteje, da je bil tak pojav uradno potrjen.

3. Izplačila zavarovanja krijejo največ skupne stroške za nadomestitev izgub iz člena 37(1)(a), pri čemer se ne zahteva ali določa vrsta ali količina prihodnjega pridelka.

Države članice lahko omejijo znesek premije, ki je upravičen do podpore, z uporabo ustreznih zgornjih mej.

4. Podpora ne sme presegati najvišje stopnje iz Priloge I.

Člen 39

Vzajemni skladi za bolezni živali in rastlin ter okoljske

nesreče

1. Zadevni vzajemni sklad je upravičen do podpore, če:

(a) ga je akreditiral pristojni organ v skladu z nacionalno zakonodajo;

(b) vodi pregledno politiko, kar zadeva vplačila v sklad in izplačila iz njega;

(c) ima oblikovana jasna pravila za določitev odgovornosti za kakršne koli nastale dolgove.

2. Države članice določijo pravila za ustanovitev in upravljanje vzajemnih skladov, zlasti za odobritev izplačil nadomestil kmetom v primeru krize ter za upravljanje in spremljanje skladnosti s temi pravili.

3. Finančni prispevki iz člena 37(1)(b) lahko zadevajo le:

(a) upravne stroške ustanovitve vzajemnega sklada, razporejene na največ tri leta na podlagi postopnega zniževanja;

(b) zneske, ki jih vzajemni skladi izplačajo kot finančno nadomestilo kmetom. Poleg tega lahko finančni prispevki zadevajo obresti komercialnih posojil iz vzajemnega sklada za namen izplačila finančnega nadomestila kmetom v primeru krize.

Prispevki javnih skladov se ne plačujejo za začetni kapital.

4. Kar zadeva bolezni živali, se lahko finančno nadomestilo iz člena 37(1)(b) dodeli samo za bolezni, navedene na seznamu bolezni živali, ki ga je sestavila Svetovna organizacija za zdravje živali, in/ali v Prilogi k Odločbi 90/424/EGS.

5. Podpora ne presega najvišje stopnje podpore iz Priloge I.

Države članice lahko omejijo stroške, ki so upravičeni do podpore, z uporabo:

(a) zgornjih mej za posamezni sklad;

(b) ustreznih zgornjih mej za posamezno enoto.

Člen 40

Instrument za stabilizacijo dohodkov

1. Podpora iz člena 37(1)(c) se lahko dodeli le, če zmanjšanje dohodkov presega 30 % povprečnih letnih dohodkov posameznega kmeta v predhodnem triletnem obdobju ali triletnega povprečja v predhodnem petletnem obdobju, pri čemer sta izključeni najvišja in najnižja vrednost. Dohodki za namene člena 37(1)(c) pomenijo vsoto prihodkov, ki jih kmet prejme na trgu, vključno s katero koli obliko javne podpore, pri čemer se odštejejo vhodni stroški. S plačili vzajemnega sklada kmetom se krije največ 70 % izgubljenih dohodkov.

2. Zadevni vzajemni sklad je upravičen do podpore, če:

(a) ga je akreditiral pristojni organ v skladu z nacionalno zakonodajo;

(b) vodi pregledno politiko, kar zadeva vplačila v sklad in izplačila iz njega;

(c) ima oblikovana jasna pravila za določitev odgovornosti za kakršne koli nastale dolgove.

3. Države članice določijo pravila za ustanovitev in upravljanje vzajemnih skladov, zlasti za odobritev izplačil nadomestil kmetom v primeru krize ter za upravljanje in spremljanje skladnosti s temi pravili.

4. Finančni prispevki iz člena 37(1)(c) lahko zadevajo samo zneske, ki jih vzajemni skladi izplačajo kot finančno nadomestilo kmetom. Poleg tega lahko finančni prispevki zadevajo obresti komercialnih posojil iz vzajemnega sklada za namen izplačila finančnega nadomestila kmetom v primeru krize.

Prispevki javnih skladov se ne plačujejo za začetni kapital.

5. Podpora ne sme presegati najvišje stopnje iz Priloge I.

Člen 41

Pravila o izvajanju ukrepov

Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila o izvajanju ukrepov iz tega oddelka v zvezi s:

(a) postopki za izbiro organov ali subjektov, ki opravljajo storitve kmetijskega in gozdarskega svetovanja, zagotavljajo pomoč pri upravljanju kmetij in nadomeščanje na kmetijah, ter zniževanjem pomoči v okviru ukrepa storitev svetovanja iz člena 16;

(b) oceno napredka v zvezi s poslovnim načrtom s strani države članice, plačilnimi možnostmi in načini dostopanja do drugih ukrepov za mlade kmete v okviru ukrepa razvoja kmetij in podjetij iz člena 20;

(c) ločevanjem od drugih ukrepov, pretvorbo v enote, ki niso navedene v Prilogi I, izračunom transakcijskih stroškov in pretvorbo ali prilagoditvijo obveznosti v okviru kmetijsko-okoljsko-podnebnega ukrepa iz člena 29, ukrepa ekološkega kmetijstva iz člena 30 ter ukrepa gozdarsko-okoljskih storitev in ohranjanja gozdov iz člena 35;

(d) možnostjo uporabe standardnih predpostavk glede izpada dohodka v okviru ukrepov iz členov 29–32, 34 in 35 ter merili za njegov izračun;

(e) izračunom zneska podpore, kadar je dejavnost upravičena do podpore v okviru več kot enega ukrepa.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 91.

Oddelek 2

Leader

Člen 42

Lokalne akcijske skupine v okviru pristopa LEADER

1. Poleg nalog iz člena 30 Uredbe (EU) št. [SSO/2012] lahko lokalne akcijske skupine izvajajo tudi dodatne naloge, ki jim jih dodeli(-ta) organ upravljanja in/ali plačilna agencija.

2. Lokalne akcijske skupine lahko pristojno plačilno agencijo zaprosijo za izplačilo predplačila, če je ta možnost zagotovljena v programu razvoja podeželja. Znesek predplačil ne presega 50 % javne podpore, kar zadeva tekoče stroške in stroške animacije.

Člen 43

Pripravljalna podpora

1. Podpora iz člena 31(a) Uredbe (EU) št. [SSO/2012] zajema:

(a) „začetno orodje LEADER“, ki ga sestavljajo dejavnosti krepitve zmogljivosti za skupine, ki niso izvajale programa LEADER v programskem obdobju 2007–2013, in podpora za male pilotne projekte;

(b) krepitev zmogljivosti, usposabljanje in mrežno povezovanje z namenom priprave in izvajanja lokalne razvojne strategije.

2. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z opredelitvijo upravičenih stroškov ukrepov iz odstavka 1.

Člen 44

Dejavnosti sodelovanja v okviru pristopa LEADER

1. Podpora iz člena 31(c) Uredbe (EU) št. [SSO/2012] se dodeli:

(a) projektom medregijskega ali čezmejnega sodelovanja;

„medregijsko sodelovanje“ pomeni sodelovanje znotraj države članice. „Čezmejno sodelovanje“ pomeni sodelovanje med območji v različnih državah članicah in območjih v tretjih državah;

(b) pripravljalni tehnični podpori za projekte medregijskega in čezmejnega sodelovanja, če lahko lokalne akcijske skupine dokažejo, da načrtujejo izvajanje posameznega projekta.

2. Poleg lokalnih akcijskih skupin sta lahko v okviru EKSRP partnerja lokalne akcijske skupine:

(a) lokalno javno-zasebno partnerstvo na podeželskem območju, ki izvaja lokalno razvojno strategijo v Uniji ali zunaj nje;

(b) lokalno javno-zasebno partnerstvo na nepodeželskem območju, ki izvaja lokalno razvojno strategijo.

3. Kadar projektov sodelovanja ne izberejo lokalne akcijske skupine, države članice vzpostavijo sistem tekočih prijav projektov sodelovanja.

Države članice najpozneje dve leti od datuma odobritve njihovih programov razvoja podeželja objavijo nacionalne ali regionalne upravne postopke v zvezi z izbiro projektov čezmejnega sodelovanja ter seznam upravičenih stroškov.

Projekti sodelovanja se odobrijo najpozneje štiri mesece po datumu prijave projekta.

4. Države članice obvestijo Komisijo o odobrenih projektih čezmejnega sodelovanja.

Člen 45

Tekoči stroški in animacija

1. Tekoči stroški iz člena 31(d) Uredbe (EU) št. [SSO/2012] so stroški, povezani z upravljanjem izvajanja lokalne razvojne strategije prek lokalne akcijske skupine.

2. Stroški za animacijo ozemlja iz člena 31(d) Uredbe (EU) št. [SSO/2012] so stroški dejavnosti obveščanja o lokalni razvojni strategiji in razvojnih nalogah projekta.

3. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z opredelitvijo upravičenih stroškov ukrepov iz odstavka 2.

Poglavje II Skupne določbe za različne ukrepe

Člen 46

Naložbe

1. Naložbene dejavnosti so upravičene do podpore EKSRP, če je v skladu z zakonodajo predhodno ocenjen pričakovan okoljski učinek te vrste naložbe, kadar lahko naložba negativno vpliva na okolje.

2. Upravičeni izdatki so omejeni na:

(a) gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin;

(b) nakup ali zakup novih strojev in opreme, vključno z računalniško programsko opremo, do tržne vrednosti sredstva;

(c) splošne stroške na področju izdatkov iz točk (a) in (b), kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroški za študije izvedljivosti, nakup patentov ali licenc.

3. V primeru namakanja se za upravičene izdatke štejejo samo naložbe, ki omogočijo zmanjšanje predhodno uporabljene količine vode za najmanj 25 %. Izjemoma se lahko v državah članicah, ki so se Uniji pridružile v obdobju od leta 2004, za upravičene izdatke štejejo naložbe v nove namakalne obrate, kadar je z okoljsko analizo dokazano, da je zadevna naložba trajnostna in nima negativnega učinka na okolje.

4. V primeru kmetijskih naložb nakup pravic kmetijske proizvodnje, pravic do plačila, živali, enoletnih rastlin in njihovega sajenja ni upravičen do podpore za naložbe. Vendar so lahko v primeru obnavljanja proizvodnega potenciala kmetijstva, prizadetega zaradi naravnih nesreč, v skladu s členom 19(1)(b) izdatki za nakup živali upravičeni izdatki.

5. Upravičenci do podpore za naložbe lahko pristojne plačilne agencije zaprosijo za izplačilo predplačila v znesku do 50 % javne pomoči za naložbe, če je ta možnost zagotovljena v programu razvoja podeželja.

6. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s pogoji, pod katerimi se lahko drugi stroški, povezani z zakupnimi pogodbami, rabljeno opremo in enostavnimi nadomestnimi naložbami, štejejo za upravičene izdatke.

Člen 47

Pravila za plačila na površino

1. Število hektarjev, za katero velja obveznost na podlagi členov 29, 30 in 35, se lahko v različnih letih spreminja, če:

(a) je ta možnost zagotovljena v programu razvoja podeželja;

(b) zadevna obveznost ne velja za fiksne enote rabe in

(c) ni ogroženo doseganje cilja obveznosti.

2. Če se celotno zemljišče v okviru obveznosti ali njegov del ali celotno gospodarstvo prenese na drugo osebo v obdobju, za katero se je prevzela obveznost kot pogoj za dodelitev pomoči, lahko obveznost za preostanek obdobja prevzame ta druga oseba ali pa obveznost preneha veljati.

3. Kadar upravičenec ne more več izpolnjevati prevzetih obveznosti, ker se kmetijsko gospodarstvo arondira ali je predmet podobnih javnih ukrepov komasacije, ki jih odobrijo pristojni javni organi, države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da se omogoči prilagoditev obveznosti novim razmeram v kmetijskem gospodarstvu. Če se takšna prilagoditev izkaže za nemogočo, obveznost preneha.

4. Prejete pomoči ni treba vrniti v primerih višje sile.

5. Za obveznosti iz člena 34 se uporabljata tudi odstavek 2 v zvezi s primeri prenosa celotnega gospodarstva in odstavek 4.

6. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s pogoji, ki se uporabljajo v primeru delnega prenosa gospodarstva, opredelitvijo drugih okoliščin, v katerih podpore ni treba vrniti.

Člen 48

Revizijska klavzula

Zagotovi se revizijska klavzula za dejavnosti, prevzete na podlagi členov 29, 30, 34 in 35, da se zagotovi njihova prilagoditev v primeru sprememb ustreznih obveznih standardov, zahtev ali obveznosti iz navedenih členov, ki jih morajo obveznosti presegati. Dejavnosti, prevzete na podlagi členov 29, 30 in 35, ki presegajo trenutno programsko obdobje, vključujejo revizijsko klavzulo, da se omogoči njihova prilagoditev pravnemu okviru naslednjega programskega obdobja.

Če upravičenec takšne prilagoditve ne sprejme, obveznost preneha.

Člen 49

Izbira projektov

1. Organ upravljanja programa razvoja podeželja določi merila za izbor dejavnosti v okviru vseh ukrepov po posvetovanju z nadzornim odborom. Namen meril za izbor je zagotoviti enako obravnavo kandidatov, boljšo uporabo finančnih sredstev in ciljno usmeritev v ukrepe v skladu s prednostnimi nalogami Unije za razvoj podeželja. Pri določanju meril za izbor se v zvezi z majhnimi nepovratnimi sredstvi upošteva načelo sorazmernosti.

2. Organ države članice, ki je pristojen za izbiro projektov, zagotovi, da se projekti izberejo v skladu z merili iz odstavka 1 ter v preglednem in dobro dokumentiranem postopku. Uporaba meril za izbor ni obvezna v primeru ukrepov iz členov 29–32, 34 in 35, razen če razpoložljivih sredstev ni dovolj za vse upravičene kandidate.

3. Po potrebi so lahko upravičenci izbrani na podlagi razpisov za zbiranje predlogov, pri čemer se uporabijo merila ekonomske in okoljske učinkovitosti.

Člen 50

Opredelitev podeželskega območja

Organ upravljanja za namene te uredbe opredeli pojem „podeželsko območje“ na ravni programa.

Poglavje III Tehnična pomoč in mrežno povezovanje

Člen 51

Financiranje tehnične pomoči

1. V skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. HU/2012 lahko EKSRP na pobudo Komisije in/ali lastno pobudo porabi do 0,25 % svojih letno dodeljenih sredstev za financiranje nalog iz člena 51 Uredbe (EU) št. [SSO/2012], vključno s stroški vzpostavitve in delovanja Evropske mreže za razvoj podeželja iz člena 52, mreže EIP iz člena 53 in Evropske mreže za vrednotenje razvoja podeželja iz člena 54.

EKSRP lahko financira tudi dejavnosti iz člena 41(2) Uredbe (EU) št. XXXX/XXXX [uredba o kakovosti] v zvezi z označbami in simboli sheme kakovosti Unije.

Navedene dejavnosti se izvajajo v skladu s členom 53(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 ter katerimi koli drugimi določbami navedene uredbe in njenimi izvedbenimi določbami, ki se uporabljajo za to obliko izvrševanja proračuna.

2. Znesek v višini 30 milijonov EUR se izključi iz dodeljenih sredstev iz odstavka 1 in se uporabi za financiranje nagrade za inovativno lokalno sodelovanje iz člena 56.

3. Na pobudo držav članic se lahko do 4 % skupnega zneska posameznega programa razvoja podeželja nameni nalogam iz člena 52 Uredbe (ES) št. [SSO/2012] in stroškom za pripravljalno delo za opredelitev območij z naravnimi omejitvami iz člena 33(3).

Stroški v zvezi s certifikacijskim organom iz člena 9 Uredbe (EU) št. HU/2012 niso upravičeni na podlagi tega odstavka.

Znotraj omejitve 4 % se rezervira znesek za vzpostavitev in delovanje nacionalne mreže za podeželje iz člena 55.

4. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s podrobnejšo opredelitvijo dejavnosti nadzora, ki so upravičene do podpore iz odstavka 3.

Člen 52

Evropska mreža za razvoj podeželja

1. V skladu s členom 51(1) se za mrežno povezovanje nacionalnih mrež, organizacij in uprav, ki delujejo na področju razvoja podeželja na ravni Unije, vzpostavi Evropska mreža za razvoj podeželja.

2. Cilji mrežnega povezovanja prek Evropske mreže za razvoj podeželja so:

(a) večja vključenost zainteresiranih strani v izvajanje razvoja podeželja;

(b) večja kakovost programov razvoja podeželja;

(c) vloga pri obveščanju širše javnosti o prednostih politike razvoja podeželja.

3. Naloge mreže so:

(a) zbirati, analizirati in širiti informacije o dejavnostih na področju razvoja podeželja;

(b) na ravni Unije zbirati, utrjevati in širiti dobre prakse razvoja podeželja;

(c) vzpostaviti in upravljati tematske skupine in/ali delavnice, da se olajša izmenjava strokovnega znanja in izkušenj ter se podpirajo izvajanje, spremljanje in nadaljnji razvoj politike razvoja podeželja;

(d) zagotavljati informacije o razvoju na podeželskih območjih Unije in v tretjih državah;

(e) na ravni Unije organizirati srečanja in seminarje za tiste, ki so dejavno vključeni v razvoj podeželja;

(f) podpirati nacionalne mreže in pobude za čezmejno sodelovanje;

(g) posebej za lokalne akcijske skupine:

(i)      ustvarjati sinergije z dejavnostmi, ki jih zadevne mreže izvajajo na nacionalni in/ali regionalni ravni v zvezi s krepitvijo zmogljivosti in izmenjave izkušenj, ter

(ii)      sodelovati z organi za mrežno povezovanje in tehnično podporo za lokalni razvoj, ki jih vzpostavijo ESRR, ESS in ESPR glede na svoje dejavnosti lokalnega razvoja in čezmejnega sodelovanja.

4. Komisija z izvedbenimi akti določi organizacijsko strukturo in delovanje Evropske mreže za razvoj podeželja. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 91.

Člen 53

Mreža EIP

1. V skladu s členom 51(1) se vzpostavi mreža EIP za podporo EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti iz člena 61. Omogoči mrežno povezovanje mrež operativnih skupin, svetovalnih služb in raziskovalcev.

2. Naloge mreže EIP so:

(a) ključnim akterjem zagotoviti službo za pomoč in informacije v zvezi z EIP;

(b) spodbujati razprave na ravni programa, da se pospešuje vzpostavitev operativnih skupin;

(c) pregledati rezultate raziskav in znanje v zvezi z EIP ter poročati o njih;

(d) zbirati, utrjevati in širiti dobro prakso na področju inovacij;

(e) organizirati konference in delavnice ter razširjati informacije na področju EIP.

3. Komisija z izvedbenimi akti določi organizacijsko strukturo in delovanje mreže EIP. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 91.

Člen 54

Evropska mreža za vrednotenje razvoja podeželja

1. Evropska mreža za vrednotenje razvoja podeželja se vzpostavi z namenom spodbujanja vrednotenja programov razvoja podeželja v skladu s členom 51(1). Omogoči mrežno povezovanje subjektov, ki so vključeni v vrednotenje programov razvoja podeželja.

2. Cilj Evropske mreže za vrednotenje razvoja podeželja je lažja izmenjava strokovnega znanja in izkušenj ter dobrih praks v zvezi z metodologijami vrednotenja, razvoj metod in orodij vrednotenja in zagotovitev podpore za postopke vrednotenja ter zbiranje in upravljanje podatkov.

3. Komisija z izvedbenimi akti določi organizacijsko strukturo in delovanje Evropske mreže za vrednotenje razvoja podeželja. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 91.

Člen 55

Nacionalna mreža za podeželje

1. Vsaka država članica ustanovi nacionalno mrežo za podeželje, ki združuje vse organizacije in upravne organe, ki sodelujejo pri razvoju podeželja. Partnerstvo iz člena 5 Uredbe (EU) št. [SSO/2012] je prav tako del nacionalne mreže za podeželje.

Države članice z regionalnimi programi lahko v odobritev predložijo poseben program za vzpostavitev in delovanje svoje nacionalne mreže za podeželje.

2. Cilji mrežnega povezovanja v okviru nacionalne mreže za podeželje so:

(a) večja vključenost zainteresiranih strani v izvajanje razvoja podeželja;

(b) večja kakovost programov razvoja podeželja;

(c) obveščanje širše javnosti in možnih upravičencev o politiki razvoja podeželja;

(d) spodbujanje inovacij na področju kmetijstva.

3. Podpora EKSRP v skladu s členom 51(3) se uporablja za:

(a) strukture, potrebne za vodenje mreže;

(b) pripravo in izvajanje akcijskega načrta, ki vključuje vsaj:

(i)      upravljanje mreže;

(ii)      vključitev zainteresiranih strani v podporo oblikovanja programa;

(iii)     podporo za spremljanje, zlasti prek zbiranja in širjenja ustreznih povratnih informacij, priporočil in analiz, predvsem od nadzornih odborov iz člena 41 Uredbe (EU) št. [SSO/2012]. Lokalne akcijske skupine podpira tudi nacionalna mreža za podeželje za spremljanje in vrednotenje lokalnih razvojnih strategij;

(iv)     zagotovitev dejavnosti usposabljanja za organe, ki izvajajo program, in lokalne akcijske skupine v postopku nastajanja;

(v)     zbiranje primerov projektov, ki zajemajo vse prednostne naloge programov razvoja podeželja;

(vi)     stalne študije in analize;

(vii)    dejavnosti mrežnega povezovanja za lokalne akcijske skupine in zlasti tehnično podporo za medregijsko in čezmejno sodelovanje, lažje sodelovanje med lokalnimi akcijskimi skupinami in iskanje partnerjev za ukrep iz člena 36;

(viii)   lažjo izmenjavo prakse in izkušenj med svetovalci in/ali svetovalnimi službami;

(ix)     dejavnosti mrežnega povezovanja za inovacije;

(x)     komunikacijski načrt, vključno z obveščanjem in informacijami, ki zadevajo program razvoja podeželja v soglasju z organi upravljanja, ter informacijskimi in obveščevalnimi dejavnostmi, ki so namenjene širši javnosti;

(xi)     zagotovitev sodelovanja in prispevanja na področju dejavnosti Evropske mreže za razvoj podeželja;

(c) vzpostavitev odbora za predhoden izbor neodvisnih strokovnjakov in proces predhodnega izbora vlog za nagrado za inovativno lokalno sodelovanje iz člena 58(2).

4. Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila za vzpostavitev in delovanje nacionalnih mrež za podeželje. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 91.

Poglavje IV Nagrada za inovativno lokalno sodelovanje na podeželskih območjih

Člen 56

Nagrada za inovativno lokalno sodelovanje na podeželskih območjih

Sredstva iz člena 51(2) se uporabijo za financiranje podelitve nagrade za projekte sodelovanja, pri katerih sodelujeta vsaj dva subjekta iz različnih držav članic in s katerimi se ustvari inovativen koncept na lokalni ravni.

Člen 57

Razpis za zbiranje predlogov

1. Komisija prvič najpozneje leta 2015 in nato vsako leto objavi razpis za zbiranje predlogov za podelitev nagrade iz člena 56. Zadnji razpis za zbiranje predlogov bo objavljen najpozneje leta 2019.

2. V razpisu za zbiranje predlogov se določi tema predlogov, ki je povezana z eno od prednostnih nalog Unije pri razvoju podeželja. Tema je primerna tudi za izvajanje v okviru čezmejnega sodelovanja.

3. Razpis za zbiranje predlogov je namenjen lokalnim akcijskim skupinam in posameznim subjektom, ki sodelujejo pri posameznem projektu.

Člen 58

Postopek izbire

1. Kandidati v vseh državah članicah vložijo vloge za nagrado pri ustrezni nacionalni mreži za podeželje, ki bo odgovorna za predhodno izbiro vlog.

2. Nacionalne mreže za podeželje iz svojih članov sestavijo odbor neodvisnih strokovnjakov, ki je zadolžen za predhodno izbiro vlog. Predhodna izbira vlog se opravi na podlagi meril za izključitev, izbor in dodelitev, opredeljenih v razpisu za zbiranje predlogov. Vsaka nacionalna mreža za podeželje predhodno izbere največ 10 vlog, ki jih posreduje Komisiji.

3. Komisija je odgovorna, da med predhodno izbranimi vlogami v vseh državah članicah izbere petdeset zmagovalnih projektov. Komisija ustanovi ad hoc usmerjevalno skupino, ki jo sestavljajo neodvisni strokovnjaki. Ta usmerjevalna skupina pripravi izbor zmagovalne vloge na podlagi meril za izključitev, izbor in dodelitev, opredeljenih v razpisu za zbiranje predlogov.

4. Komisija z izvedbenim aktom odloči o seznamu projektov, ki prejmejo nagrado.

Člen 59

Nagrada v obliki dodelitve finančnih sredstev – pogoji in izplačilo

1. Projekti so upravičeni do nagrade, če čas, potreben za njihovo izvedbo, ne presega dveh let od datuma sprejetja izvedbenega akta za podelitev nagrade. Časovni okvir za izvedbo projekta je naveden v vlogi.

2. Nagrada se izplača v enkratnem znesku. Višino zneska določi Komisija z izvedbenimi akti v skladu z merili, opredeljenimi v razpisu za zbiranje predlogov, in ob upoštevanju ocenjenih stroškov izvedbe projekta, navedenih v vlogi. Najvišja nagrada za posamezni projekt ne presega 100 000 EUR.

3. Države članice nagrado zmagovalnim kandidatom izplačajo, ko je potrjeno, da je projekt dokončan. Unija zadevne izdatke državam članicam povrne v skladu z določbami oddelka 4 poglavja II naslova IV Uredbe (EU) št. HU/2012. Države članice se lahko odločijo, da zmagovalnim kandidatom znesek nagrade izplačajo v celoti ali delno, preden je potrjeno, da je projekt dokončan, vendar so v tem primeru do potrditve konca projekta odgovorne za izdatke.

Člen 60

Pravila o postopku, časovnem razporedu in ustanovitvi usmerjevalne skupine

Komisija z izvedbenimi akti določi podrobne določbe o postopku in časovnem razporedu za izbiro projektov ter pravila o ustanovitvi usmerjevalne skupine neodvisnih strokovnjakov iz člena 58(3). Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 91.

NASLOV IV EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti

Člen 61

Cilji

1. EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti:

(a) spodbuja z viri gospodaren, produktiven in podnebju prijazen kmetijski sektor z nizkimi emisijami, ki je odporen na podnebne spremembe, pri čemer upošteva osnovne naravne vire, od katerih je kmetijstvo odvisno;

(b) pomaga zagotavljati stalno oskrbo s hrano, krmo in biomateriali, in sicer z že obstoječimi in novimi;

(c) izboljšuje postopke za ohranjanje okolja ter prilagajanje podnebnim spremembam in njihovi blažitvi;

(d) vzpostavlja povezave med najnovejšimi spoznanji iz raziskav in najmodernejšo tehnologijo ter kmeti, podjetji in službami za svetovanje.

2. EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti si prizadeva izpolniti svoje cilje prek:

(a) ustvarjanja dodane vrednosti z boljšim povezovanjem raziskav in kmetijskih praks ter spodbujanjem širše uporabe razpoložljivih inovativnih ukrepov;

(b) spodbujanja hitrejše in širše uporabe inovativnih rešitev v praksi ter

(c) obveščanja znanstvenikov o potrebah kmetijske prakse po raziskavah.

3. EKSRP prispeva k ciljem EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti tako, da v skladu s členom 36 podpira operativne skupine EIP iz člena 62 in mreže EIP iz člena 53.

Člen 62

Operativne skupine

1. Operativne skupine EIP so del EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti. Ustanovijo jih zainteresirani subjekti, kot so kmetje, raziskovalci, svetovalci in podjetja, ki delujejo na področjih kmetijstva in prehrane.

2. Operativne skupine EIP vzpostavijo notranje postopke, s katerimi se zagotavlja preglednost njihovega delovanja in preprečujejo navzkrižja interesov.

Člen 63

Naloge operativnih skupin

1. Operativne skupine EIP pripravijo načrt, ki vsebuje:

(a) opis inovativnega projekta, ki se bo razvil, preskusil, prilagodil ali izvedel;

(b) opis pričakovanih rezultatov in prispevka k cilju EIP glede večje produktivnosti in trajnostnega upravljanja virov.

2. Operativne skupine pri izvajanju svojih inovativnih projektov:

(a) odločajo o pripravi in izvajanju inovativnih ukrepov ter

(b) izvajajo inovativne ukrepe prek dejavnosti, ki se financirajo v okviru programov razvoja podeželja.

3. Operativne skupine razširjajo rezultate svojega projekta, zlasti prek mreže EIP.

NASLOV V Finančne določbe

Člen 64

Sredstva in njihovo razdeljevanje

1. Skupni znesek podpore Unije za razvoj podeželja v skladu s to uredbo za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020, njegovo letno razdelitev in najmanjše zneske, ki bodo skoncentrirani v manj razvitih regijah, določita Evropski parlament in Svet na predlog Komisije v skladu z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2014–2020 ter Medinstitucionalnim sporazumom o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju[34] za isto obdobje.

2. V skladu s členom 51(1) se 0,25 % sredstev iz odstavka 1 nameni tehnični pomoči za Komisijo.

3. Zaradi načrtovanja zneskov iz odstavka 1 in njihove poznejše vključitve v splošni proračun Unije se ti zneski indeksirajo z 2 % na leto.

4. Komisija z izvedbenim aktom določi letno razdelitev zneskov iz odstavka 1 na države članice, po odbitku zneska iz odstavka 2 in ob upoštevanju prenosa sredstev iz člena 14(2) Uredbe (EU) št. RP/2012. Pri letni razdelitvi sredstev Komisija upošteva tudi:

(a) objektivna merila iz člena 4 in

(b) preteklo učinkovitost poslovanja.

5. Poleg zneskov iz odstavka 4 izvedbeni akt iz istega odstavka vključuje sredstva, prenesena v EKSRP ob uporabi členov 7(2) in 14(1) Uredbe (EU) št. RP/2012.

6. Za namene dodelitve rezerve na podlagi doseženih rezultatov iz člena 20(2) Uredbe (EU) št. [SSO/2012] se razpoložljivi namenski prejemki, zbrani v skladu s členom 45 Uredbe (EU) HU/2012 za EKSRP, dodajo zneskom iz člena 18 Uredbe (EU) št. [SSO/2012]. Državam članicam se dodelijo sorazmerno glede na njihov delež v skupnem znesku podpore iz EKSRP.

Člen 65

Prispevki iz Sklada

7. V odločitvi, s katero se odobri program razvoja podeželja, se določi najvišji prispevek EKSRP k programu. Po potrebi se v odločitvi jasno opredelijo sredstva, dodeljena manj razvitim regijam.

8. Prispevki EKSRP se izračunajo na podlagi zneska upravičenih javnih izdatkov.

9. V programih za razvoj podeželja se določi enotna stopnja prispevkov EKSRP, ki velja za vse ukrepe. Po potrebi se v smislu Uredbe (EGS) št. 2019/93 določi ločena stopnja prispevkov EKSRP za manj razvite regije, najbolj oddaljene regije in manjše Egejske otoke. Najvišja stopnja prispevkov EKSRP je:

(c) 85 % upravičenih javnih izdatkov v manj razvitih regijah, v najbolj oddaljenih regijah in na manjših Egejskih otokih v smislu Uredbe (EGS) št. 2019/93;

(d) 50 % upravičenih javnih izdatkov v drugih regijah.

Najnižja stopnja prispevkov EKSRP je 20 %.

10. Z odstopanjem od odstavka 3 je najvišja stopnja prispevkov EKSRP:

(e) 80 % za ukrepe iz členov 15, 28 in 36, lokalni razvoj v okviru pristopa LEADER iz člena 28 Uredbe (EU) št. [SSO/2012] in dejavnosti iz člena 20(1)(a)(i). Za programe najmanj razvitih regij, najbolj oddaljenih regij in manjših Egejskih otokov v smislu Uredbe (EGS) št. 2019/93 se lahko poveča na 90 %;

(f) 100 % za dejavnosti, ki so financirani na podlagi člena 66.

11. Vsaj 5 % celotnega prispevka EKSRP za program razvoja podeželja se nameni pristopu Leader.

12. Izdatki, ki jih sofinancira EKSRP, ne morejo biti hkrati sofinancirani s prispevki iz strukturnih skladov, Kohezijskega sklada ali katerega koli drugega finančnega instrumenta Unije.

13. Pri javnih izdatkih za pomoč podjetjem se upoštevajo omejitve pomoči, ki veljajo za državno pomoč, če ta uredba ne določa drugače.

Člen 66

Financiranje dejavnosti s pomembnim prispevkom k inovacijam

Sredstva, prenesena v EKSRP na podlagi člena 7(2) Uredbe (EU) št. RP/2012, se rezervirajo za dejavnosti, ki pomembno prispevajo k inovacijam na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti, vključno z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem takim spremembam.

Člen 67

Upravičenost izdatkov

14. Z odstopanjem od člena 55(7) Uredbe (ES) št. [SSO/2012] lahko programi razvoja podeželja v primeru nujnih ukrepov zaradi naravnih nesreč določajo, da se upravičenost izdatkov zaradi sprememb programa začne z datumom pojava naravne nesreče.

15. Izdatki so upravičeni do prispevka EKSRP le, če so nastali pri dejavnostih, za katere se je odločil organ upravljanja zadevnega programa, ali dejavnostih pod njegovo odgovornostjo v skladu z merili za izbor iz člena 49.

Razen splošnih stroškov, opredeljenih v členu 46(2)(c), v zvezi z naložbenimi dejavnostmi v okviru ukrepov s področja uporabe člena 42 Pogodbe se za upravičene štejejo le izdatki, ki so nastali po predložitvi vloge pristojnemu organu.

Države članice lahko v svojih programih določijo, da so upravičeni le izdatki, ki so nastali po tem, ko je vlogo za podporo odobril pristojni organ.

16. Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za člen 51(1) in 2.

17. Plačila upravičencev se dokažejo z računi in dokaznimi dokumenti. Kadar to ni mogoče, se plačila dokažejo z dokumenti z enako dokazno vrednostjo, razen za vrste podpore v skladu s členom 57(1)(b), (c) in (d) Uredbe (EU) [SSO/2012].

Člen 68

Upravičeni izdatki

18. Če se tekoči stroški krijejo s podporo v skladu s to uredbo, so upravičene naslednje vrste stroškov:

operativni stroški;

stroški dela;

stroški usposabljanja;

stroški v zvezi z odnosi z javnostmi;

finančni stroški;

stroški mrežnega povezovanja.

19. Študije se lahko štejejo za upravičene izdatke le, če so povezane s specifično dejavnostjo v okviru programa ali specifičnih ciljev programa.

20. Prispevki v naravi v obliki zagotovitve del, dobrin, storitev, zemljišč in nepremičnin, za katere ni bilo izvršeno nobeno plačilo z gotovino, ki bi ga bilo mogoče dokazati z računom ali listinami enakovredne dokazne vrednosti, so lahko upravičeni do podpore, če so izpolnjeni pogoji člena 59 Uredba (EU) št. [SSO/2012].

21. Posredni stroški so upravičeni do podpore v okviru ukrepov iz členov 15, 16, 19, 21, 25 in 36.

Člen 69

Preverljivost in možnost nadzorovanja ukrepov

22. Države članice zagotovijo, da so vsi ukrepi za razvoj podeželja, ki jih nameravajo izvesti, preverljivi in da jih je mogoče nadzorovati. Zato organ upravljanja in plačilna agencija vsakega programa razvoja podeželja predhodno ocenita preverljivost ukrepov in možnost nadzorovanja ukrepov, ki bodo vključeni v program razvoja podeželja. Organ upravljanja in plačilna agencija preverljivost ukrepov in njihovo možnost nadzorovanja ocenita tudi med izvajanjem programa razvoja podeželja. Pri predhodni oceni in oceni med izvajanjem se upoštevajo rezultati nadzora v predhodnem in sedanjem programskem obdobju. Kadar ocena pokaže, da zahteve v zvezi s preverljivostjo in možnostjo nadzorovanja ukrepov niso izpolnjene, se zadevni ukrepi ustrezno prilagodijo.

23. Kadar je pomoč dodeljena na podlagi standardnih stroškov ali dodatnih stroškov in izpada dohodka, države članice zagotovijo, da so ustrezni izračuni primerni in natančni ter pripravljeni vnaprej na podlagi poštenega, pravičnega in preverljivega izračuna. Zato organ, ki je neodvisen od organov, odgovornih za izračune, ter ima ustrezno strokovno znanje in izkušnje, predloži potrdilo o primernosti in natančnosti izračunov. Navedeno potrdilo je vključeno v program razvoja podeželja.

Člen 70

Predplačila

24. Pogoj za izplačilo predplačil je izdaja bančne garancije ali enakovredne garancije v višini 100 % zneska predplačila. Kar zadeva javne upravičence, se predplačila izplačajo občinam, regionalnim organom in njihovim združenjem ter organom javnega prava.

Prispevek, ki ga javni organ da kot garancijo, se šteje za enakovrednega garanciji iz prvega pododstavka, če se organ zaveže, da bo izplačal znesek, krit s to garancijo, če ne bo upravičen do predplačila.

25. Garancija se lahko sprosti, ko pristojna plačilna agencija ugotovi, da je znesek dejanskih izdatkov, ki ustrezajo javnim prispevkom, povezanim z dejavnostjo, presegel znesek predplačila.

NASLOV VI Upravljanje, nadzor in obveščanje javnosti

Člen 71

Odgovornosti Evropske komisije

Za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja v okviru deljenega upravljanja v skladu s členom 317 Pogodbe Komisija izvaja ukrepe in nadzor iz Uredbe (EU) št. HU/2012.

Člen 72

Odgovornosti držav članic

26. Za učinkovito zaščito finančnih interesov Unije države članice sprejmejo vse zakonodajne, zakonske in administrativne ukrepe v skladu s členom 60(1) Uredbe (EU) št. HU/2012.

27. Za vsak program razvoja podeželja države članice imenujejo naslednje organe:

(g) organ upravljanja, ki je zadolžen za upravljanje zadevnega programa in je lahko javni ali zasebni organ, ki deluje na nacionalni ali regionalni ravni, ali pa država članica sama, če izvaja to nalogo;

(h) akreditirana plačilna agencija v smislu člena 7 Uredbe (EU) št. HU/2012;

(i) certifikacijski organ v smislu člena 9 Uredbe (EU) št. HU/2012.

28. Države članice za vsak program razvoja podeželja zagotovijo vzpostavitev ustreznega sistema upravljanja in nadzora, ki zagotavlja jasno dodelitev in ločitev nalog med organom upravljanja in ostalimi organi. Države članice so odgovorne za zagotavljanje učinkovitega delovanja sistemov v celotnem programskem obdobju.

29. Države članice jasno opredelijo naloge organa upravljanja, plačilne agencije in lokalnih akcijskih skupin v okviru pristopa LEADER, kar zadeva uporabo meril za upravičenost in izbor ter postopek izbire projektov.

Člen 73

Organ upravljanja

30. Organ upravljanja je odgovoren za smotrno, učinkovito in pravilno upravljanje in izvajanje programa ter zlasti za:

(j) zagotovitev ustreznega in varnega elektronskega sistema za beleženje, vodenje in urejanje statističnih podatkov v zvezi s programom in njegovim izvajanjem, potrebnih za spremljanje in vrednotenje, in zlasti podatkov, ki so potrebni za spremljanje napredka pri doseganju opredeljenih ciljev in prednostnih nalog, ter za poročanje o teh podatkih;

(k) posredovanje Komisiji ustreznih podatkov o kazalnikih v zvezi z dejavnostmi, izbranimi za financiranje, vključno z glavnimi značilnostmi upravičenca in projekta, na četrtletni ravni;

(l) zagotovitev, da upravičenci in ostali subjekti, ki sodelujejo pri izvajanju dejavnosti:

(i)      prejmejo informacije o svojih obveznostih na podlagi dodeljene pomoči in uporabljajo ločen računovodski sistem ali pa ustrezno računovodsko kodo za vse transakcije v zvezi z dejavnostjo;

(ii)      poznajo zahteve glede predložitve podatkov organu upravljanja ter evidentiranja učinkov in rezultatov;

(m) zagotovitev, da je predhodno vrednotenje iz člena 48 Uredbe (EU) št. [SSO/2012] v skladu s sistemom vrednotenja in spremljanja, ter izvajanje tega vrednotenja in njegova predložitev Komisiji;

(n) zagotovitev, da je načrt vrednotenja iz člena 49 Uredbe (EU) št. [SSO/2012] pripravljen, da je naknadno vrednotenje programa iz člena 50 Uredbe (EU) št. [SSO/2012] izvedeno v rokih, določenih v tej uredbi, s čimer se zagotovi, da so takšna vrednotenja v skladu s sistemom spremljanja in vrednotenja, ter njuna predložitev nadzornemu odboru in Komisiji;

(o) zagotovitev informacij in dokumentov, potrebnih za spremljanje izvajanja programa glede na njegove posebne cilje in prednostne naloge, nadzornemu odboru;

(p) pripravo letnega poročila o napredku, vključno z združenimi preglednicami spremljanja, in njegova predložitev Komisiji, potem ko ga odobri nadzorni odbor;

(q) zagotovitev, da plačilna agencija pred odobritvijo izplačil prejme vse potrebne informacije, zlasti informacije o uporabljenih postopkih in kakršnih koli nadzorih, ki se izvajajo za dejavnosti, izbrane za financiranje;

(r) zagotovitev obveščanja javnosti o programu, tudi prek nacionalne mreže za podeželje, in sicer z obveščanjem možnih upravičencev, strokovnih organizacij, gospodarskih in socialnih partnerjev, organov, vključenih v spodbujanje enakosti med moškimi in ženskami, ter zadevnih nevladnih organizacij, vključno z okoljskimi organizacijami, o možnostih, ki jih zagotavlja program, in pravilih glede dostopa do finančne podpore programa ter z obveščanjem upravičencev o prispevku Unije, širše javnosti pa o vlogi Unije v programu.

31. Država članica ali organ upravljanja lahko za upravljanje in izvajanje dejavnosti razvoja podeželja določi enega ali več posredniških organov, vključno z lokalnimi organi, regionalnimi razvojnimi organi ali nevladnimi organizacijami.

Kadar se del njegovih nalog prenese na drug organ, organ upravljanja ohrani celotno odgovornost za učinkovitost ter pravilnost upravljanja in izvajanja navedenih nalog. Organ upravljanja zagotovi, da so oblikovane ustrezne določbe, ki drugemu organu omogočajo pridobitev vseh potrebnih podatkov in informacij za izvajanje teh nalog.

32. Kadar je v program razvoja podeželja vključen tematski podprogram iz člena 8, lahko organ upravljanja za upravljanje in izvajanje navedene strategije določi enega ali več posredniških organov, vključno z lokalnimi organi, lokalnimi akcijskimi skupinami ali nevladnimi organizacijami. V tem primeru se uporablja odstavek 2.

Organ upravljanja zagotovi, da se dejavnosti in rezultati takšnega tematskega podprograma za namene sistema spremljanja in vrednotenja iz člena 74 opredelijo ločeno.

NASLOV VII Spremljanje in vrednotenje

Poglavje I Splošne določbe

Oddelek 1 Vzpostavitev sistema spremljanja in vrednotenja ter njegovi cilji

Člen 74

Sistem spremljanja in vrednotenja

V skladu s tem naslovom se v sodelovanju med Komisijo in državami članicami pripravi skupni sistem spremljanja in vrednotenja, sprejme pa ga Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom preverjanja iz člena 91.

Člen 75

Cilji

Cilji sistema spremljanja in vrednotenja so:

(f) prikazati napredek in dosežke politike razvoja podeželja ter oceniti učinek, uspešnost, učinkovitost in pomembnost posredovanj v okviru politike razvoja podeželja;

(g) prispevati k bolj ciljno usmerjeni podpori za razvoj podeželja;

(h) podpirati skupen proces pridobivanja znanja in izkušenj, povezan s spremljanjem in vrednotenjem.

Oddelek 2 Tehnične določbe

Člen 76

Skupni kazalniki

33. Seznam skupnih kazalnikov, ki se nanašajo na izhodiščno stanje in tudi finančno izvajanje, realizacije, rezultate in vpliv programa ter veljajo za vsak program, se opredeli v sistemu spremljanja in vrednotenja iz člena 74, da se omogoči združevanje podatkov na ravni Unije.

34. Skupni kazalniki se povežejo s strukturo in cilji okvira politike razvoja podeželja ter omogočajo oceno napredka, učinkovitosti in uspešnosti izvajanja politike glede na cilje na ravni Unije, na nacionalni ravni in na ravni programa.

Člen 77

Elektronski informacijski sistem

35. Ključne informacije o izvajanju programa, o vsaki dejavnosti, izbrani za financiranje, in o dokončanih dejavnostih, ki so potrebne za spremljanje in vrednotenje, vključno z glavnimi značilnostmi upravičenca in projekta, se beležijo in vodijo elektronsko.

36. Komisija zagotovi ustrezen in varen elektronski sistem za beleženje, vodenje in urejanje ključnih informacij ter poročanje o spremljanju in vrednotenju.

Člen 78

Zagotavljanje informacij

Upravičenci do podpore v okviru ukrepov razvoja podeželja in lokalne akcijske skupine zagotovijo organu upravljanja in/ali imenovanim izvajalcem vrednotenja ali drugim organom, ki so pooblaščeni za opravljanje funkcij v njihovem imenu, vse informacije, potrebne za omogočanje spremljanja in vrednotenja programa, zlasti kar zadeva izpolnjevanje specifičnih ciljev in prednostnih nalog.

Poglavje II Spremljanje

Člen 79

Postopki spremljanja

37. Organ upravljanja in nadzorni odbor iz člena 41 Uredbe (EU) št. [SSO/2012] spremljata kakovost izvajanja programa.

38. Organ upravljanja in nadzorni odbor spremljata vsak program razvoja podeželja z uporabo finančnih kazalnikov ter kazalnikov učinka in ciljev.

Člen 80

Nadzorni odbor

Države članice z regionalnimi programi lahko ustanovijo nacionalni nadzorni odbor, ki usklajuje izvajanje teh programov v zvezi z nacionalno strategijo in črpanje finančnih sredstev.

Člen 81

Odgovornosti nadzornega odbora

39. Nadzorni odbor se mora prepričati o učinkovitosti programa razvoja podeželja in uspešnosti njegovega izvajanja. Zato nadzorni odbor poleg nalog iz člena 43 Uredbe (EU) št. [SSO/2012]:

(a) v štirih mesecih po sprejetju odločitve o odobritvi programa svetuje in izda mnenje v zvezi z merili za izbor dejavnosti, ki bodo financirane. Merila za izbor se revidirajo glede na programske potrebe;

(b) preuči dejavnosti in rezultate v zvezi z načrtom vrednotenja programa;

(c) preuči dejavnosti v okviru programa v zvezi z izpolnjevanjem predhodnih pogojev;

(d) sodeluje v nacionalni mreži za podeželje z namenom izmenjave informacij o izvajanju programa;

(e) obravnava in potrjuje letna poročila o izvajanju, preden se pošljejo Komisiji.

Člen 82

Letno poročilo o izvajanju

40. Država članica predloži Komisiji letno poročilo o izvajanju programa razvoja podeželja v prejšnjem koledarskem letu do 31. maja 2016 in 31. maja vsako naslednje leto do vključno leta 2023. Poročilo, predloženo leta 2016, zajema koledarski leti 2014 in 2015.

41. Poleg določb iz člena 44 Uredbe (EU) št. [SSO/2012] letna poročila o izvajanju med drugim vključujejo informacije o finančnih obveznostih in izdatkih za posamezen ukrep ter povzetek dejavnosti, izvedenih v zvezi z načrtom vrednotenja.

42. Poleg tega, kar je določeno v členu 44 Uredbe (EU) št. [SSO/2012], letno poročilo o izvajanju, predloženo leta 2017, zajema tudi opis izvajanja vseh podprogramov, vključenih v program, oceno napredka pri zagotavljanju celostnega pristopa k uporabi EKSRP in drugih finančnih instrumentov EU za podporo teritorialnega razvoja podeželskih območij, vključno z lokalnimi razvojnimi strategijami, ter ugotovitve o izpolnjevanju ciljev v zvezi s posamezno prednostno nalogo, vključeno v program za raziskave in razvoj.

43. Poleg tega, kar je določeno v členu 44 Uredbe (EU) št. [SSO/2012], letno poročilo o izvajanju, predloženo leta 2019, zajema tudi opis izvajanja vseh podprogramov, vključenih v program, ter oceno napredka pri zagotavljanju celostnega pristopa k uporabi EKSRP in drugih finančnih instrumentov EU za podporo teritorialnega razvoja podeželskih območij, vključno z lokalnimi razvojnimi strategijami.

44. Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila o predstavitvah letnih poročil o izvajanju. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 91.

Poglavje III Vrednotenje

Člen 83

Splošne določbe

45. Komisija z izvedbenimi akti določi, da so zadevni elementi vključeni v predhodna in naknadna vrednotenja iz členov 48 in 50 Uredbe (EU) št. [SSO/2012], ter določi minimalne zahteve za načrt vrednotenja iz člena 49 Uredbe (EU) št. [SSO/2012]. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 91.

46. Države članice zagotovijo, da so vrednotenja v skladu s skupnim pristopom vrednotenja, dogovorjenim v skladu s členom 74, organizirajo pripravo in zbiranje zahtevanih podatkov ter izvajalcem vrednotenja zagotovijo različne informacije, pridobljene s sistemom spremljanja.

47. Države članice zagotovijo, da so poročila o vrednotenju na voljo v internetu, Komisija pa jih objavi na spletnem mestu Unije.

Člen 84

Predhodno vrednotenje

Države članice zagotovijo, da je izvajalec predhodnega vrednotenja že od začetka vključen v proces priprave programa razvoja podeželja, vključno s pripravo analize iz člena 9(1)(b), zasnovo načela posredovanja v okviru programa in določitvijo ciljev programa.

Člen 85

Naknadno vrednotenje

Leta 2023 bodo države članice pripravile poročilo o naknadnem vrednotenju za vsak njihov program razvoja podeželja. To poročilo se bo predložilo Komisiji najpozneje do 31. decembra 2023.

Člen 86

Povzetki vrednotenj

Za povzetke poročil o predhodnem in naknadnem vrednotenju na ravni Unije je odgovorna Komisija.

Povzetki poročil o vrednotenju se dokončajo najpozneje do 31. decembra v letu po predložitvi zadevnih vrednotenj.

NASLOV VIII Določbe o konkurenci

Člen 87

Pravila za podjetja

Če je podpora v skladu s to uredbo dodeljena za oblike sodelovanja med podjetji, se lahko dodeli le za oblike sodelovanja med podjetji, ki delujejo skladno s pravili konkurence, kot se uporabljajo na podlagi členov 143 do 145 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. SUT/2012.

Člen 88

Državna pomoč

48. Če v tem naslovu ni drugače določeno, se členi 107, 108 in 109 Pogodbe uporabljajo za podporo držav članic za razvoj podeželja.

49. Členi 107, 108 in 109 Pogodbe se ne uporabljajo za izplačila, ki jih države članice izvedejo na podlagi te uredbe in v skladu z njo, ali za dodano nacionalno financiranje iz člena 89 na področju uporabe člena 42 Pogodbe.

Člen 89

Dodatno nacionalno financiranje

Države članice o izplačilih, ki jih države članice izvedejo v zvezi z dejavnostmi s področja uporabe člena 42 Pogodbe in ki so namenjena zagotovitvi dodatnega financiranja razvoja podeželja, za katerega se dodeli podpora Unije, uradno obvestijo Komisijo, ki zadevna izplačila odobri v skladu s to uredbo kot del programiranja iz člena 7. Pri ocenjevanju teh plačil Komisija po analogiji uporabi merila, oblikovana na podlagi člena 107 Pogodbe. Zadevna država članica predlaganega dodatnega financiranja razvoja podeželja ne zagotovi, dokler to ni odobreno.

NASLOV IX Pooblastila Komisije, skupne določbe ter prehodne in končne določbe

Poglavje I Pooblastila Komisije

Člen 90

Izvajanje pooblastila

50. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov se Komisiji podeli pod pogoji iz tega člena.

51. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz te uredbe se Komisiji podeli za nedoločen čas od začetka veljavnosti te uredbe.

52. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz te uredbe lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati pooblastilo iz navedenega sklepa. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Preklic ne vpliva na veljavnost delegiranih aktov, ki so že v veljavi.

53. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

54. Delegirani akti, sprejeti v skladu s to uredbo, začnejo veljati le, če Evropski parlament ali Svet v dveh mesecih od uradnega sporočila o aktu, ki sta ga prejela, temu ne nasprotujeta ali če pred iztekom navedenega roka oba uradno obvestita Komisijo, da ne nameravata nasprotovati sprejetju akta. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 91

Postopek odbora

55. Komisiji pomaga odbor, ki se imenuje Odbor za razvoj podeželja. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

56. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Poglavje II

Skupne določbe

Člen 92

Izmenjava informacij in dokumentov

Komisija v sodelovanju z državami članicami vzpostavi informacijski sistem, ki omogoča varno izmenjavo podatkov skupnega interesa med Komisijo in vsako od držav članic. Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila o delovanju tega sistema. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 91.

Člen 93

Splošne določbe SKP

Uredba (EU) št. HU/2012 in določbe, sprejete na podlagi navedene uredbe, se uporabljajo za ukrepe iz te uredbe.

Poglavje III

Prehodne in končne določbe

Člen 94

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 1698/2005 se razveljavi.

Uredba (ES) št. 1698/2005 se še naprej uporablja za dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s programi, ki jih Komisija na podlagi navedene uredbe odobri pred 1. januarjem 2014.

Člen 95

Prehodne določbe

Za lažji prehod s sistema, vzpostavljenega z Uredbo (ES) št. 1698/2005, na sistem, vzpostavljen s to uredbo, je Komisija v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s pogoji, pod katerimi se lahko podpora, ki jo Komisija odobri v skladu z Uredbo (ES) št. 1698/2005, vključi v podporo v skladu s to uredbo, tudi za tehnično pomoč in naknadna vrednotenja.

Člen 96

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

PRILOGA I Zneski in stopnje podpore

Člen || Predmet || Najvišji znesek v eurih ali stopnja ||

16(8) || Službe za svetovanje, službe za pomoč pri upravljanju kmetij in službe za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah || 1 500 200 000 || Na nasvet Na tri leta za usposabljanje svetovalcev

17(3) || Sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila || 3 000 || Na kmetijsko gospodarstvo na leto

|| || ||

18(3) || Naložbe v fizična sredstva || 50 % 75 % 65 % 40 % 50 % 75 % 65 % 40 % || Kmetijski sektor Zneska upravičene naložbe v manj razvitih regijah Zneska upravičene naložbe v najbolj oddaljenih regijah Zneska upravičene naložbe na manjših Egejskih otokih Zneska upravičene naložbe v drugih regijah Pod pogojem, da najvišji skupni znesek podpore ne presega 90 %, se lahko zgornje stopnje povečajo za 20 % za: – mlade kmete; – kolektivne naložbe in integrirane projekte; – območja z naravnimi omejitvami iz člena 33; – dejavnosti, ki se podpirajo v okviru EIP. Predelava in trženje proizvodov iz Priloge I Zneska upravičene naložbe v manj razvitih regijah Zneska upravičene naložbe v najbolj oddaljenih regijah Zneska upravičene naložbe na manjših Egejskih otokih Zneska upravičene naložbe v drugih regijah Pod pogojem, da najvišji skupni znesek podpore ne presega 90 %, se lahko zgornje stopnje povečajo za 20 % za dejavnosti, ki se podpirajo v okviru EIP.

19(5) || Obnavljanje proizvodnega potenciala kmetijstva, prizadetega zaradi naravnih nesreč, in uvajanje primernih preventivnih ukrepov || 80 % || Od zneska upravičenih naložbenih stroškov za preventivne dejavnosti, ki jih izvajajo posamezni kmetje

20(6) || Razvoj kmetij in podjetij || 70 000 70 000 15 000 || Na mladega kmeta v skladu s členom 33(1)(a)(i) Na podjetje v skladu s členom 33(1)(a)(ii) Na malo kmetijo v skladu s členom 33(1)(a)(iii)

24(3) || Vzpostavitev kmetijsko‑gozdarskih sistemov || 80 % || Zneska upravičene naložbe za vzpostavitev kmetijsko-gozdarskih sistemov

27(5) || Naložbe v nove gozdarske tehnologije ter predelavo in trženje gozdarskih proizvodov || 50 % 75 % 65 % 40 % || Zneska upravičene naložbe v manj razvitih regijah Zneska upravičene naložbe v najbolj oddaljenih regijah Zneska upravičene naložbe na manjših Egejskih otokih Zneska upravičene naložbe v drugih regijah

28(4) || Ustanovitev skupin proizvajalcev || 10 %, 10 %, 8 %, 6 %, 4 % 5 % 5 % 4 % 3 % 2 % 100 000 || Za tržno proizvodnjo do 1 000 000 EUR Kot odstotni delež tržne proizvodnje v prvih petih letih po priznanju, in sicer za prvo, drugo, tretje, četrto in peto leto Za tržno proizvodnjo, ki presega 1 000 000 EUR, kot odstotni delež tržne proizvodnje v prvih petih letih po priznanju, in sicer za prvo, drugo, tretje, četrto in peto leto Najvišji znesek na leto v vseh primerih

29(8) || Varstvo okolja v kmetijstvu || 600(*) 900(*) 450(*) 200(*) || Na ha na leto za enoletnice Na ha na leto za specializirane trajnice Na ha na leto za drugo rabo zemljišča Na glavo velike živine na leto za lokalne pasme, ki jim grozi prenehanje reje

30(5) || Ekološko kmetijstvo || 600(*) 900(*) 450(*) || Na ha na leto za enoletnice Na ha na leto za specializirane trajnice Na ha na leto za drugo rabo zemljišča

31(7) || Plačila v okviru območij Natura 2000 in na podlagi okvirne direktive o vodah || 500(*) 200(*) 50 || Največ na ha na leto v začetnem obdobju, ki ne presega pet let Največ na ha na leto Najmanj na ha na leto za plačila na podlagi okvirne direktive o vodah

32(3) || Plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami || 25 250(*) 300(*) || Najmanj na ha na leto Največ na ha na leto Največ na ha na leto v gorskih območjih iz člena 46(2)

34(3) || Dobro počutje živali || 500 || Na glavo velike živine

35(3) || Gozdarsko-okoljske storitve in ohranjanje gozdov || 200(*) || Na ha na leto

38(5) || Zavarovanje pridelka, živali in rastlin || 65 % || Zapadle zavarovalne premije

39(5) || Vzajemni sklad za bolezni živali in rastlin ter okoljske nesreče || 65 % || Upravičenih stroškov

40(5) || Instrument za stabilizacijo dohodkov || 65 % || Upravičenih stroškov

|| || ||

|| || ||

|| || ||

* Ti zneski se v izjemnih primerih lahko povečajo ob upoštevanju posebnih okoliščin, ki jih je treba utemeljiti v programih razvoja podeželja.

PRILOGA II Biofizikalna merila za razmejitev območij z naravnimi omejitvami

MERILO || OPREDELITEV || PRAG

PODNEBJE || ||

Nizka temperatura || Dolžina obdobja rasti (število dni), ki je določena s številom dni s povprečno dnevno temperaturo > 5 °C (LGPt5), ALI || ≤ 180 dni

Vsota termalnega časa (stopinjskih dni) za obdobje rasti, določeno z vsoto povprečnih dnevnih temperatur > 5 °C || ≤ 1 500 stopinjskih dni

Suhost || Razmerje med letno količino padavin (P) in letno potencialno evapotranspiracijo (PET) || P/PET £ 0,5

PODNEBJE IN TLA

Prekomerna vlažnost tal || Število dni, ko vlažnost doseže ali preseže 100 % kapacitete tal || ³ 230 dni

TLA

Omejeno izsuševanje tal || Območja, namočena večji del leta || Mokra tla do 80 cm pod površjem več kot 6 mesecev ali mokra tla do 40 cm pod površjem več kot 11 mesecev ALI Območje s slabim ali zelo slabim odvajanjem vode ALI Barvni vzorec oglejenih tal do 40 cm pod površjem

Neugodna tekstura in kamnitost || Relativna pogostost ilovice, blata, peska, organskih snovi (masa v %) in grobih delcev (prostorninski %) || ³ 15 % prostornine živice je grob material, vključno z osamljenimi skalami in balvani, ALI

Peščena tekstura živice, ilovnati pesek, opredeljen kot: % blata + (2 x % ilovice) £ 30 % ALI

Tekstura živice je težka ilovica (³ 60 % ilovice) ALI

Organska prst (organska snov ³ 30 %), debeline najmanj 40 cm ALI

Ilovnata tekstura živice, zamuljena ilovica, peščena ilovica in vertične lastnosti do 100 cm pod površino tal

Plitko koreninjenje || Globina (cm) od površine zemlje do trdne kamnine ali trdih tal || £ 30 cm

Slabe kemijske lastnosti || Prisotnost soli, izmenljivega natrija, prekomerna kislost v živici || Slanost: ³ 4 decisiemense na meter (dS/m) ALI

Vsebnost natrija: ³ 6 odstotkov izmenljivega natrija (ESP) ALI

Kislost tal: pH £ 5 (v vodi)

ZEMLJIŠČE

Strmo pobočje || Sprememba nadmorske višine glede na planimetrično razdaljo (%) || ³ 15 %

PRILOGA III Okvirni seznam ukrepov in dejavnosti, ki so posebej pomembni za tematske podprograme iz člena 8

Mladi kmetje:

Pomoč za zagon podjetja za mlade kmete, ki prvič ustanavljajo kmetijsko gospodarstvo

Naložbe v fizična sredstva

Prenos znanja in dejavnosti informiranja

Službe za svetovanje, službe za pomoč pri upravljanju kmetij in službe za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah

Sodelovanje

Naložbe v nekmetijske dejavnosti

Male kmetije:

Pomoč za zagon podjetja za razvoj malih kmetij

Naložbe v fizična sredstva

Sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila

Prenos znanja in dejavnosti informiranja

Službe za svetovanje, službe za pomoč pri upravljanju kmetij in službe za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah

Sodelovanje

Naložbe v nekmetijske dejavnosti

Ustanovitev skupin proizvajalcev

Leader

Gorska območja:

Plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami

Kmetijsko-okoljske dejavnosti

Sodelovanje

Naložbe v fizična sredstva

Razvoj kmetij in podjetij na podeželskih območjih

Sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila

Vzpostavitev kmetijsko-gozdarskih sistemov

Osnovne storitve in obnova vasi na podeželskih območjih

Prenos znanja in dejavnosti informiranja

Službe za svetovanje, službe za pomoč pri upravljanju kmetij in službe za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah

Ustanovitev skupin proizvajalcev

Leader

Kratke dobavne verige:

Sodelovanje

Ustanovitev skupin proizvajalcev

Leader

Sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila

Osnovne storitve in obnova vasi na podeželskih območjih

Naložbe v fizična sredstva

Prenos znanja in dejavnosti informiranja

Službe za svetovanje, službe za pomoč pri upravljanju kmetij in službe za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah

PRILOGA IV Predhodni pogoji za razvoj podeželja

1. POGOJI V ZVEZI S PREDNOSTNIMI NALOGAMI

Prednostna naloga EU za RR/SSO Vsebinski cilj (VC) || Predhodni pogoj || Merila za izpolnitev

1. prednostna naloga za RR: spodbujanje prenosa znanja in inovacij v kmetijstvu, gozdarstvu in podeželskih območjih VC 1: krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij || 1.1. Raziskave in inovacije: Obstoj nacionalne in/ali regionalne inovacijske strategije za pametno specializacijo v skladu z nacionalnim programom reform, spodbuditev zasebnih izdatkov za raziskave in inovacije, kar ustreza značilnostim dobro delujočih nacionalnih ali regionalnih sistemov raziskav in inovacij[35]. 1.2. Svetovanje: zagotoviti ustrezno zmožnost svetovanja glede zakonskih zahtev in vseh vidik v zvezi s trajnostnim upravljanjem in podnebnimi ukrepi v kmetijstvu in gozdarstvu. || – Sprejeta je nacionalna in/ali regionalna inovacijska strategija za pametno specializacijo, ki: – temelji na analizi SWOT za usmeritev virov na omejen sklop prednostnih nalog za raziskave in inovacije; – vsebuje opis ukrepov za spodbuditev zasebnih naložb v RTR; – vsebuje sistem spremljanja in pregledovanja. – Država članica je sprejela okvir, ki opredeljuje razpoložljiva proračunska sredstva za RR; – Država članica je sprejela večletni načrt za pripravo proračuna in opredelitev prednostnih nalog za naložbe v zvezi s prednostnimi nalogami EU (ESFRI). – Opis strukture informacijskega sistema/sistema svetovanja na ustreznem zemljepisnem (nacionalnem/regionalnem) območju, vključno z njihovo predvideno vlogo v okviru prednostnih nalog RR, kar dokazuje, da je v program vključeno izpolnjevanje predhodnega pogoja 1.2.

2. prednostna naloga za RR: krepitev konkurenčnosti vseh vrst kmetijstva in krepitev vzdržnosti kmetij VC 3: krepitev konkurenčnosti majhnih in srednje velikih podjetij || 2-3.1. Odpiranje podjetij: Izvedeni so bili posebni ukrepi za učinkovito izvajanje Obrtnega zakona in njegove revizije z dne 23. februarja 2011[36], vključno z načelom „najprej pomisli na male“. || – Posebni ukrepi vključujejo: – ukrepe za skrajšanje časa za odprtje podjetij na 3 delovne dneve in na strošek 100 EUR; – ukrepe za skrajšanje potrebnega časa za pridobitev licenc in dovoljenj za začetek in opravljanje določene dejavnosti podjetja na 3 mesece; – mehanizem za sistematično oceno učinka zakonodaje na mala in srednje velika podjetja z uporabo „testa MSP“, ob upoštevanji razlik v velikosti podjetij, če je potrebno.

3. prednostna naloga za RR: spodbujanje organizacije prehranske verige in upravljanje tveganj v kmetijstvu VC 3: krepitev konkurenčnosti majhnih in srednje velikih podjetij

4. prednostna naloga za RR: sanacija, ohranjanje in krepitev ekosistemov, odvisnih od kmetijstva in gozdarstva VC 5: spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj VC 6: zaščita okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov || 4.1 Dobri kmetijski in okoljski pogoji: standardi v zvezi z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji zemljišč iz poglavja I naslova VI Uredbe (EU) HU/xxxx so opredeljeni na nacionalni ravni 4.2 Minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev: minimalne zahteve za uporabo gnojil in sredstev za varstvo rastlin iz člena 29 poglavja I naslova III te uredbe so opredeljeni na nacionalni ravni 4.3 Drugi ustrezni nacionalni standardi: ustrezni obvezni nacionalni standardi so določeni za namene člena 29 poglavja I naslova III te uredbe 4.4. Preprečevanje tveganj: obstoj nacionalnih ocen tveganja za obvladovanje nesreč, ob upoštevanju prilagajanja podnebnim spremembam[37] || –  Standardi v zvezi z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji so opredeljeni v nacionalnem pravu ter določeni v programih; – minimalne zahteve za uporabo gnojil in sredstev za varstvo rastlin iz poglavja I naslova III te uredbe so določeni v programih. – ustrezni obvezni nacionalni standardi so določeni v programih; – Uvede se nacionalna ocena tveganja, ki vključuje: – opis postopka, metodologije, metod in podatkov neobčutljive narave, ki se uporabijo pri nacionalni oceni tveganja; – sprejetje kvalitativnih in kvantitativnih metod za oceno tveganja; – kadar je potrebno, upoštevanje nacionalnih strategij za prilagajanja podnebnim spremembam.

5. prednostna naloga za RR: spodbujanje učinkovite rabe virov in podpiranje prehoda na nizkoogljično in podnebju prilagojeno gospodarstvo v sektorjih kmetijstva in prehrane ter gozdarstva VC 4: podpiranje prehoda na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih VC 5: spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj || 5.1 Emisije toplogrednih plinov: skladnost s členom 6(1) Odločbe št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov 5.2 Energetska učinkovitost: prenos Direktive 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah[38] v nacionalno zakonodajo 5.3 Cene vode: obstoj politike določanja cen vode, ki zagotavlja ustrezen prispevek različnih rab vode k povračilu stroškov storitev za rabo vode, v skladu s členom 9 Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike[39] 5.4. Načrti za ravnanje z odpadki: prenos Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv[40] v nacionalno zakonodajo, zlasti oblikovanje načrtov ravnanja z odpadki v skladu z navedeno direktivo 5.5 Obnovljiva energija: prenos Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES[41] v nacionalno zakonodajo || – Država članica je Komisiji predložila poročilo o sprejetih nacionalnih politikah in ukrepih na podlagi člena 3 Odločbe št. 406/2009/ES v obdobju 2013–2020; – Država članica je Komisiji predložila načrt ukrepov za energetsko učinkovitost, ki cilje varčevanja z energijo pretvarja v konkretne in usklajene ukrepe v skladu s členom 14 Direktive 2006/32/ES; – Država članica je upoštevala načelo povračila stroškov storitev za rabo vode, vključno z okoljskimi stroški in stroški virov v skladu s členom 9(1) Direktive 2000/60/ES; – Država članica je izvedla ekonomsko analizo v skladu s členom 5 in Prilogo III Direktive 2000/60/ES glede obsega, cen in stroškov storitev ta rabo vode ter ocene ustreznih naložb; – Država članica je zagotovila prispevek različnih rab vode glede na sektor v skladu s členom 9(3) Direktive 2000/60/ES – Država članica je zagotovila, da bodo njeni pristojni organi v skladu s členi 1, 4, 13 in 16 Direktive 2008/98/ES oblikovali enega ali več načrtov ravnanja z odpadki, kot zahteva člen 28 navedene direktive; – Država članica je v skladu s členom 4 Direktive 2009/28/ES sprejela nacionalni akcijski načrt za obnovljivo energijo

6. prednostna naloga za RR: spodbujanje socialnega vključevanja, zmanjševanja revščine in gospodarskega razvoja v podeželskih območjih VC 8: spodbujanje zaposlovanja in podpiranje mobilnosti delovne sile VC 9: spodbujanje socialnega vključevanja in boj proti revščini || 6.1 Dostop do EKSRP: Zagotavljanje podpore ustreznim interesnim skupinam pri dostopu do EKSRP 6.2 Samozaposlovanje, podjetništvo in ustanavljanje podjetij: obstoj celovite in vključujoče strategije za vključujočo začetno podporo v skladu z Aktom za mala podjetja in v skladu s smernico zaposlovanja 7 glede omogočanja pogojev za odpiranje delovnih mest 6.3 Infrastruktura DONG (dostopovna omrežja naslednje generacije): obstoj nacionalnih načrtov za DONG, ki upoštevajo regionalne ukrepe za dosego ciljev EU glede visokohitrostnega internetnega dostopa[42], s poudarkom na področjih, na katerih trg ne more zagotavljati odprte infrastrukture po dostopnih cenah in z ustrezno kakovostjo || – Ustreznim interesnim skupinam se zagotovi podpora za vlaganje prijav za projekt in za uresničevanje in vodenje izbranih projektov – Države članice so uvedle celovito in vključujočo strategijo, ki vključuje: – ukrepe za bistveno zmanjšanje časa in stroškov za ustanovitev podjetja v skladu z Aktom za mala podjetja; – ukrepe za skrajšanje potrebnega časa za pridobitev licenc in dovoljenj za začetek in opravljanje določene dejavnosti podjetja v skladu z Aktom za mala podjetja; – ukrepe, ki povezujejo ustrezne storitve za razvoj podjetij in finančne storitve (dostop do kapitala), vključno s stiki z zapostavljenimi skupinami in območji – Uveden je nacionalni načrt za DONG, ki vsebuje: – načrt naložb v infrastrukturo na podlagi povezovanja povpraševanja ter zemljepisno lokalizacijo infrastrukture in storitev, ki se redno posodablja; – modele trajnostnih naložb, ki krepijo konkurenco in zagotavljajo dostop do odprtih, cenovno ugodnih, in kakovostnih infrastruktur in storitev, ki so odporne na prihodnje smeri razvoja; – ukrepe za spodbujanje zasebnih naložb.

2. HORIZONTALNI POGOJI, ki veljajo za VEČ PREDNOSTNIH NALOG

|| HP.1 Upravna učinkovitost držav članic: obstoj strategije za krepitev upravne učinkovitosti države vključno z reformo javne uprave[43] HP.2 Razporeditev človeških virov: znotraj organov, ki so odgovorni za vodenje in izvajanje programov razvoja podeželja, je na voljo ustrezna zmogljivost za razporeditev človeških virov, vodenje usposabljanja in sisteme IT HP.3 Merila izbora: opredeljen je ustrezen pristop z načeli glede določitve meril za izbor projektov in lokalnega razvoja || – Uvedena je strategija za krepitev upravne učinkovitosti držav članic, ki je tudi v postopku izvajanja[44]; strategija vključuje: – analizo in strateški načrt pravnih, organizacijskih ukrepov in/ali ukrepov v zvezi z reformo postopkov; – razvoj sistemov vodenja kakovosti; – enotne ukrepe za poenostavitev in racionalizacijo upravnih postopkov; – razvoj spretnosti na vseh ravneh; – razvoj postopkov in orodij za spremljanje in vrednotenje; – Opis razporeditve človeških virov, vodenja usposabljanja in sistemov IT v okviru organov vodenja programa, kar dokazuje, da je v program vključeno izpolnjevanje predhodnega pogoja HP.2 – Opis izbranega postopka za določitev merila izbora projektov in lokalnega razvoja, kar dokazuje, da je v program vključeno izpolnjevanje predhodnega pogoja HP.3

PRILOGA V Okvirni seznam ukrepov, ki so pomembni za eno ali več prednostnih nalog Unije pri razvoju podeželja

Ukrepi, ki so posebej pomembni za več prednostnih nalog Unije

Člen 16 Svetovalne storitve, storitve upravljanja kmetij in nadomeščanja na kmetijah

Člen 18 Naložbe v fizična sredstva

Člen 20 Razvoj kmetij in podjetij

Člen 36 Sodelovanje

Člen 42 – 45 Pristop LEADER

Ukrepi, ki so posebej pomembni za spodbujanje prenosa znanja in inovacij v kmetijstvu, gozdarstvu in na podeželskih območjih

Člen 15 Prenos znanja in ukrepi obveščanja

Člen 27 Naložbe v nove tehnologije gozdarstva ter v predelavo in trženje gozdarskih proizvodov

Ukrepi, ki so posebej pomembni za krepitev konkurenčnosti vseh vrst kmetijstva in krepitev vzdržnosti kmetij

Člen 17 Sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila

Člen 32–33 Plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami

Ukrepi, ki so posebej pomembni za spodbujanje organizacije prehranske verige in upravljanje tveganj v kmetijstvu

Člen 19 Obnova kmetijskih proizvodnih zmogljivosti, poškodovanih ob naravnih in hudih nesrečah, in uvedba ustreznih preventivnih ukrepov

Člen 25 Preprečevanje in saniranje škode, ki jo gozdovi utrpijo pri gozdnih požarih ter naravnih in hudih nesrečah

Člen 28 Ustanavljanje skupin proizvajalcev

Člen 34 Dobro počutje živali

Člen 37 Obvladovanje tveganj

Člen 38 Zavarovanje pridelka, živali in rastlin

Člen 39 Vzajemni skladi za bolezni živali in rastlin ter okoljske nesreče

Člen 40 Mehanizem za stabilizacijo dohodkov

Ukrepi, ki so posebej pomembni za sanacijo, ohranjanje in krepitev ekosistemov, odvisnih od kmetijstva in gozdarstva,

in

spodbujanje učinkovite rabe virov in podpiranje prehoda na nizkoogljično in podnebju prilagojeno gospodarstvo v sektorjih kmetijstva, prehrane in gozdarstva

Člen 22 Naložbe v razvoj gozdarskih območij in izboljšanje vitalnosti gozdov

Člen 23 Pogozdovanje in ustvarjanje gozdnatih površin

Člen 24 Uvedba kmetijsko-gozdarskih sistemov

Člen 26 Naložbe v večanje odpornosti in okoljske vrednosti gozdnih ekosistemov

Člen 29 Kmetijsko-okoljsko-podnebni ukrepi

Člen 30 Ekološko kmetovanje

Člen 31 Plačila v okviru območij Natura 2000 in plačila, vezana na Okvirno direktivo o vodah

Člen 35 Gozdarsko-okoljske in podnebne storitve ter ohranjanje gozdov

Ukrepi, ki so posebej pomembni za spodbujanje socialnega vključevanja, zmanjševanja revščine in gospodarskega razvoja na podeželskih območjih

Člen 21 Osnovne storitve in obnova vasi na podeželskih območjih

Člen 42 – 45 Pristop LEADER

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1. Naslov predloga/pobude

-        Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pravilih za neposredna plačila za kmete v shemah podpor v okviru skupne kmetijske politike;

-        Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupne ureditve trga za kmetijske proizvode (uredba o enotni SUT);

-        Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP);

-        Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike,

-        Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z uporabo neposrednih plačil za kmete za leto 2013;

-        Predlog uredbe Sveta o opredelitvi ukrepov za določitev nekaterih pomoči in nadomestil v zvezi s skupno ureditvijo trga za kmetijske proizvode;

-        Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z ureditvijo sheme enotnega plačila in podpore za vinogradnike.

1.2. Zadevna področja v okviru ABM/ABB[45]

Področje: naslov 05 postavke 2

1.3. Vrsta predloga/pobude (zakonodajni okvir za skupno kmetijsko politiko po letu 2013)

x Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa[46].

x Predlog/pobuda je namenjena podaljšanju obstoječega ukrepa.

x Predlog/pobuda se nanaša na ukrep z novo usmeritvijo.

1.4. Cilji 1.4.1. Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Da bi se spodbudilo učinkovito rabo virov za pametno, trajnostno in vključujočo rast kmetijstva in podeželja v EU v skladu s strategijo Evropa 2020, so cilji SKP naslednji:

- trajnostna proizvodnja hrane;

- trajnostno upravljanje naravnih virov in ukrepi na področju podnebnih sprememb;

- uravnotežen teritorialni razvoj.

1.4.2. Specifični cilji in zadevne dejavnosti v okviru ABM/ABB

Specifični cilji na področju 05:

Specifični cilj št. 1:

Zagotoviti okoljske javne dobrine

Specifični cilj št. 2:

Zagotoviti kompenzacijo za težave v zvezi s proizvodnjo na območjih, ki trpijo zaradi posebnih naravnih ovir

Specifični cilj št. 3:

Prizadevati si za prilagoditev na podnebne spremembe in ublažitev njihovih posledic s pomočjo različnih ukrepov

Specifični cilj št. 4:

Upravljati proračun EU (SKP) v skladu z visokimi standardi finančnega poslovodenja

Specifični cilj za ABB 05 02 – Intervencije na kmetijskih trgih:

Specifični cilj št. 5:

Izboljšati konkurenčnost kmetijskega sektorja in izboljšati njegov vrednostni delež v prehranski verigi

Specifični cilj za ABB 05 03 – Neposredna pomoč:

Specifični cilj št. 6:

Prispevati k prihodkom kmetij in omejiti njihovo spremenljivost

Specifični cilj za ABB 05 04 – Razvoj podeželja:

Specifični cilj št. 7

Spodbujati zeleno rast prek inovacij

Specifični cilj št. 8:

Podpirati zaposlovanje na podeželju in ohranjati družbeno strukturo na podeželskih območjih

Specifični cilj št. 9

Izboljšati podeželsko gospodarstvo in spodbujati diverzifikacijo

Specifični cilj št. 10

Omogočiti strukturno diverzifikacijo v sistemih kmetovanja

1.4.3. Pričakovani izid in učinki

Na tej stopnji še ni mogoče določiti količinskih ciljev za kazalnike učinkov. Četudi lahko politika gre v določeno smer, bi bili širši gospodarski, okoljski in družbeni izidi, ki bi jih taki kazalniki merili, na koncu odvisni tudi od vpliva vrste zunanjih dejavnikov, ki so se po nedavnih izkušnjah izkazali za znatne in nepredvidljive. Trenutno poteka nadaljnja analiza, ki bo pripravljena za obdobje po letu 2013.

Kar zadeva neposredna plačila, bodo države članice v določeni meri lahko same sprejemale odločitve v zvezi z izvajanjem določenih delov shem neposrednih plačil.

Pri razvoju podeželja bodo pričakovani izidi in učinki odvisni od programov za razvoj podeželja, ki jih bodo države članice predložile Komisiji. Države članice bodo v svojih programih morale določiti svoje cilje.

1.4.4. Kazalniki izida in učinkov

V predlogih je predvidena vzpostavitev skupnega okvira spremljanja in ocenjevanja za merjenje uspešnosti delovanja skupne kmetijske politike. Okvir vključuje vse instrumente, povezane s spremljanjem in ocenjevanjem ukrepov SKP in zlasti neposrednih plačil, tržnih ukrepov, ukrepov za razvoj podeželja ter uporabe navzkrižne skladnosti.

Učinek teh ukrepov SKP se meri glede na naslednje cilje:

(a)      trajnostna proizvodnja hrane, s poudarkom na kmetijskih dohodkih, kmetijski produktivnosti in stabilnosti cen;

(b)     trajnostno upravljanje naravnih virov in ukrepi na področju podnebnih sprememb, s poudarkom na emisijah toplogrednih plinov, biotski raznovrstnosti, prsti in vodah;

(c)      uravnotežen teritorialni razvoj, s poudarkom na zaposlovanju na podeželju, rasti in revščini na podeželskih območjih.

Komisija z izvedbenimi akti opredeli niz kazalnikov, specifičnih za te cilje in ta področja.

Poleg tega je, kar zadeva razvoj podeželja, predlagan tudi okrepljen skupni sistem spremljanja in ocenjevanja. Namen tega sistema je (a) pokazati napredek in dosežke politike razvoja podeželja ter oceniti učinek, učinkovitost, uspešnost in relevantnost posegov politike za razvoj podeželja, (b)      prispevati k izboljšani ciljnosti podpore za razvoj podeželja in (c) podpirati skupne učne procese v zvezi s spremljanjem in ocenjevanjem. Komisija bo z izvedbenimi akti določila seznam skupnih kazalnikov, povezanih s prednostnimi nalogami politike.

1.5. Utemeljitev predloga/pobude 1.5.1. Potrebe, ki jih je treba kratkoročno ali dolgoročno zadovoljiti

Da se dosežejo večletni strateški cilji SKP, ki neposredno predstavljajo strategijo Evropa 2020 za evropska podeželska območja, in da se izpolnijo relevantne zahteve Pogodbe, je namen teh predlogov določiti zakonodajni okvir za skupno kmetijsko politiko za obdobje po letu 2013.

1.5.2. Dodana vrednost sodelovanja EU

Prihodnja SKP ne bo zgolj politika, ki bi skrbela le za majhen, a bistveni del gospodarstva EU, ampak bo strateško pomembna tudi za zanesljivo preskrbo s hrano, okolje in ozemeljsko ravnovesje. Zato SKP, ki je resnično skupna politika, karseda učinkovito uporablja omejene proračunske vire pri ohranjanju trajnostnega kmetijstva po vsej EU s tem, ko obravnava pomembne čezmejne težave, kot na primer podnebne spremembe in krepitev solidarnosti med državami članicami.

Kot je omenjeno v Sporočilu Komisije „Proračun za strategijo Evropa 2020[47]“, je SKP resnično evropska politika. Namesto, da bi se upravljalo 27 ločenih kmetijskih politik, države članice združijo svoje vire za upravljanje enotne evropske politike z enotnim evropskim proračunom. To seveda pomeni, da SKP predstavlja znaten delež proračuna EU. Vendar pa je ta pristop bolj učinkovit in gospodarnejši od neusklajenega pristopa na nacionalni ravni.

1.5.3. Izkušnje, pridobljene iz podobnih preteklih izkušenj

Na podlagi ocene trenutnega okvira politike, obširnega posvetovanja z zainteresiranimi stranmi in analize prihodnjih izzivov in potreb je bila opravljena celovita ocena učinka. Več podrobnosti je na voljo v oceni učinka in obrazložitvenem memorandumu, ki spremljata pravne predloge.

1.5.4. Skladnost in možnosti dopolnjevanja z drugimi zadevnimi instrumenti

Na pravne predloge, ki jih ta ocena finančnih posledic zadeva, je treba gledati v širšem kontekstu predloga enotne okvirne uredbe s skupnimi pravili za skupne strateške okvirne sklade (EKSRP, ESRR, ESS, Kohezijski sklad in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo). Ta okvirna uredba bo pomembno prispevala k zmanjšanju upravnega bremena, učinkoviti rabi sredstev EU in poenostavitvi. To bo tudi temelj za nove pristope skupnega strateškega okvira za vse te sklade in prihodnje pogodbe o partnerstvu, ki bodo prav tako zajemale te sklade.

Skupni strateški okvir, ki bo vzpostavljen, bo cilje in prednostne naloge strategije Evropa 2020 pretvoril v prednostne naloge za EKSRP ter ESRR, ESS, Kohezijski sklad in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, kar bo zagotovilo povezano rabo sredstev za doseganje skupnih ciljev.

Skupni strateški okvir bo prav tako določil usklajevalne mehanizme z drugimi zadevnimi politikami in instrumenti EU.

Poleg tega bodo v zvezi s SKP dosežena znatna dopolnjevanja in poenostavitve z usklajevanjem in poravnavo pravil o upravljanju in nadzoru za prvi (EKJS) in drugi (AKSRP) steber SKP. Treba je ohraniti močno povezavo med EKJS in EKSRP ter obdržati strukture, ki so že nameščene v državah članicah.

1.6. Trajanje ukrepa in finančnega vpliva

x Časovno omejen predlog/pobuda (za osnutke uredb o shemah neposrednih plačil, razvoju podeželja in za prehodne uredbe)

– x   trajanje predloga/pobude od 1.1.2014 do 31.12.2020

– x   finančni učinek za obdobje naslednjega večletnega finančnega okvira. Za razvoj podeželja, učinek na plačila do leta 2023.

X Časovno neomejen predlog/pobuda (za osnutek uredbe o enotni SUT in horizontalno uredbo):

– Izvedba od leta 2014.

1.7. Načrtovani načini upravljanja[48]

X Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija.

¨ Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvrševanja na:

– ¨  izvajalske agencije,

– ¨  organe, ki jih ustanovijo Skupnosti[49],

– ¨  nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve,

– ¨  osebe, ki se jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v zadevnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.

X Deljeno upravljanje z državami članicami.

¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami.

¨ Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (navedite).

Opombe

Brez vsebinskih sprememb glede na trenutno stanje, tj. večino odhodkov v zvezi z zakonodajnimi predlogi o reformi SKP bodo upravljale države članice, in sicer z deljenim upravljanjem. Zelo majhen del pa bo še vedno spadal pod neposredno centralizirano upravljanje Komisije.

2. UKREPI UPRAVLJANJA 2.1. Določbe glede spremljanja in poročanja

Kar zadeva spremljanje in ocenjevanje SKP, bo Komisija vsaka 4 leta Evropskemu parlamentu in Svetu predložila poročilo, pri čemer bo prvo poročilo predloženo najkasneje do konca leta 2017.

To bodo dopolnjevale specifične določbe na vseh področjih SKP, saj bodo v izvedbenih predpisih opredeljene različne zahteve v zvezi s celovitim poročanjem in uradnim obveščanjem.

Za razvoj podeželja so določena tudi pravila v zvezi s spremljanjem na ravni programov, ki bo usklajeno z drugimi skladi in vključevalo predhodno, sprotno in naknadno ocenjevanje.

2.2. Sistem upravljanja in nadzora 2.2.1. Ugotovljena tveganja

Obstaja več kot sedem milijonov upravičencev, ki v okviru SKP prejemajo podporo iz številnih različnih shem pomoči, od katerih ima vsaka podrobna in včasih kompleksna merila za upravičenost.

Manjšanje deleža napak v tem delu skupne kmetijske politike je postalo stalnica. Zato zadnji delež napak, ki je blizu 2 %, potrjuje splošno pozitivno oceno prejšnjih let. Namen je, da se ta prizadevanja nadaljujejo in da se doseže delež napak, manjši od 2 %.

2.2.2. Načrtovani načini nadzora

Zakonodajni predlog, zlasti predlog za ureditev financiranja, vodenja in spremljanja skupne kmetijske politike, predvideva ohranitev in krepitev sedanjega sistema, določenega z Uredbo (ES) št. 1290/2005. Predlog predvideva obvezne upravne strukture na ravni držav članic, osredotočene okoli akreditiranih plačilnih agencij, ki so odgovorne za izvajanje nadzora na ravni končnih upravičencev, v skladu s postopki iz točke 2.3. Vsako leto mora vodja vsake plačilne agencije predložiti izjavo o zanesljivosti, ki se nanaša na celovitost, točnost in verodostojnost obračunov, ustrezno delovanje notranjih kontrolnih sistemov ter zakonitost in pravilnost transakcij, povezanih z obračuni. Neodvisen revizijski organ mora podati mnenje o vseh treh omenjenih elementih.

Komisija bo še naprej izvajala revizijo kmetijskih odhodkov, pri čemer bo uporabljala pristop na osnovi tveganja in tako zagotovila, da bodo predmet njenih revizij najbolj tveganja področja. Če bodo te revizije pokazale, da odhodki niso nastali v skladu s pravili Unije, bo Komisija te zneske izključila iz financiranja Unije v okviru sistema za potrditev skladnosti.

Podrobna analiza stroškov kontrol je v prilogi 8 k oceni učinka, ki spremlja zakonodajne predloge.

2.3. Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

Zakonodajni sveženj, zlasti predlog za uredbo o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike, predvideva ohranitev in okrepitev trenutnih podrobnih sistemov za kontrole in kazni, ki jih uporabijo plačilne agencije, pri čemer so skupne osnovne značilnosti in posebna pravila prirejena posebnostim vsakega režima pomoči. Sistemi po navadi vsebujejo izčrpne administrativne kontrole 100 % vlog za pomoči, navzkrižna preverjanja z drugimi podatkovnimi bazami, ko je to ustrezno, in preglede na kraju samem pred plačilom minimalnega števila transakcij, odvisno od tveganja, povezanega z zadevnim režimom. Kadar ti pregledi na kraju samem razkrijejo veliko število nepravilnosti, je treba opraviti dodatne preglede. V tem kontekstu je daleč najpomembnejši sistem integrirani administrativni in kontrolni sistem (IAKS), ki je v proračunskem letu 2010 pokril približno 80 % skupnih odhodkov v okviru EKJS in EKSRP. Komisija bo pooblaščena, da dovoli zmanjšanje števila pregledov na kraju samem za države članice z dobro delujočimi kontrolnimi sistemi in majhnimi deleži napak.

V svežnju je načrtovano tudi, da države članice preprečijo, zaznajo in popravijo nepravilnosti in goljufije, naložijo učinkovite, odvračilne in sorazmerne kazni v skladu z zakonodajo Unije ali nacionalnim pravom ter izterjajo vsa neupravičena plačila, vključno z obrestmi. Sveženj vključuje samodejni mehanizem potrjevanja za primere, kjer so bile ugotovljene nepravilnosti, ki predvideva, da kadar izterjava ni bila opravljena v štirih letih po datumu izdaje zahtevka za izterjavo, oziroma v osmih letih v primeru, da zadevo rešujejo sodišča, neizterjane zneske poravnajo zadevne države članice. Ta mehanizem bo velika spodbuda za države članice, da neupravičena plačila izterjajo takoj, ko je to možno.

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

Zneski, navedeni v tej oceni finančnih posledic, so izraženi v trenutnih cenah in obveznostih.

Poleg sprememb, ki jih bodo prinesli zakonodajni predlogi, navedeni v spodnjih tabelah, bodo ti zakonodajni predlogi privedli še do nekaterih drugih sprememb, ki nimajo finančnih posledic.

Za leta v obdobju med 2014 in 2020 se uporaba finančne discipline na tej stopnji ne more izključiti. Vendar pa to ne bo odvisno od predlogov reform, temveč od drugih dejavnikov, kot sta na primer izvrševanje neposrednih pomoči ali razvoj dogodkov na kmetijskih trgih v prihodnosti.

Kar zadeva neposredne pomoči, so povišane neto zgornje meje za leto 2014 (koledarsko leto 2013), vključene v predlog v zvezi s prehodom, višje od zneskov, namenjenih za neposredne pomoči, ki so navedeni v priloženih tabelah. Namen tega povišanja je zagotoviti nadaljevanje obstoječe zakonodaje v scenariju, v katerem bi vsi drugi elementi ostali nespremenjeni, brez poseganja v morebitno potrebo po uporabi mehanizma finančne discipline.

Predlogi za reforme vsebujejo določbe, ki državam članicam dajejo določeno stopnjo prilagodljivosti v zvezi z njihovim dodeljevanjem neposrednih pomoči oziroma podpore za razvoj podeželja. Če se države članice odločijo uporabiti to prilagodljivost, bo to imelo finančne posledice znotraj zadevnih zneskov, ki se jih na tej točki še ne da opredeliti.

Ta ocena finančnih posledic ne upošteva morebitne uporabe krizne rezerve. Treba je poudariti, da zneski, ki se upoštevajo pri odhodkih, povezanih s trgom, niso osnovani na nobenem odkupu v okviru javne intervencije ali kakršnem koli drugem ukrepu, povezanem s krizno situacijo.

3.1. Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in proračunske vrstice odhodkov

Tabela 1: Zneski za SKP, vključno z dopolnilnimi zneski, predvidenimi v predlogih večletnega finančnega okvira in predlogih za reforme SKP

v milijonih EUR (trenutne cene)

Proračunsko leto || 2013 || 2013 prilagojeno (1) || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ 2014-2020

|| || || || || || || || || ||

Znotraj večletnega finančnega okvira || || || || || || || || || ||

Postavka 2 || || || || || || || || || ||

Neposredne pomoči in odhodki, povezani s trgom (2) (3) (4) || 44 939 || 45 304 || 44 830 || 45 054 || 45 299 || 45 519 || 45 508 || 45 497 || 45 485 || 317 193

Ocenjeni namenski prejemki || 672 || 672 || 672 || 672 || 672 || 672 || 672 || 672 || 672 || 4 704

P1 Neposredna plačila in odhodki, povezani s trgom (z namenskimi prejemki) || 45 611 || 45 976 || 45 502 || 45 726 || 45 971 || 46 191 || 46 180 || 46 169 || 46 157 || 321 897

P2 Razvoj podeželja (4) || 14 817 || 14 451 || 14 451 || 14 451 || 14 451 || 14 451 || 14 451 || 14 451 || 14 451 || 101 157

Skupaj || 60 428 || 60 428 || 59 953 || 60 177 || 60 423 || 60 642 || 60 631 || 60 620 || 60 608 || 423 054

Postavka 1 || || || || || || || || || ||

Skupni strateški okvir: raziskave in inovacije na področju kmetijstva || n.r. || n.r. || 682 || 696 || 710 || 724 || 738 || 753 || 768 || 5 072

Najbolj ogrožene osebe || n.r. || n.r. || 379 || 387 || 394 || 402 || 410 || 418 || 427 || 2 818

Skupaj || n.r. || n.r. || 1 061 || 1 082 || 1 104 || 1 126 || 1 149 || 1 172 || 1 195 || 7 889

Postavka 3 || || || || || || || || || ||

Varnost hrane || n.r. || n.r. || 350 || 350 || 350 || 350 || 350 || 350 || 350 || 2 450

|| || || || || || || || || ||

Izven večletnega finančnega okvira || || || || || || || || || ||

Rezerva za krize v kmetijstvu || n.r. || n.r. || 531 || 541 || 552 || 563 || 574 || 586 || 598 || 3 945

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (EGF) || || || || || || || || || ||

Od tega maksimalni znesek, razpoložljiv za kmetijstvo: (5) || n.r. || n.r. || 379 || 387 || 394 || 402 || 410 || 418 || 427 || 2 818

|| || || || || || || || || ||

SKUPAJ || || || || || || || || || ||

Predlogi Komisije SKUPAJ (večletni finančni okvir + izven večletnega finančnega okvira) + namenski prejemki || 60 428 || 60 428 || 62 274 || 62 537 || 62 823 || 63 084 || 63 114 || 63 146 || 63 177 || 440 156

Predlogi za večletni finančni okvir SKUPAJ (tj. brez rezerve in EGF) + namenski prejemki || 60 428 || 60 428 || 61 364 || 61 609 || 61 877 || 62 119 || 62 130 || 62 141 || 62 153 || 433 393

Opombe:

(1)           Ob upoštevanju že dogovorjenih zakonodajnih sprememb, tj. prostovoljna modulacija za Združeno kraljestvo in člen 136 „neporabljeni zneski“ se bosta nehala uporabljati do konca        leta 2013.

(2)           Zneski se nanašajo na predlagane letne zgornje meje za prvi steber. Vendar je treba upoštevati tudi, da je predlagano prestaviti negativne odhodke od potrditve obračunov (trenutno pod proračunsko postavko 05 07 01 06) med namenske prejemke (pod postavko 67 03) Podrobnosti so na voljo v tabeli z ocenjenimi prejemki spodaj.

(3)           Številke za leto 2013 vključujejo zneske za veterinarske in fitosanitarne ukrepe ter tržne ukrepe za ribiški sektor.

(4)           Zneski v zgornji tabeli so v skladu z zneski iz Sporočila Komisije „Proračun za strategijo Evropa 2020“ (COM(2011)500 konč. z dne 29. junija 2011). Vendar je treba še določiti, ali bo večletni finančni okvir odražal prenos, predlagan za sredstva ene države članice za nacionalni program prestrukturiranja za bombaž, na razvoj podeželja od leta 2014, kar pomeni prilagoditev (4 milijone EUR letno) zneskov za dodatno zgornjo mejo za EKJS, oziroma za steber 2.

(5)           V skladu s sporočilom Komisije „Proračun za strategijo Evropa 2020“ (COM(2011)500 konč.) bo na voljo skupni znesek v višini do 2,5 milijarde EUR v cenah iz leta 2011 v okviru Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za zagotavljanje dodatne podpore kmetom, ki so utrpeli škodo zaradi vplivov globalizacije. V zgornji tabeli je razčlenitev po letih v trenutnih cenah zgolj okvirna. Predlog za medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (COM(2011)403 konč. z dne 29. junija 2011) za EGF določa splošni maksimalni letni znesek 429 milijonov EUR v cenah iz leta 2011.

3.2. Ocenjeni učinek na odhodke 3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

Tabela 2: Ocenjeni prejemki ter odhodki za področje politike 05 v postavki 2

v milijonih EUR (trenutne cene)

Proračunsko leto || 2013 || 2013 prilagojeno || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ 2014-2020

PREJEMKI || || || || || || || || || ||

123 – Proizvodna dajatev za sladkor (lastna sredstva) || 123 || 123 || 123 || 123 || || || || || || 246

|| || || || || || || || || ||

67 03 – Namenski prejemki || 672 || 672 || 741 || 741 || 741 || 741 || 741 || 741 || 741 || 5 187

od tega: ex 05 07 01 06 – Potrditev obračunov || 0 || 0 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 483

Skupaj || 795 || 795 || 864 || 864 || 741 || 741 || 741 || 741 || 741 || 5 433

ODHODKI || || || || || || || || || ||

05 02 – Trgi (1) || 3 311 || 3 311 || 2 622 || 2 641 || 2 670 || 2 699 || 2 722 || 2 710 || 2 699 || 18 764

05 03 – Neposredne pomoči (pred omejitvijo) (2) || 42 170 || 42 535 || 42 876 || 43 081 || 43 297 || 43 488 || 43 454 || 43 454 || 43 454 || 303 105

05 03 – Neposredne pomoči (pred omejitvijo) (2) || 42 170 || 42 535 || 42 876 || 42 917 || 43 125 || 43 303 || 43 269 || 43 269 || 43 269 || 302 027

|| || || || || || || || || ||

05 04 - Razvoj podeželja (pred omejitvijo) || 14 817 || 14 451 || 14 455 || 14 455 || 14 455 || 14 455 || 14 455 || 14 455 || 14 455 || 101 185

05 04 - Razvoj podeželja (po omejitvi) || 14 817 || 14 451 || 14 455 || 14 619 || 14 627 || 14 640 || 14 641 || 14 641 || 14 641 || 102 263

|| || || || || || || || || ||

05 07 01 06 – Potrditev obračunov || -69 || -69 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

Skupaj || 60 229 || 60 229 || 59 953 || 60 177 || 60 423 || 60 642 || 60 631 || 60 620 || 60 608 || 423 054

NETO PRORAČUN po namenskih prejemkih || || || 59 212 || 59 436 || 59 682 || 59 901 || 59 890 || 59 879 || 59 867 || 417 867

Opombe:

(1)           Za leto 2013, predhodna ocena na osnovi predloga proračuna za leto 2012 ob upoštevanju že dogovorjenih pravnih prilagoditev za leto 2013 (npr. zgornja meja za vino, odprava premij za krompirjev škrob, posušena krma) ter nekateri predvideni razvoji dogodkov. Za vsa leta, ocene predvidevajo, da ne bo dodatnih finančnih potreb po podpornih ukrepih zaradi motenj na trgu ali kriz.

(2)           Znesek za leto 2013 vključuje oceno izkrčitve za vino za leto 2012.

Tabela 3: Izračun finančnega učinka proračunskega poglavja predloga reforme SKP, kar zadeva prejemke in odhodke SKP

v milijonih EUR (trenutne cene)

Proračunsko leto || 2013 || 2013 prilagojeno || || SKUPAJ 2014-2020

|| || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 ||

PREJEMKI || || || || || || || || || ||

123 – Proizvodna dajatev za sladkor (lastna sredstva) || 123 || 123 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

|| || || || || || || || || ||

67 03 – Namenski prejemki || 672 || 672 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 483

od tega: ex 05 07 01 06 – Potrditev obračunov || 0 || 0 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 483

Skupaj || 795 || 795 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 483

ODHODKI || || || || || || || || || ||

05 02 – Trgi (1) || 3 311 || 3 311 || -689 || -670 || -641 || -612 || -589 || -601 || -612 || -4 413

05 03 – Neposredne pomoči (pred omejitvijo) (2) || 42 170 || 42 535 || -460 || -492 || -534 || -577 || -617 || -617 || -617 || -3 913

05 03 – Neposredne pomoči – Ocenjeni produkt omejitve, ki bo prenesen na razvoj podeželja || || || 0 || -164 || -172 || -185 || -186 || -186 || -186 || -1 078

05 04 - Razvoj podeželja (pred omejitvijo) || 14 817 || 14 451 || 4 || 4 || 4 || 4 || 4 || 4 || 4 || 28

05 04 – Razvoj podeželja – Ocenjeni produkt omejitve, ki bo prenesen z neposrednih pomoči || || || 0 || 164 || 172 || 185 || 186 || 186 || 186 || 1 078

05 07 01 06 – Potrditev obračunov || -69 || -69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 483

Skupaj || 60 229 || 60 229 || -1 076 || -1 089 || -1 102 || -1 115 || -1 133 || -1 144 || -1 156 || -7 815

NETO PRORAČUN po namenskih prejemkih || || || -1 145 || -1 158 || -1 171 || -1 184 || -1 202 || -1 213 || -1 225 || -8 298

Opombe:

(1)           Za leto 2013, predhodna ocena na osnovi predloga proračuna za leto 2012 ob upoštevanju že dogovorjenih pravnih prilagoditev za leto 2013 (npr. zgornja meja za vino, odprava premij za krompirjev škrob, posušena krma) ter nekateri predvideni razvoji dogodkov. Za vsa leta, ocene predvidevajo, da ne bo dodatnih finančnih potreb po podpornih ukrepih zaradi motenj na trgu ali kriz.

(2)           Znesek za leto 2013 vključuje oceno izkrčitve za vino za leto 2012.

Tabela 4: Izračun finančnega učinka predlogov reforme SKP, kar zadeva odhodke SKP, povezane s trgom

v milijonih EUR (trenutne cene)

PRORAČUNSKO LETO || || Pravna podlaga || Ocenjene potrebe || Spremembe glede na 2013 ||

|| || || 2013 (1) || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ 2014-2020

Izredni ukrepi: racionalizirana in razširjena pravna podlaga || || Člen 154, 155, 156 || pm || pm || pm || pm || pm || pm || pm || pm || pm

Ukinitev intervencije za trdo pšenico in sorgo || || Prej člen 10 || pm || - || - || - || - || - || - || - || -

Programi razdeljevanja hrane za najbolj ogrožene osebe || (2) || Prej čl. 27 Uredbe 1234/2007 || 500,0 || -500,0 || -500,0 || -500,0 || -500,0 || -500,0 || -500,0 || -500,0 || -3 500,0

Zasebno skladiščenje (lanena vlakna) || || Člen 16 || n.r. || pm || pm || pm || pm || pm || pm || pm || pm

Pomoč za bombaž - prestrukturiranje || (3) || Prej čl. 5 Uredbe 637/2008 || 10,0 || -4,0 || -4,0 || -4,0 || -4,0 || -4,0 || -4,0 || -4,0 || -28,0

Pomoč za ustanovitev za skupine proizvajalcev sadja in zelenjave || || prej člen 117 || 30,0 || 0,0 || 0,0 || 0,0 || -15,0 || -15,0 || -30,0 || -30,0 || -90,0

Shema razdeljevanja sadja v šolah || || Člen 21 || 90,0 || 60,0 || 60,0 || 60,0 || 60,0 || 60,0 || 60,0 || 60,0 || 420,0

Odprava organizacij proizvajalcev v sektorju hmelja || || prej člen 111 || 2,3 || -2,3 || -2,3 || -2,3 || -2,3 || -2,3 || -2,3 || -2,3 || -15,9

Neobvezno zasebno skladiščenje posnetega mleka v prahu || || Člen 16 || n.r. || pm || pm || pm || pm || pm || pm || pm || pm

Odprava pomoči za uporabo posnetega mleka/posnetega mleka v prahu za krmo/kazein in uporabo kazeina || || prej člena 101, 102 || pm || - || - || - || - || - || - || - || -

Neobvezno zasebno skladiščenje masla || (4) || Člen 16 || 14,0 || [-1,0] || [-14,0] || [-14,0] || [-14,0] || [-14,0] || [-14,0] || [-14,0] || [-85,0]

Odprava promocijske dajatve za mleko || || prej člen 309 || pm || - || - || - || - || - || - || - || -

SKUPAJ 05 02 || || || || || || || || || || ||

Neto učinek predlogov reform (5) || || || || -446,3 || -446,3 || -446,3 || -461,3 || -461,3 || -476,3 || -476,3 || -3 213,9

Opombe:

(1)           Potrebe za leto 2013 so ocenjene na osnovi predloga proračuna Komisije za leto 2012, razen (a) za sektorje sadja in zelenjave, kjer so potrebe osnovane na oceni finančnih posledic zadevnih reform in (b) za kakršne koli že dogovorjene pravne spremembe.

(2)           Znesek za leto 2013 ustreza predlogu Komisije COM(2010)486. Od leta 2014 naprej bo ukrep financiran iz postavke 1.

(3)           Sredstva za program prestrukturiranja sektorja bombaža za Grčijo (4 milijone EUR/leto) bo z letom 2014 prenesen na razvoj podeželja. Sredstva za Španijo (6,1 milijona EUR/leto) bodo prenesena v shemo enotnega plačila z letom 2018 (že dogovorjeno).

(4)           Ocenjeni učinek v primeru neuporabe ukrepa.

(5)           Poleg odhodkov v poglavjih 05 02 in 05 03 se pričakuje, da bodo neposredni odhodki v poglavjih 05 01, 05 07 in 05 08 financirani s prejemki, namenjenimi EKJS.

Tabela 5: Izračun finančnega učinka predlogov reforme SKP, kar zadeva neposredne pomoči

v milijonih EUR (trenutne cene)

PRORAČUNSKO LETO || || Pravna podlaga || Ocenjene potrebe || Spremembe glede na 2013 ||

|| || 2013 (1) || 2013 prilagojeno (2) || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ 2014-2020

|| || || || || || || || || || || ||

Neposredne pomoči || || || 42 169,9 || 42 535,4 || 341,0 || 381,1 || 589,6 || 768,0 || 733,2 || 733,2 || 733,2 || 4 279,3

- Že dogovorjene spremembe || || || || || || || || || || || ||

Uvajanje v EU 12 || || || || || 875,0 || 1 133,9 || 1 392,8 || 1 651,6 || 1 651,6 || 1 651,6 || 1 651,6 || 10 008,1

Prestrukturiranje sektorja bombaža || || || || || 0,0 || 0,0 || 0,0 || 0,0 || 6,1 || 6,1 || 6,1 || 18,4

Pregled zdravstvenega stanja || || || || || -64,3 || -64,3 || -64,3 || -90,0 || -90,0 || -90,0 || -90,0 || -552,8

Prejšnje reforme || || || || || -9,9 || -32,4 || -32,4 || -32,4 || -32,4 || -32,4 || -32,4 || -204,2

|| || || || || || || || || || || ||

- Spremembe zaradi novih predlogov reforme SKP || || || -459,8 || -656,1 || -706,5 || -761,3 || -802,2 || -802,2 || -802,2 || -4 990,3

Od tega: omejitve || || || || || 0,0 || -164,1 || -172,1 || -184,7 || -185,6 || -185,6 || -185,6 || -1 077,7

|| || || || || || || || || || || ||

SKUPAJ 05 03 || || || || || || || || || || || ||

Neto učinek predlogov reforme || || || || || -459,8 || -656,1 || -706,5 || -761,3 || -802,2 || -802,2 || -802,2 || -4 990,3

ODHODKI SKUPAJ || || || 42 169,9 || 42 535,4 || 42 876,4 || 42 916,5 || 43 125,0 || 43 303,4 || 43 268,7 || 43 268,7 || 43 268,7 || 302 027,3

Opombe:

(1)           Znesek za leto 2013 vključuje oceno izkrčitve za vino za leto 2012.

(2)           Ob upoštevanju že dogovorjenih zakonodajnih sprememb, tj. prostovoljna modulacija za Združeno kraljestvo in člen 136 „neporabljeni zneski“ se bosta nehala uporabljati do konca leta 2013.

Tabela 6: Sestavni deli neposrednih pomoči

v milijonih EUR (trenutne cene)

PRORAČUNSKO LETO || || || || || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ 2014-2020

Priloga II || || || || || 42 407,2 || 42 623,4 || 42 814,2 || 42 780,3 || 42 780,3 || 42 780,3 || 256 185,7

Plačilo za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje (30 %) || || || || || 12 866,5 || 12 855,3 || 12 844,3 || 12 834,1 || 12 834,1 || 12 834,1 || 77 068,4

Najvišji znesek, ki se lahko dodeli plačilom za mlade kmete (2 %) || || || || || 857,8 || 857,0 || 856,3 || 855,6 || 855,6 || 855,6 || 5 137,9

Temeljna shema plačil, plačilo za območja z naravnimi omejitvami, prostovoljna vezana podpora || || || || || 28 682,9 || 28 911,1 || 29 113,6 || 29 090,6 || 29 090,6 || 29 090,6 || 173 979,4

Najvišji znesek, ki se lahko vzame iz zgornjih postavk in nameni financiranju shem za male kmete || || || || || 4 288,8 || 4 285,1 || 4 281,4 || 4 278,0 || 4 278,0 || 4 278,0 || 25 689,3

Prenosi v vinskem sektorju, vključeni v Prilogi II[50] || || || || || 159,9 || 159,9 || 159,9 || 159,9 || 159,9 || 159,9 || 959,1

Omejitve || || || || || -164,1 || -172,1 || -184,7 || -185,6 || -185,6 || -185,6 || -1 077,7

Bombaž || || || || || 256,0 || 256,3 || 256,5 || 256,6 || 256,6 || 256,6 || 1 538,6

POSEI/manjši egejski otoki || || || || || 417,4 || 417,4 || 417,4 || 417,4 || 417,4 || 417,4 || 2 504,4

Tabela 7: Izračun finančnega učinka predlogov reforme SKP, kar zadeva prehodne ukrepe za odobritev neposrednih pomoči v letu 2014

v milijonih EUR (trenutne cene)

PRORAČUNSKO LETO || || Pravna podlaga || Ocenjene potrebe || Spremembe glede na 2013

|| || || 2013 (1) || 2013 prilagojeno || 2014 (2)

Priloga IV k Uredbi Sveta (ES) št. 73/2009 || || || 40 165,0 || 40 530,5 || 541,9

Uvajanje v EU 10 || || || || || 616,1

Pregled zdravstvenega stanja || || || || || -64,3

Prejšnje reforme || || || || || -9,9

SKUPAJ 05 03 || || || || ||

ODHODKI SKUPAJ || || || 40 165,0 || 40 530,5 || 41 072,4

Opombe:

(1)           Znesek za leto 2013 vključuje oceno izkrčitve za vino za leto 2012.

(2)           Povišane neto zgornje meje vključujejo oceno prenosov v vinskem sektorju v shemo enotnega plačila na podlagi odločitev, ki so jih sprejele države članice za leto 2013.

Tabela 8: Izračun finančnega učinka predlogov reforme SKP, kar zadeva razvoj podeželja

v milijonih EUR (trenutne cene)

PRORAČUNSKO LETO || || Pravna podlaga || Odobritev sredstev za razvoj podeželja || Spremembe glede na 2013 ||

|| || || 2013 || 2013 prilagojeno (1) || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ 2014-2020

Programi za razvoj podeželja || || || 14 788,9 || 14 423,4 || || || || || || || ||

Pomoč za bombaž - prestrukturiranje || (2) || || || || 4,0 || 4,0 || 4,0 || 4,0 || 4,0 || 4,0 || 4,0 || 28,0

Produkt omejitve neposrednih pomoči || || || || || || 164,1 || 172,1 || 184,7 || 185,6 || 185,6 || 185,6 || 1 077,7

Sredstva za razvoj podeželja, brez tehnične pomoči || (3) || || || || -8,5 || -8,5 || -8,5 || -8,5 || -8,5 || -8,5 || -8,5 || -59,4

Tehnična pomoč || (3) || || 27,6 || 27,6 || 8,5 || 3,5 || 3,5 || 3,5 || 3,5 || 3,5 || 3,5 || 29,4

Nagrada za lokalne inovativne projekte sodelovanja || (4) || || n.r. || n.r. || 0,0 || 5,0 || 5,0 || 5,0 || 5,0 || 5,0 || 5,0 || 30,0

SKUPAJ 05 04 || || || || || || || || || || || ||

Neto učinek predlogov reforme || || || || || 4,0 || 168,1 || 176,1 || 188,7 || 189,6 || 189,6 || 189,6 || 1 105,7

ODHODKI SKUPAJ (pred omejitvijo) || || || 14 816,6 || 14 451,1 || 14 455,1 || 14 455,1 || 14 455,1 || 14 455,1 || 14 455,1 || 14 455,1 || 14 455,1 || 101 185,5

ODHODKI SKUPAJ (po omejitvi) || || || 14 816,6 || 14 451,1 || 14 455,1 || 14 619,2 || 14 627,2 || 14 639,8 || 14 640,7 || 14 640,7 || 14 640,7 || 102 263,2

Opombe:

(1)           Prilagoditve, skladne z obstoječo zakonodajo, ki se uporabljajo le do konca proračunskega leta 2013.

(2)           Zneski v tabeli 1 (oddelek 3.1)so v skladu z zneski iz Sporočila Komisije „Proračun za strategijo Evropa 2020“ (COM(2011)500 konč.). Vendar je treba še določiti, ali bo večletni finančni okvir odražal prenos, predlagan za sredstva ene države članice za nacionalni program prestrukturiranja za bombaž, na razvoj podeželja od leta 2014, kar pomeni prilagoditev (4 milijone EUR letno) zneskov za dodatno zgornjo mejo za EKJS oziroma za steber 2. V tabeli 8 zgoraj so bili zneski preneseni, ne glede na to, ali so odraženi v večletnem finančnem okviru.

(3)           Znesek za tehnično pomoč za leto 2013 je bil določen na osnovi prvotnih sredstev za razvoj podeželja (pri čemer niso vključeni prenosi iz stebra 1).

Tehnična pomoč za obdobje med letoma 2014–2020 je določena na 0,25 % skupnih sredstev za razvoj podeželja.

(4)           Krito iz sredstev, ki so na voljo za tehnično pomoč.

Razdelek večletnega finančnega okvira: || 5 || „Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Opomba:         Po oceni sodeč zakonodajni predlogi ne bodo imeli učinka na odobrena sredstva upravne narave, to pomeni, da je namen ta, da se zakonodajni okvir lahko izvaja z obstoječimi človeškimi viri in upravnimi odhodki.

|| || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

GD: AGRI ||

Ÿ Človeški viri || 136,998 || 136,998 || 136,998 || 136,998 || 136,998 || 136,998 || 136,998 || 958,986

Ÿ Drugi upravni odhodki || 9,704 || 9,704 || 9,704 || 9,704 || 9,704 || 9,704 || 9,704 || 67,928

GD AGRI SKUPAJ || Odobritve || 146,702 || 146,702 || 146,702 || 146,702 || 146,702 || 146,702 || 146,702 || 1 026,914

Odobritve za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (obveznosti skupaj = plačila skupaj) || 146,702 || 146,702 || 146,702 || 146,702 || 146,702 || 146,702 || 146,702 || 1 026,914

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto N[51] || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) || SKUPAJ

Odobritve za RAZDELKE od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || || || || || || || ||

Plačila || || || || || || || ||

3.2.2. Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za poslovanje.

– x   Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Navedba ciljev in realizacij ò || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

REALIZACIJA

vrsta || povprečni stroški || štev. || stroški skupaj || štev. || stroški skupaj || štev. || stroški skupaj || štev. || stroški skupaj || štev. || stroški skupaj || štev. || stroški skupaj || štev. || stroški skupaj || štev. skupaj || stroški skupaj

SPECIFIČNI CILJ št. 5: Izboljšati konkurenčnost kmetijskega sektorja in izboljšati njegov vrednostni delež v prehranski verigi || || || || || || || || || || || || || || || ||

- Sadje in zelenjava: trženje prek organizacij proizvajalcev[52] || Delež vrednosti proizvodnje, tržene prek organizacij proizvajalcev, glede na vrednost skupne proizvodnje || || || 830,0 || || 830,0 || || 830,0 || || 830,0 || || 830,0 || || 830,0 || || 830,0 || || 5 810,0

- Vino: nacionalna sredstva – prestrukturiranje || število hektarjev || || 54 326 || 475,1 || 54 326 || 475,1 || 54 326 || 475,1 || 54 326 || 475,1 || 54 326 || 475,1 || 54 326 || 475,1 || 54 326 || 475,1 || || 3 326,0

- Vino: nacionalna sredstva – prestrukturiranje || || || 1 147 || 178,9 || 1 147 || 178,9 || 1 147 || 178,9 || 1 147 || 178,9 || 1 147 || 178,9 || 1 147 || 178,9 || 1 147 || 178,9 || || 1 252,6

- Vino: nacionalna sredstva – destilacija proizvodov || hektolitri || || 700 000 || 98,1 || 700 000 || 98,1 || 700 000 || 98,1 || 700 000 || 98,1 || 700 000 || 98,1 || 700 000 || 98,1 || 700 000 || 98,1 || || 686,4

- Vino: nacionalna sredstva – pitni alkohol || število hektarjev || || 32 754 || 14,2 || 32 754 || 14,2 || 32 754 || 14,2 || 32 754 || 14,2 || 32 754 || 14,2 || 32 754 || 14,2 || 32 754 || 14,2 || || 14,2

- Vino: nacionalna sredstva – Uporaba zgoščenega mošta || hektolitri || || 9 || 37,4 || 9 || 37,4 || 9 || 37,4 || 9 || 37,4 || 9 || 37,4 || 9 || 37,4 || 9 || 37,4 || || 261,8

- Vino: nacionalna sredstva – spodbuda || || || || 267,9 || || 267,9 || || 267,9 || || 267,9 || || 267,9 || || 267,9 || || 267,9 || || 1 875,3

- Drugo: || || || || 720,2 || || 739,6 || || 768,7 || || 797,7 || || 820,3 || || 808,8 || || 797,1 || || 5 452,3

Seštevek za specifični cilj št. 5 || || 2 621,8 || || 2 641,2 || || 2 670,3 || || 2 699,3 || || 2 721,9 || || 2 710,4 || || 2 698,7 || || 18 763,5

SPECIFIČNI CILJ št. 6: Prispevati k prihodkom kmetij in omejiti njihovo spremenljivost || || || || || || || || || || || || || || || ||

- Neposredna dohodkovna podpora[53] || Število plačanih hektarjev (v milijonih EUR) || || 161,014 || 42 876,4 || 161,014 || 43 080,6 || 161,014 || 43 297,1 || 161,014 || 43 488,1 || 161,014 || 43 454,3 || 161,014 || 43 454,3 || 161,014 || 43 454,3 || 161,014 || 303 105,0

Seštevek za specifični cilj št. 6 || || 42 876,4 || || 43 080,6 || || 43 297,1 || || 43 488,1 || || 43 454,3 || || 43 454,3 || || 43 454,3 || || 303 105,0

STROŠKI SKUPAJ || || || || || || || || || || || || || || || ||

Opomba: Za specifične cilje od 1 do 4 in 7 do 10 je realizacije treba še določiti (glej oddelek 1.4.2. zgoraj).

3.2.3. Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave 3.2.3.1. Povzetek

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev upravne narave.

– x   Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev upravne narave, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri[54] || 136,998 || 136,998 || 136,998 || 136,998 || 136,998 || 136,998 || 136,998 || 958,986

Drugi upravni odhodki || 9,704 || 9,704 || 9,704 || 9,704 || 9,704 || 9,704 || 9,704 || 67,928

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || || || || || || || ||

Druge odhodki upravne narave || || || || || || || ||

Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

SKUPAJ || 146,702 || 146,702 || 146,702 || 146,702 || 146,702 || 146,702 || 146,702 || 1 026,914

3.2.3.2.  Ocenjene potrebe po človeških virih

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe človeških virov

– x   Predlog/pobuda zahteva porabo človeških virov, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Opomba: Po oceni sodeč zakonodajni predlogi ne bodo imeli učinka na odobrena sredstva upravne narave, to pomeni, da je namen ta, da se zakonodajni okvir lahko izvaja z obstoječimi človeškimi viri in upravnimi odhodki. Številke za obdobje med letoma 2014 in 2020 so osnovane na stanju leta 2011.

ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

|| Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020

Ÿ Kadrovski načrt (za uradnike in začasne uslužbence) ||

XX 01 01 01 (sedež ali predstavništva Komisije) || 1 034 || 1 034 || 1 034 || 1 034 || 1 034 || 1 034 || 1 034

XX 01 01 02 (delegacije) || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3

XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || ||

10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || ||

Ÿ Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa EPDČ)[55] ||

XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz „splošnih sredstev“) || 78 || 78 || 78 || 78 || 78 || 78 || 78

XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS v delegacijah) || || || || || || ||

XX 01 04 yy || – na sedežu || || || || || || ||

– v delegaciji || || || || || || ||

XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || || || || || || ||

10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || ||

Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || ||

SKUPAJ[56] || 1 115 || 1 115 || 1 115 || 1 115 || 1 115 || 1 115 || 1 115

XX je zadevno področje ali proračunski naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem iz DG, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci ||

Zunanje osebje ||

3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– x   Predlog/pobuda je skladna s PREDLOGI ZA večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020.

– ¨  Predlog/pobuda bo pomenila spremembo ustreznega razdelka večletnega finančnega okvira.

– ¨  Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali spremembe večletnega finančnega okvira.

3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje s strani tretjih oseb.

– X  V predlogu, ki zadeva razvoj podeželja (EKSRP), je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Skupaj

Navedite vir/organ sofinanciranja || DČ || DČ || DČ || DČ || DČ || DČ || DČ || DČ

Sofinancirane odobritve SKUPAJ[57] || Še ni določeno || Še ni določeno || Še ni določeno || Še ni določeno || Še ni določeno || Še ni določeno || Še ni določeno || Še ni določeno

3.3. Ocenjeni vpliv na prihodke

– x   Predlog/pobuda nima finančnega vpliva na prihodke.

– ¨  Predlog/pobuda ima finančni vpliv, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

– x   na lastna sredstva,

– x   na razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov || Odobritve, ki so na voljo za tekoče proračunsko leto || Vpliv predloga/pobude[58]

Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število stolpcev glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6)

|| || || || || || || ||

Za razne namenske prihodke, na katere bo vplival predlog/pobuda, navedite zadevne proračunske vrstice odhodkov.

Glej tabeli 2 in 3 oddelka 3.2.1.

[1]               Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Proračun za strategijo Evropa 2020, COM(2011) 500 konč. z dne 29. junija 2011.

[2]               Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Skupna kmetijska politika proti letu 2020: odziv na prihodnje izzive, povezane s hrano, naravnimi viri in ozemljem, COM(2010) 672 konč. z dne 18. novembra 2010.

[3]               Glej zlasti resolucijo Evropskega parlamenta z dne 23. junija 2011, 2011/2015(INI), in sklepe predsedstva z dne 18. marca 2011.

[4]               Sedanji zakonodajni okvir zajema Uredbo Sveta (ES) št. 73/2009 (neposredna plačila), Uredbo Sveta (ES) št. 1234/2007 (tržni instrumenti), Uredbo Sveta (ES) št. 1698/2005 (razvoj podeželja) in Uredbo Sveta (ES) št. 1290/2005 (financiranje).

[5]               Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja ter Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo znotraj skupnega strateškega okvira, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1083/2006, COM(2011)615 z dne 6.10.2011.

[6]               Pregled 517 prejetih prispevkov je vključen v Prilogo 9 k oceni učinka.

[7]               UL C […], […], str. […].

[8]               UL C […], […], str. […].

[9]               UL C […], […], str. […].

[10]             UL C […], […], str. […].

[11]             COM(2010) 672 konč. z dne 18. novembra 2010.

[12]             UL L 277, 21.10.2005, str. 1.

[13]             COM(2010) 2020 konč. z dne 3. marca 2010.

[14]             UL L […], […], str. […]

[15]             UL L […], […], str. […].

[16]                    Resolucija Sveta z dne 15. decembra 1998 o gozdarski strategiji Evropske unije, UL C 56, 26.2.1999, str. 1. [Ta strategija se bo nadomestila z novo strategijo, ki bo sprejeta do konca leta 2013.]

[17]             UL L 20, 26.1.2010, str. 7.

[18]             UL L 206, 22.7.1992, str. 7.

[19]             UL L 327, 22.12.2000, str. 1.

[20]             UL L […], […], str. […].

[21]             Uredba Sveta (ES) št. 994/98 z dne 7. maja 1998 o uporabi členov 92 in 93 (zdaj člena 107 in 108) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za določene vrste horizontalne državne pomoči, UL L 142, 14.5.1998, str. 1.

[22]             UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

[23]             UL L 154, 21.6.2003, str. 1.

[24]             UL L 134, 30.4.2004, str. 114.

[25]             UL L 124, 20.5.2003, str. 36.

[26]             UL L 38, 12.2.2000, str. 1.

[27]             UL L 224, 18.8.1990, str. 19.

[28]             UL L […], […], str. […].

[29]             Sporočilo Komisije – Smernice EU o najboljši praksi za prostovoljne sheme certificiranja za kmetijske proizvode in živila, UL C 341, 16.12.2010, str. 5.

[30]             UL L 184, 27.7.1993, str. 1.

[31]             Druga ministrska konferenca o zaščiti gozdov v Evropi, 16.–17. junij 1993, Helsinki, Finska, „Resolucija H1 – Splošne smernice za trajnostno upravljanje gozdov v Evropi“.

[32]             UL L 189, 20.7.2007, str. 1.

[33]             Uredba (EU) št. […] z dne […] Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020), UL L […], […], str. […].

[34]            

[35]             Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Vodilna pobuda Evropa 2020 za Unijo inovacij (COM(2010) 546 konč. z dne 6.10.2010). Sklepi Sveta za konkurenčnost: Sklepi o Uniji inovacij za Evropo (doc. 17165/10 z dne 26.11.2010).

[36]             Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Najprej pomisli na male – Akt za mala podjetja za Evropo (COM(2008) 394 z dne 23.6.2008); Sklepi Sveta za konkurenčnost: Najprej pomisli na male – Akt za mala podjetja za Evropo (doc. 16788/08, 1.12.2008); Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Revizija Akta za mala podjetja za Evropo (COM(2008) 78 konč., 23.2.2011); Sklepi Sveta za konkurenčnost: Sklepi revizije Akta za mala podjetja za Evropo (doc. 10975/11 z dne 30.5.2011).

[37]             Sklepi Sveta za pravosodje in notranje zadeve; Sklepi o nadaljnjem razvoju ocen tveganja za obvladovanje nesreč v Evropski uniji. 11.–12. april 2011.

[38]             UL L 48, 23.2.2011, str. 1.

[39]             UL L 327, 22.12.2000, str. 1.

[40]             UL L 312, 22.11.2008, str. 3.

[41]             UL L 140, 5.6.2009, str. 16.

[42]             Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Digitalna agenda za Evropo (COM(2010) 245 konč./2 z dne 26.8.2010); Delovni dokument služb Komisije: Kazalnik napredka digitalne agende (SEC(2011) 708 z dne 31.5.2011). Kazalnik napredka: http://ec.europa.eu/information_society/digital-agenda/scoreboard/index_en.htm.

[43]             Če je bilo sprejeto priporočilo Sveta za posamezno državo, ki je neposredno povezano s to določbo o pogoju, se pri oceni o njegovem izpolnjevanju upošteva ocena napredka pri izpolnjevanju priporočila Sveta za posamezno državo.

[44]             Roki za izpolnitev vseh vsebovanih elementov, kadar gre za izvajanje strategije, se lahko določijo med izvajanjem programa.

[45]             ABM: upravljanje po dejavnostih – ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[46]             Pilotni in pripravljalni ukrepi iz člena 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe.

[47]             COM(2011) 500 konč., 29 junij 2011.

[48]             Pojasnitve načinov upravljanja in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html

[49]             Organi iz člena 185 finančne uredbe.

[50]             Neposredne pomoči za obdobje 2014-2020 vključujejo oceno prenosov v vinskem sektorju v shemo enotnega plačila na podlagi odločitev, ki so jih sprejele države članice za leto 2013.

[51]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[52]             Na osnovi prejšnjih izvajanj in ocen iz predloga proračuna za leto 2012. Za organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave so zneski skladni z reformo tega sektorja in, kot je že navedeno v poročilih o dejavnostih v predlogu proračuna za leto 2012, bodo realizacije znane šele konec leta 2011.

[53]             Na osnovi morebitnih upravičenih območij za leto 2009.

[54]             Na osnovi povprečnih stroškov v višini 127 000 EUR za kadrovski načrt za uradnike in začasne uslužbence

[55]             PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak;

[56]             To ne vključuje dodatne zgornje meje za proračunsko vrstico 05.010404.

[57]             To bo navedeno v programih za razvoj podeželja, ki jih bodo predložile države članice.

[58]             Glede tradicionalnih lastnih sredstev (carinske dajatve, prelevmani za sladkor) morajo biti navedeni zneski neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.