52011PC0610

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Ta predlog je drugi del obveznosti, ki jo mora Komisija izpolniti na podlagi člena 17 Uredbe (ES) št. 1082/2006. Komisija je 29. julija 2011 predložila poročilo o uporabi Uredbe[1]. V tem poročilu so bila opredeljena področja, ki bi jih bilo mogoče izboljšati, ta osnutek uredbe o spremembi pa zajema konkretne spremembe, s katerimi bodo te izboljšave uvedene.

Filozofijo, na kateri temeljijo te spremembe, je mogoče izraziti s tremi ključnimi besedami: kontinuiteta, jasnost in prožnost.

– Kontinuiteta: ker osnovni značaj evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) ne bo spremenjen in nobeno obstoječe EZTS ne bi smelo biti primorano, da spremeni svoj statut ali načine delovanja.

– Jasnost: ker bo Uredba spremenjena, (a) da bi se upoštevala Lizbonska pogodba, (b) da bi se poenostavili in razjasnili nekateri vidiki, za katere se je pokazalo, da povzročajo zmedo, ter (c) da bi se zagotovila večja vidnost ustanavljanja in delovanja EZTS ter obsežnejše obveščanje o njiju.

– Prožnost: ker bo namen EZTS razširjen na vse vidike teritorialnega sodelovanja (in ne bo omejen „predvsem“ na upravljanje programov in projektov, financiranih iz ESRR) in ker bodo zagotovljene pravne podlage za sodelovanje organov in regij tretjih držav kot članov.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI

Ta uredba je rezultat obsežnih posvetovanj z zainteresiranimi stranmi, vključno z državami članicami, regijami ter člani obstoječih in predvidenih EZTS. Posebej pomemben partner je bil Odbor regij, ki upravlja „platformo“ za izmenjavo informacij o EZTS[2]. Med posebnimi dogodki, ki so prispevali k ugotovitvam poročila in vsebini tega predloga, so: obsežno posvetovanje z vsemi zainteresiranimi stranmi o delovanju in dodani vrednosti instrumenta EZTS[3], izvedeno v sodelovanju z Odborom regij, Evropska konferenca o evropskih združenjih za teritorialno sodelovanje, ki je potekala 27. in 28. januarja 2011, Konferenca o EZTS in upravljanju na več ravneh, ki jo je med 21. in 23. marcem 2011 organiziralo madžarsko predsedstvo, ter številni sestanki z odbori in skupinami Evropskega parlamenta, od katerih je bil zadnji 22. junija 2011.

Sporočilo vseh skupin, zlasti pa že dejavnih EZTS in tistih, ki so še v pripravi, je bilo jasno: instrument je koristen in njegov potencial presega predvidene funkcije, vendar so postopki za delovanje in zlasti za ustanavljanje EZTS bolj zapleteni in negotovi, kot bi bilo treba.

Medtem ko je Odbor regij v mnenju, ki ga je sprejel januarja 2011[4], predlagal, naj se za pospeševanje uporabe EZTS uporabijo finančne in druge spodbude, kar so nekatera dejavna EZTS podprla, Komisija meni, da bi se morale zadevne strani za uporabo EZTS odločati na podlagi proste in nepristranske izbire ter brez posebnih spodbud, razen koristi, ki jo prinaša instrument.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Svet je v členu 175 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) pozvan, naj sprejme posebne ukrepe, potrebne za spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije.

Na podlagi členov 209 in 212 lahko Evropski parlament in Svet sprejmeta ukrepe, ki omogočajo sodelovanje s tretjimi državami, pri čemer ima lahko to sodelovanje razvojne cilje ali ne.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Uredba EZTS ni finančna uredba in nima proračunskih posledic za Unijo ali države članice. EZTS se lahko financirajo z lokalnimi, regionalnimi ali nacionalnimi sredstvi in lahko izvajajo ukrepe, sofinancirane z evropskimi sredstvi.

5.           POVZETEK VSEBINE UREDBE

S to uredbo o spremembi se uvajajo spremembe, da bi se po eni strani upoštevala terminologija, vpeljana s Pogodbo o delovanju Evropske unije, ter da bi se po drugi strani v skladu z zgoraj navedenim poročilom odpravile slabosti in uvedle izboljšave na področjih, na katerih je to mogoče.

Te spremembe se nanašajo na članstvo, vsebino konvencije in statuta EZTS, njegov namen, postopek, po katerem nacionalni organi odobrijo EZTS, veljavno pravo na področju zaposlovanja in javnega naročanja, pristop za EZTS, katerih člani niso enako odgovorni za svoja dejanja, ter na preglednejše postopke komuniciranja.

Za članstvo so uporabljene nove pravne podlage, ki regijam in organom držav nečlanic omogočajo članstvo v EZTS ne glede na to, ali drugi člani prihajajo iz ene ali več držav članic. Razjasnjena je tudi upravičenost oseb zasebnega prava do članstva.

Konvencija in statut EZTS sta na novo opredeljena, pri čemer je poudarjena razlika med njima v postopku odobritve.

Merila, ki jih nacionalni organi uporabljajo za odobritev ali zavrnitev, so natančneje določena in predlagan je omejen čas za preučitev (to je najpogostejša pritožba, ki jo navajajo obstoječa in predvidena EZTS).

V skladu s pravnim redom Unije so predlagane rešitve v zvezi s sistemoma obdavčitve in socialne varnosti za zaposlene v EZTS, ki so lahko zaposleni v kateri koli od držav članic, katerih ozemlja so del EZTS. Podoben pristop je predlagan za pravila o javnem naročanju.

Kar zadeva odgovornost, je za primere, v katerih se od nekaterih lokalnih ali regionalnih organov v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo zahteva omejena odgovornost, medtem ko morajo imeti drugi organi iz drugih držav članic neomejeno odgovornost, predlagana rešitev na podlagi zavarovanja po vzoru tiste, ki se uporablja za konzorcije evropske raziskovalne infrastrukture (ERIC)[5].

Nazadnje, države članice bodo morale Komisijo obveščati o vseh določbah, sprejetih za izvajanje uredbe EZTS, kakor bo spremenjena, vsako novo EZTS pa bo moralo Komisijo obvestiti o svojem namenu in članski sestavi zaradi objave v Uradnem listu (serija C).

2011/0272 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), kar zadeva razjasnitev, poenostavitev in izboljšanje ustanavljanja in izvajanja takih združenj

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti tretjega pododstavka člena 175 v povezavi s členom 209(1) in členom 212(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[6],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[7],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) V skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS)[8] (v nadaljnjem besedilu: uredba EZTS) je Komisija 29. julija 2011 sprejela „Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Uporaba Uredbe (ES) št. 1082/2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS)“[9].

(2) V navedenem poročilu je Komisija napovedala, da namerava predlagati omejeno število sprememb uredbe EZTS zaradi olajšanja ustanovitve in delovanja EZTS ter pojasnitev nekaterih veljavnih določb. Odpraviti je treba ovire pri ustanavljanju novih EZTS, hkrati pa ohraniti kontinuiteto in poenostaviti delovanje obstoječih EZTS, s čimer se bo omogočila njihova bolj razširjena uporaba za boljše sodelovanje in usklajenost politik med javnimi organi brez dodatne obremenitve za nacionalne ali evropske uprave.

(3) O ustanovitvi EZTS morajo odločiti njegovi člani in njihovi nacionalni organi, njegova ustanovitev pa ni samodejno povezana s pravnimi ali finančnimi prednostmi na ravni Unije.

(4) Z Lizbonsko pogodbo je bila kohezijski politiki dodana ozemeljska razsežnost, izraz „Skupnost“ pa je bil nadomeščen z izrazom „Unija“. Zato je treba v uredbo EZTS vpeljati to novo terminologijo.

(5) Izkušnje z do zdaj ustanovljenimi EZTS kažejo, da se novi pravni instrument uporablja tudi za sodelovanje pri izvajanju drugih evropskih politik. Učinkovitost in uspešnost EZTS je treba okrepiti z razširitvijo značaja teh združenj.

(6) EGTCs operate by nature in more than one Member State. Zato je treba to razjasniti, čeprav člen 2(1) uredbe EZTS pred spremembo omogoča, da se veljavno pravo na nekaterih področjih določi v konvenciji in statutu, ter čeprav ima pri takšnem določanju v hierarhični razvrstitvi veljavnega prava, opredeljenega v navedenem členu, prednost nacionalna zakonodaja države članice, v kateri ima EZTS registrirani sedež. Hkrati je treba določbe veljavnega prava razširiti na delovanje in dejavnosti EZTS.

(7) Ker imajo lokalni in regionalni organi v različnih državah članicah različen status, so lahko pristojnosti na eni strani meje regionalne, na drugi strani meje pa nacionalne, zlasti v manjših ali centraliziranih državah članicah. Zato je treba pojasniti, da lahko poleg držav članic tudi nacionalni organi postanejo člani EZTS.

(8) Medtem ko člen 3(1)(d) uredbe EZTS določa, da lahko osebe zasebnega prava postanejo člani EZTS, če se obravnavajo kot „osebe javnega prava“ v smislu člena 1(9) Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev[10], se bodo lahko EZTS v prihodnosti uporabljala tudi za skupno upravljanje javnih storitev splošnega gospodarskega interesa ali infrastruktur. Torej lahko člani EZTS postanejo tudi drugi akterji zasebnega ali javnega prava. Zato je treba zajeti tudi „javna podjetja“ v smislu člena 2(1)(b) Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev[11].

(9) V tretjem odstavku člena 175 Pogodbe vključevanje subjektov iz tretjih držav v zakonodajo, ki temelji na navedeni določbi, ni predvideno. V uredbi EZTS možnost, da subjekti iz tretjih držav sodelujejo v EZTS, ki so ustanovljena v skladu s to uredbo, ni bila izrecno izključena, če to omogočajo zakonodaja tretje države ali sporazumi med državo članico in tretjo državo.

(10) Izkušnje kažejo, da je vključevanje organov iz tretjih držav, ki so enakovredni upravičenim organom v državah članicah, povzročilo težave pri izvajanju. Vendar je takšno vključevanje v EZTS, ki so jih ustanovili člani iz dveh ali več držav članic, samo pomožni element sodelovanja znotraj Unije in med državami članicami. Zato je treba takšno vključevanje razjasniti brez uporabe druge pravne podlage iz Pogodbe.

(11) Evropsko teritorialno sodelovanje se od leta 1990 podpira s finančnimi instrumenti v okviru kohezijske politike in v tem okviru je bilo v omejenem številu primerov vedno mogoče sodelovanje med samo eno državo članico in tretjo državo. Zato je treba pravni instrument EZTS razširiti tudi na tak okvir sodelovanja.

(12) Glede na to, da bo za obdobje 2014–2020 za sodelovanje najbolj oddaljenih regij Unije odobrena posebna dodatna dodelitev, je treba poleg organov iz tretjih držav vključiti tudi organe iz čezmorskih držav in s čezmorskih ozemelj, navedenih v Prilogi II k Pogodbi (v nadaljnjem besedilu: čezmorska ozemlja). Takšno sodelovanje je dovoljeno na podlagi člena 203 Pogodbe.

(13) Uredba EZTS je vsebovala razlikovanje med konvencijo, ki je določala ustanovitvene elemente bodočega EZTS, in statutom, ki je določal izvedbene elemente. Vendar je moral statut vseeno vsebovati vse določbe konvencije. Zato je treba pojasniti, da sta konvencija in statut ločena dokumenta ter da se postopek odobritve uporablja samo za konvencijo, čeprav se državam članicam pošljeta oba. Poleg tega je treba nekatere elemente, ki so zdaj zajeti v statutu, namesto tega vključiti v konvencijo.

(14) Izkušnje z ustanavljanjem EZTS kažejo, da se trimesečno obdobje, ki ga ima država članica na voljo za odobritev, redko upošteva. Zato je treba ta rok podaljšati na šest mesecev. Po drugi strani je treba zaradi zagotavljanja pravne varnosti po izteku navedenega roka šteti, da je konvencija odobrena s tihim soglasjem. Čeprav lahko države članice za takšno odobritev uporabijo nacionalna pravila o postopku ali določijo posebna pravila v okviru nacionalnih pravil za izvajanje uredbe EZTS, je treba odstopanja od določbe v zvezi s tihim soglasjem po izteku šestmesečnega roka izključiti.

(15) Pojasniti je treba, da morajo države članice konvencijo odobriti, razen če menijo, da sodelovanje bodočega člana ni v skladu z uredbo EZTS, drugimi določbami prava Unije v zvezi z dejavnostmi EZTS, kot so določene v osnutku konvencije, ali z nacionalnim materialnim pravom v zvezi s pristojnostmi bodočega člana, razen če takšno sodelovanje ni utemeljeno z razlogi javnega interesa ali javne politike zadevne države članice, hkrati pa je treba iz obsega preučitve izključiti vsako nacionalno zakonodajo, ki vsebuje druge ali strožje pravila in postopke od tistih, predvidenih z uredbo EZTS.

(16) Ker uredba EZTS ne more veljati v tretjih državah ali na čezmorskih ozemljih, je treba določiti, da mora država članica, v kateri bo imelo predlagano EZTS registrirani sedež, pri odobritvi sodelovanja bodočih članov, ustanovljenih po njenem pravu, zagotoviti, da tretja država ali čezmorsko ozemlje uporablja pogoje in postopke, ki so enakovredni tistim iz uredbe EZTS ali ki so v skladu z mednarodnimi sporazumi, zlasti na podlagi pravnega reda Sveta Evrope. Prav tako je treba določiti, da mora v primeru vključitve več držav članic in ene ali več tretjih držav ali čezmorskih ozemelj zadoščati, da je bil takšen sporazum sklenjen med zadevno tretjo državo ali čezmorskim ozemljem in eno sodelujočo državo članico.

(17) Da bi se spodbudila pristop dodatnih članov obstoječemu EZTS, je treba poenostaviti postopek za spreminjanje konvencij v takšnih primerih. Zato takšnih sprememb ni treba priglasiti vsem sodelujočim državam članicam, ampak samo tisti državi članici, po katere nacionalnem pravu je ustanovljen novi bodoči član. Vendar ta poenostavitev ne sme veljati v primeru novega bodočega člana iz tretje države ali s čezmorskega ozemlja, da lahko vse sodelujoče države članice preverijo, ali je takšna pristop v skladu z njihovimi javnimi interesi ali javnimi politikami.

(18) Ker statut ne bo vseboval vseh določb konvencije, je treba registrirati in/ali objaviti statut in konvencijo. Poleg tega je treba zaradi preglednosti objaviti obvestilo o odločitvi za ustanovitev EZTS, in sicer v seriji C Uradnega lista Evropske unije. Zaradi usklajenosti mora biti navedeno obvestilo oblikovano v skladu s skupno predlogo.

(19) Namen EZTS je treba razširiti, da bo zajemal lajšanje in spodbujanje teritorialnega sodelovanja na splošno, vključno s strateškim načrtovanjem ter upravljanjem regionalnih in lokalnih zadev v skladu s kohezijsko politiko in drugimi politikami Unije, s čimer se bo prispevalo k strategiji Evropa 2020 ali izvajanju makroregionalnih strategij. Poleg tega je treba pojasniti, da mora biti določena pristojnost, ki je potrebna za učinkovito izvajanje EZTS, reprezentativna za najmanj enega člana iz vsake zastopane države članice.

(20) Glede na to je treba potrditi, da namen tega instrumenta ni zaobiti okvir, ki ga določa pravni red Sveta Evrope ter ki ponuja različne priložnosti in okvire, znotraj katerih lahko regionalni in lokalni organi čezmejno sodelujejo, vključno z nedavnimi evropskimi regionalnimi združenji za sodelovanje[12], niti ni namen tega instrumenta zagotoviti sklop posebnih skupnih pravil, s katerimi bi bile enotno urejene vse takšne ureditve po Uniji.

(21) Posebne naloge EZTS in možnost, da države članice omejijo ukrepe, ki jih lahko EZTS izvajajo brez finančne podpore Unije, je treba uskladiti z določbami o strukturnih skladih v obdobju 2014–2020.

(22) Čeprav je določeno, da naloge med drugim ne vključujejo izvajanja „regulativnih pooblastil“, kar ima lahko v različnih državah članicah različne pravne posledice, je vseeno treba navesti, da lahko skupščina EZTS določi pogoje za uporabo dela infrastrukture, ki jo EZTS upravlja, vključno s tarifami in pristojbinami, ki jih plačajo uporabniki.

(23) Zaradi odprtja EZTS za člane iz tretjih držav ali s čezmorskih ozemelj je treba določiti, da mora konvencija vsebovati ureditev za njihovo sodelovanje.

(24) Določiti je treba, da se v konvenciji ne sme samo ponoviti sklicevanje na veljavno pravo na splošno, kot je že določena v členu 2, ampak je treba navesti posebno zakonodajo Unije ali nacionalna pravila, ki se uporabljajo za EZTS kot pravno osebo ali njegove dejavnosti. Poleg tega je treba določiti, da so takšna nacionalna zakonodaja ali pravila lahko nacionalna zakonodaja ali pravila države članice, v kateri statutarni organi izvajajo svoja pooblastila – zlasti če osebje, ki dela pod direktorjevo odgovornostjo, deluje v državi članici, ki ni država članica registriranega sedeža EZTS – ali v kateri EZTS opravlja dejavnosti, vključno z državo, v kateri upravlja javne storitve splošnega gospodarskega interesa ali infrastrukture.

(25) Ta uredba ne sme obravnavati problemov, povezanih s čezmejnimi javnimi naročili, s katerimi se srečujejo EZTS.

(26) Pojasniti je treba, da morajo biti pravila, ki se uporabljajo za osebje EZTS, ter načela v zvezi z ureditvijo glede upravljanja osebja in postopkov zaposlovanja zaradi pomembnosti tega vprašanja določena v konvenciji, in ne v statutu. EZTS morajo imeti na voljo več možnosti. Posebna ureditev glede upravljanja osebja in postopkov zaposlovanja pa mora biti obravnavana v statutu.

(27) Države članice morajo nadalje preučiti možnosti, predvidene v členu 16 Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti[13], da bi se sporazumno določile izjeme od členov 11 do 15 (Določitev zakonodaje, ki se uporablja) navedene uredbe, kadar je to v interesu določenih oseb ali kategorij oseb, in da bi se osebje EZTS štelo za takšno kategorijo oseb.

(28) Pojasniti je treba, da mora biti ureditev odgovornosti članov v primeru EZTS z omejeno odgovornostjo zaradi pomembnosti tega vprašanja obravnavana v konvenciji, in ne v statutu.

(29) Pojasniti je treba različne ureditve za nadzor upravljanja javnih sredstev in revizijo računovodskih izkazov EZTS.

(30) Določiti je treba, da kadar je izključni cilj EZTS upravljati program sodelovanja ali del programa sodelovanja, ki ga podpira ESRR, ali kadar EZTS zadeva medregionalno sodelovanje ali omrežja, informacije o tem, na katerem ozemlju lahko EZTS opravlja svoje naloge, niso potrebne. V prvem primeru bo ozemlje opredeljeno (in spremenjeno) v ustreznem programu sodelovanja. V drugem pa bi zahteva za take informacije ogrozila pristop novih članov medregionalnemu sodelovanju ali omrežjem, čeprav gre v večini primerov za nebistvene dejavnosti.

(31) EZTS, katerih člani imajo omejeno odgovornost, se morajo jasneje razlikovati od tistih, katerih člani imajo neomejeno odgovornost. Da bi se EZTS, katerih člani imajo omejeno odgovornost, omogočilo izvajanje dejavnosti, ki lahko ustvarijo dolgove, mora biti poleg tega državam članicam dovoljeno, da od takšnih EZTS zahtevajo sklenitev ustreznega zavarovanja za tveganja v zvezi z njihovimi dejavnostmi.

(32) Pojasniti je treba, da države članice obvestijo Komisijo o vseh določbah, ki so jih sprejele za izvajanje uredbe EZTS, ter ji predložijo te določbe in njihove morebitne spremembe. Za izboljšanje obveščanja in usklajevanja med Komisijo, državami članicami in Odborom regij je treba določiti, da bo Komisija te določbe posredovala državam članicam in Odboru regij. Navedeni odbor je vzpostavil platformo EZTS, s katero se vsem zainteresiranim stranem omogočata izmenjava izkušenj in dobrih praks ter boljše obveščanje o priložnostih in izzivih EZTS, olajšuje izmenjava izkušenj o ustanavljanju EZTS na teritorialni ravni ter izmenjuje znanje o najboljših praksah teritorialnega sodelovanja.

(33) Določiti je treba nov rok za naslednje poročilo. V skladu s postopnim prehodom Komisije na oblikovanje politike na podlagi dokazov mora to poročilo obravnavati glavna vprašanja ocene, vključno z uspešnostjo, učinkovitostjo, evropsko dodano vrednostjo, relevantnostjo in trajnostjo. Prav tako je treba določiti, da je treba ob upoštevanju prvega pododstavka člena 307 Pogodbe to poročilo posredovati tudi Odboru regij.

(34) Pojasniti je treba, da obstoječim EZTS konvencije in statuta ni treba prilagoditi spremembam uredbe EZTS.

(35) Določiti je treba tudi, v skladu s katerim sklopom pravil je treba odobriti EZTS, za katere se je postopek odobritve začel že pred začetkom uporabe te uredbe.

(36) Za prilagoditev veljavnih nacionalnih pravil za izvajanje te uredbe preden je treba Komisiji predložiti programe v skladu s ciljem evropskega teritorialnega sodelovanja, je treba to uredbo začeti uporabljati 6 mesecev po začetku njene veljavnosti.

(37) Ker cilja te uredbe, to je izboljšanja pravnega instrumenta EZTS, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči in ga je torej lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja v skladu z ustavnim sistemom vsake države članice, pri čemer uporaba instrumenta EZTS ni obvezna –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1082/2006 se spremeni:

(1) Člen 1 se spremeni:

(a)      Odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1. Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje, v nadaljnjem besedilu: EZTS, se lahko ustanovi na ozemlju Unije pod pogoji in v skladu z določbami iz te uredbe.

2. Cilj EZTS je olajšati in spodbujati teritorialno sodelovanje, vključno s čezmejnim, transnacionalnim in medregionalnim sodelovanjem, med člani, kot so določeni v členu 3(1), z namenom krepitve ekonomske, socialne in teritorialne kohezije.“

(b)     Doda se naslednji odstavek:

„5. Registrirani sedež EZTS je v državi članici, po katere pravu je ustanovljen vsaj en njegov član.“

(2)          V členu 2 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.     EZTS ter njegove ukrepe in dejavnosti urejajo:

(a) ta uredba in, če je to primerno, drugo pravo Unije v zvezi z dejavnostmi EZTS;

(b) kadar ta uredba to izrecno dovoljuje, določbe konvencije iz člena 8;

(c) na področjih, ki jih ta uredba ne ureja oziroma jih ureja le delno, pravo države članice, v kateri ima EZTS registrirani sedež, oziroma kadar ta uredba to dovoljuje, pravo države članice, v kateri statutarni organi izvajajo svoja pooblastila ali v kateri EZTS opravlja svoje dejavnosti.

EZTS se za namene določanja prava, ki se uporablja, obravnava kot pravna oseba države članice, v kateri ima registrirani sedež.“

(3)          V členu 3 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

„1.     Člani EZTS lahko postanejo:

(a) države članice ali organi na nacionalni ravni;

(b) regionalni organi;

(c) lokalni organi;

(d) javna podjetja v smislu člena 2(1)(b) Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta[14] ali osebe javnega prava v smislu člena 1(9) Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta[15];

(e) nacionalni, regionalni ali lokalni organi ali javna podjetja, enakovredni tistim iz točke (d), iz tretjih držav ali s čezmorskih ozemelj, pod pogoji iz člena 3a(1).“

(b)     Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. EZTS sestavljajo člani, ki prihajajo z ozemelj najmanj dveh držav članic, razen v primeru iz člena 3a(2).“

(4)          Doda se naslednji člen 3a:

„Člen 3a Pristop članov iz tretjih držav ali čezmorskih ozemelj

1.       V skladu s členom 4(3a) lahko EZTS sestavljajo člani, ki prihajajo z ozemelj najmanj dveh držav članic in ene ali več tretjih držav oziroma z enega ali več čezmorskih ozemelj, če zadevne države članice in tretje države ali ozemlja skupaj izvajajo ukrepe teritorialnega sodelovanja ali programe, ki jih podpira Unija.

2.       EZTS lahko sestavljajo člani, ki prihajajo z ozemlja ene same države članice in ene tretje države ali z enega čezmorskega ozemlja, če zadevna država članica meni, da takšno EZTS spada v okvir njenega teritorialnega sodelovanja ali njenih dvostranskih odnosov s tretjo državo ali čezmorskim ozemljem.“

(5)          Člen 4 se spremeni:

(a)      Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.     Ko bodoči član v skladu z odstavkom 2 uradno obvesti zadevno državo članico, ta odobri konvencijo – pri tem upošteva svojo ustavno strukturo – in sodelovanje bodočega člana v EZTS, razen če meni, da takšno sodelovanje ni v skladu s to uredbo, drugo pravo Unije v zvezi z dejavnostmi EZTS ali nacionalno zakonodajo v zvezi s pristojnostmi bodočega člana oziroma da takšno sodelovanje ni utemeljeno z razlogi javnega interesa ali javne politike te države članice. V takšnem primeru država članica poda izjavo z navedbo razlogov, zaradi katerih odobritev ni mogoča, ali predlaga potrebne spremembe konvencije, da bi se omogočilo sodelovanje bodočega člana.

Država članica sprejme odločitev v šestih mesecih od datuma prejema vloge v skladu z odstavkom 2. Če se zadevna država članica ne odzove v predpisanem roku, se konvencija šteje za odobreno.

Pri odločanju o sodelovanju bodočega člana v EZTS lahko države članice uporabijo svoja nacionalna pravila.“

(b)     Vstavi se naslednji odstavek 3a:

„3a.    Če bodoči člani EZTS prihajajo iz tretjih držav ali s čezmorskih ozemelj, država članica, v kateri bo imelo predlagano EZTS registrirani sedež, zagotovi, da so izpolnjeni pogoji iz člena 3a in da tretja država ali država članica, katere zakonodaja velja za čezmorsko ozemlje, odobri sodelovanje bodočega člana v skladu z enakovrednimi pogoji in postopki, kot so določeni v tej uredbi, ali v skladu s sporazumom, sklenjenim med najmanj eno državo članico, po katere pravu je ustanovljen bodoči član, in takšno tretjo državo ali čezmorskim ozemljem. Uporablja se odstavek 3 tega člena.“

(c)      Odstavka 5 in 6 se nadomestita z naslednjim:

„5.     Člani se dogovorijo o konvenciji iz člena 8, pri čemer zagotovijo skladnost z odobritvijo ali spremembami, ki jih države članice predlagajo v skladu z odstavkom 3 tega člena.

6.       EZTS uradno obvesti države članice, po katerih pravu so ustanovljeni njegovi člani, o vseh spremembah konvencije ali statuta.

Države članice odobrijo vsako spremembo konvencije po postopku iz tega člena.

Če obstoječemu EZTS pristopi nov član iz države članice, ki je že odobrila konvencijo, takšen pristop odobri le država članica, po katere zakonodaji je ustanovljen novi član. Uporablja se odstavek 3 tega člena.

Če obstoječemu EZTS pristopi nov član iz tretje države ali s čezmorskega ozemlja, takšen pristop odobrijo vse države članice, ki so že odobrile konvencijo. Uporablja se odstavek 3a tega člena.“

(6)          Člen 5 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 5 Pridobitev pravne osebnosti in objava v Uradnem listu

1.       Konvencija in statut ter vse njune poznejše spremembe se registrirajo in/ali objavijo v skladu z veljavnim nacionalnim pravom države članice, v kateri ima zadevno EZTS registrirani sedež. EZTS pridobi status pravne osebe na dan registracije ali objave, odvisno od tega, kaj se zgodi prej. Člani obvestijo zadevne države članice, Komisijo in Odbor regij o registraciji ali objavi konvencije.

2.       EZTS zagotovi, da se v desetih delovnih dneh od registracije ali objave konvencije Komisiji pošlje prošnja v skladu s predlogo iz Priloge k tej uredbi. Nato Komisija to prošnjo posreduje Uradu za publikacije Evropske unije, ta pa v seriji C Uradnega lista Evropske unije objavi obvestilo o ustanovitvi EZTS skupaj s podrobnostmi, navedenimi v Prilogi k tej uredbi.“

(7)          V členu 6 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.     Ne glede na odstavke 1, 2 in 3 se za naloge EZTS, ki so navedene v členu 7(3) in zajemajo ukrepe, ki jih sofinancira Unija, uporablja ustrezna zakonodaja v zvezi z nadzorom teh sredstev.“

(8)          Člen 7 se spremeni:

(a)      Odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:

„2.     EZTS deluje v okviru nalog, ki so mu bile dodeljene; te naloge zajemajo poenostavljanje in pospeševanje teritorialnega sodelovanja za krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, določijo pa jih člani EZTS glede na to, ali navedene naloge spadajo v pristojnost v skladu z nacionalnim pravom najmanj enega člana iz vsake države članice, zastopane v tem EZTS.

3.       EZTS lahko izvaja posebne ukrepe teritorialnega sodelovanja med svojimi člani v prizadevanju za cilj iz člena 1(2), in sicer s finančno podporo Unije ali brez nje.

Natančneje, naloge EZTS lahko zadevajo izvajanje programov sodelovanja ali njihovih delov ali dejavnosti, ki jih Unija podpira prek Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in/ali Kohezijskega sklada.

Države članice lahko omejijo ukrepe, ki jih lahko EZTS izvajajo brez finančne podpore Unije. Vendar države članice ne izključijo tistih ukrepov, ki jih zajemajo prednostne naloge na področju naložb v skladu s kohezijsko politiko Unije, kot je bila sprejeta za obdobje 2014–2020.“

(b)     Odstavku 4 se doda naslednji pododstavek:

„Vendar lahko skupščina EZTS iz člena 10(1)(a) določi pogoje za uporabo dela infrastrukture, ki jo ta EZTS upravlja, vključno s tarifami in pristojbinami, ki jih plačajo uporabniki.“

(9)          V členu 8 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.     V konvenciji se določijo:

(a) ime EZTS in njegov registrirani sedež;

(b) obseg ozemlja, na katerem lahko EZTS izvaja naloge;

(c) cilji in naloge EZTS;

(d) njegovo trajanje in pogoji za prenehanje delovanja;

(e) seznam njegovih članov;

(f) posebno pravo Unije ali nacionalno pravo, ki se uporablja pri razlagi in izvajanju konvencije;

(g) ureditev za vključevanje članov iz tretjih držav ali s čezmorskih ozemelj, če je ustrezno;

(h) posebno pravo Unije ali nacionalno pravo, ki se uporablja za dejavnosti EZTS, pri čemer je slednje lahko pravo države članice, v kateri statutarni organi izvajajo svoja pooblastila ali v kateri EZTS opravlja svoje dejavnosti;

(i) pravila, ki se uporabljajo za osebje EZTS, ter načela v zvezi z ureditvijo upravljanja osebja in postopkov zaposlovanja;

(j) v primeru EZTS z omejeno odgovornostjo ureditev odgovornosti članov v skladu s členom 12(3);

(k) ustrezna ureditev vzajemnega priznavanja, vključno z ureditvijo za finančni nadzor upravljanja javnih sredstev, in

(l) postopki za spreminjanje konvencije, vključno z izpolnjevanjem obveznosti iz členov 4 in 5.

Kadar pa EZTS samo upravlja program sodelovanja ali njegov del v okviru kohezijske politike Evropske unije ali kadar EZTS zadeva medregionalno sodelovanje ali omrežja, informacije iz točke (b) niso potrebne.

Za osebje EZTS se v skladu s točko (i) uporabljajo pravila:

(a) države članice, v kateri ima EZTS registrirani sedež;

(b) države članice, v kateri osebje EZTS dejansko deluje ali

(c) države članice, katere državljan je član osebja.

Za enako obravnavanje vsega osebja, ki dela na isti lokaciji, lahko za uporabo nacionalne zakonodaje in prepisov javnega ali zasebnega prava veljajo dodatna pravila ad hoc, ki jih določi EZTS.“

(10)        V členu 9 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.     Statut vključuje vsaj naslednje:

(a) operativne določbe organov EZTS in njihove pristojnosti ter število predstavnikov članov v ustreznih organih;

(b) postopke odločanja v okviru EZTS;

(c) delovni jezik ali delovne jezike;

(d) ureditev delovanja;

(e) posebno ureditev glede upravljanja osebja in postopkov zaposlovanja;

(f) ureditev finančnih prispevkov članov;

(g) veljavna računovodska in proračunska pravila vsakega člana v razmerju do EZTS;

(h) imenovanje neodvisnega zunanjega revizorja računovodskih izkazov EZTS;

(i) the arrangements for the liability of the members in accordance with Article 12(2); and

(j) postopke za spreminjanje statuta, vključno z izpolnjevanjem obveznosti iz členov 4 in 5.“

(11)        V členu 11 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.     Priprava računovodskih izkazov, po potrebi vključno s spremljajočim letnim poročilom, ter revizija in objava teh izkazov so urejene s pravom države članice, v kateri ima EZTS registrirani sedež.“

(12)        Člen 12 se spremeni:

(a)      odstavku 1 se doda naslednji pododstavek:

„EZTS je odgovorno za vse svoje dolgove.“

(b)     Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Ne glede na odstavek 3, če so sredstva EZTS nezadostna za izpolnitev njegovih obveznosti, njegovi člani nosijo odgovornost za dolgove EZTS kakršne koli vrste, pri čemer je delež vsakega člana določen sorazmerno z njegovim finančnim prispevkom. Podrobnosti o finančnih prispevkih se določijo v statutu.

Člani se v statutu lahko zavežejo, da bodo po prenehanju članstva v EZTS odgovorni za obveznosti, ki izhajajo iz dejavnosti EZTS med njihovim članstvom.

2a.     Če ima vsaj en član EZTS zaradi nacionalnega prava, po katerem je ustanovljen, omejeno odgovornost ali je njegova odgovornost izključena, lahko tudi drugi člani v konvenciji omejijo svojo odgovornost.

Ime EZTS, katerega člani imajo omejeno odgovornost, vsebuje besedo ‚omejeno‘.

Zahteve za objavo konvencije, statuta in računovodskih izkazov EZTS, katerega člani imajo omejeno odgovornost, so najmanj enakovredne tistim, ki jih morajo izpolnjevati člani drugih pravnih oseb z omejeno odgovornostjo, ustanovljeni po zakonodaji države članice, v kateri ima EZTS registrirani sedež.

V primeru EZTS, katerega člani imajo omejeno odgovornost, lahko države članice zahtevajo, naj EZTS sklene ustrezno zavarovanje za kritje tveganj v zvezi z njegovimi dejavnostmi.“

(13)        V členu 15(2) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„2.     Za spore, ki vključujejo EZTS, se uporablja zakonodaja Unije o sodni pristojnosti, razen če ta uredba določa drugače. V primerih, ki niso predvideni s tako zakonodajo Unije, so za reševanje sporov pristojna sodišča države članice, v kateri ima EZTS registrirani sedež.“

(14)        V členu 16 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.     Države članice sprejmejo ustrezne določbe za zagotovitev učinkovite uporabe te uredbe.

Če to zahteva nacionalno pravo države članice, lahko zadevna država članica sestavi izčrpen seznam nalog, ki jih člani EZTS, ustanovljeni po njeni zakonodaji, že imajo, kar zadeva teritorialno sodelovanje v smislu člena 3(1) v navedeni državi članici.

Država članica obvesti Komisijo o vseh določbah, sprejetih na podlagi tega člena, in ji predloži te določbe ali njihove spremembe. Komisija bo te določbe nato posredovala drugim državam članicam in Odboru regij.“

(15)        Člen 17 se nadomesti z naslednjim:

„Komisija do sredine leta 2018 predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Odboru regij poročilo o oceni o uporabi, uspešnosti, učinkovitosti, relevantnosti, evropski dodani vrednosti in možnostih za poenostavitev te uredbe.

Poročilo o oceni temelji na kazalnikih, ki jih Komisija sprejme z delegiranimi akti v skladu s členom 18.“

(16)        Doda se naslednji člen 18:

„Člen 18 Izvajanje pooblastila

1.       Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov se Komisiji podeli pod pogoji iz tega člena.

2.       Pooblastila iz te uredbe se podelijo za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

3.       Pooblastila iz člena 17 lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekličeta.

S sklepom o preklicu pooblastilo iz navedenega sklepa preneha veljati. Preklic stopi v veljavo dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na dan, naveden v sklepu. Na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov ne vpliva.

4.       Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.       Delegirani akti začnejo veljati le, če jim niti Evropski parlament niti Svet v dveh mesecih od dneva uradnega obvestila o njih ne nasprotujeta ali če Evropski parlament in Svet pred iztekom navedenega roka obvestita Komisijo, da jim ne bosta nasprotovala. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se navedeni rok podaljša za dva meseca.

Če ob izteku navedenega roka niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta delegiranemu aktu, se ta objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na dan, naveden v delegiranem aktu.

Delegirani akt se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred iztekom navedenega roka, če Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala.

Če Evropski parlament ali Svet nasprotuje delegiranemu aktu, ta ne začne veljati. Institucija, ki nasprotuje delegiranemu aktu, mora navesti razloge za svoje nasprotovanje.“

Člen 2 Prehodne določbe

1. EZTS, ki so bila ustanovljena pred začetkom veljavnosti te uredbe, ni treba uskladiti konvencij in statutov z določbami te uredbe, kakor je bila spremenjena.

2. Za EZTS, za katere se je postopek iz člena 4 začel pred datumom začetka uporabe te uredbe in katerih registracija in/ali objava v skladu s členom 5 še ni izvedena, veljajo določbe o registraciji in/ali objavi iz Uredbe (ES) št. 1082/2006, preden je bila spremenjena.

3. EZTS, za katere se je postopek iz člena 4 začel več kot šest mesecev pred začetkom uporabe te uredbe, se odobrijo v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 1082/2006, preden je bila spremenjena.

4. Drugi EZTS, ki niso navedeni v odstavkih 2 in 3 ter za katere se je postopek iz člena 4 začel pred datumom začetka uporabe te uredbe, se odobrijo v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 1082/2006, kakor je bila spremenjena s to uredbo.

Člen 3 Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od [Urad za publikacije: vstaviti datum šest mesecev od datuma začetka veljavnosti].

Države članice predložijo potrebne spremembe nacionalnih določb, sprejete v skladu s členom 16(1) Uredbe (ES) št. 1082/2006, najpozneje […] [Urad za publikacije: vstaviti datum šest mesecev od datuma začetka veljavnosti].

Člen 4

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

PRILOGA

Predloga za podatke, ki jih je treba predložiti na podlagi člena 5(2)

USTANOVITEV EVROPSKEGA ZDRUŽENJA ZA TERITORIALNO SODELOVANJE (EZTS)

Uredba (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006

(UL L 210, 31.7.2006, str. 219)

Ime EZTS, katerega člani imajo omejeno odgovornost, vsebuje besedo „omejeno“ (člen 12(2)).

Zvezdica (*) označuje polja, katerih izpolnitev je obvezna.

I.1) Ime, naslov in kontaktne točke

Registrirano ime*:

Registrirani sedež*:

Kraj*: || Poštna številka: || Država*:

Kontaktne točke: Naslovnik: || Telefon:

E-naslov: || Telefaks:

Spletni naslovi (če je ustrezno):

I.2) Trajanje združenja*

Trajanje združenja:  nedoločen čas  do: // (dd/mm/llll)

Datum registracije/objave: // (dd/mm/llll)

II. Cilji*

________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ šifra NUTS  šifra NUTS  šifra NUTS  šifra NUTS 

III. Dodatne podrobnosti o imenu združenja (če je ustrezno)

Ime je v (označite ustrezno kratico države): BE          BG      CZ     DK    DE    EE     IE      EL      ES    FR      IT       CY       LV      LT                                                            LU           HU     MT    NL     AT    PL      PT    RO     SI     SK     FI              SE           UK          Drugo: _____                                                                    Polno ime (če je ustrezno):_________________________________________________________________ Okrajšano ime (če je ustrezno):_____________________________________________________________

---------------------------------------- Oddelek III uporabite tolikokrat, kot je potrebno-----------------------------------

IV. Člani*

IV.1) Skupno število članov združenja*:

IV.2) Podatki o članih*

Uradno ime*:

Poštni naslov:

Kraj: || Poštna številka: || Država*:

Kontaktne točke: Naslovnik: || Telefon:

E-naslov: || Telefaks:

Spletni naslovi (če je ustrezno):

Vrsta člana*:  država članica  nacionalni organ  regionalni organ  lokalni organ  oseba javnega prava  javno podjetje združenje, ki ga sestavljajo: · države članice, skupno*: · nacionalni organi, skupno*: · regionalni organi, skupno*: · lokalni organi, skupno*: · osebe javnega prava, skupno*: · javna podjetja, skupno:*  tretja država ali čezmorsko ozemlje

-------------------------------------- Oddelek IV.2) uporabite tolikokrat, kot je potrebno----------------------------------

V. Dodatne informacije (če je ustrezno)

________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________

VI. Datum odpošiljanja tega obvestila: // (dd/mm/llll)

[1]               Poročilo Komisije Evropskemu Parlamentu in Svetu: Uporaba Uredbe (ES) št. 1082/2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), COM(2011) 462 konč., 29.7.2011.

[2]               http://portal.cor.europa.eu/egtc/en-US/Pages/welcome.aspx

[3]               Rezultati objavljeni v sklepih Odbora regij o skupnem posvetovanju – Pregled Uredbe (ES) 1082/2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, Odbor regij, 2010                , http://www.cor.europa.eu/COR_cms/ui/ViewDocument.aspx?contentid=366960dd-3c03-4efa-9230-665455fa6bb5

[4]               Mnenje na lastno pobudo Odbora regij o novih perspektivah za revizijo uredbe o EZTS (CdR 100/2010 fin), poročevalec: Alberto Núnez Feijóo.

[5]               Člen 14(3) Uredbe Sveta (ES) o pravnem okviru Skupnosti za Konzorcij evropske raziskovalne infrastrukture (ERIC) (UL L 206, 8.8.2009, str. 1): „V primeru, da finančna odgovornost njegovih članic ni neomejena, ERIC sklene potrebna zavarovanja, da se pokrijejo vsa tveganja v zvezi z njegovo gradnjo in delovanjem infrastrukture.“

[6]               UL C , , str. .

[7]               UL C , , str. .

[8]               UL L 210, 31.7.2006, str. 19.

[9]               COM(2011) 462 konč.

[10]             UL L 134, 30.4.2004, str. 114.

[11]             UL L 134, 30.4.2004, str. 1.

[12]             Protokol št. 3 k Evropski okvirni konvenciji o čezmejnem sodelovanju teritorialnih skupnosti ali oblasti pri evropskih regionalnih združenjih za sodelovanje (ERZS), ki je na voljo za podpis od 16. novembra 2009.

[13]             UL L 200, 7.6.2004, str. 1.

[14]             UL L 134, 30.4.2004, str. 1.

[15]             UL L 134, 30.4.2004, str. 114.