OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA 1.1. Povzetek

Mednarodno konvencijo o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov (Konvencija STCW) so leta 1978 sklenile države pogodbenice IMO (Mednarodna pomorska organizacija, agencija Združenih narodov, odgovorna za mednarodni regulativni okvir za ladijski promet). Konvencija obravnava zahteve za usposabljanje pomorščakov (predvsem častnikov) in izdajanje ustreznih spričeval. Konvencija STCW je bila leta 1995 bistveno spremenjena.

Konvencija je bila vključena v zakonodajo Skupnosti z Direktivo 94/58 o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov[1]. Pravila EU o varnosti v pomorskem prometu so dejansko v veliki meri usklajena z mednarodnimi pravili.

Direktiva 94/58 je bila večkrat spremenjena in končno nadomeščena z Direktivo 2001/25, ta pa s sedaj veljavno Direktivo 2008/106[2]. Sčasoma so se pravila EU spremenila, predvsem zaradi prenosa sprememb Konvencije STCW, vendar tudi zaradi razvoja in racionalizacije sistema priznavanja pomorščakov, ki so se izobraževali in usposabljali zunaj EU. Priznavanje pomorščakov, ki so se izobraževali in usposabljali zunaj EU, je ključnega pomena za dejavnost, kot je pomorski promet, ki je globalizirana že od štiridesetih let.

Glede na to je Mednarodna pomorska organizacija leta 2007 uvedla celovito prenovo Konvencije STCW, h kateri so dejavno prispevale tudi Komisija in države članice in je bila dosežena s sprejetjem niza bistvenih sprememb, o katerih so se države pogodbenice dogovorile 25. junija 2010 na konferenci v Manili.

Manilske spremembe Konvencije bodo začele veljati 1. januarja 2012. Od tega dne bo moralo pomorsko izobraževanje izpolnjevati nove zahteve. Ker so države članice EU tudi pogodbenice Konvencije in nobena ni nasprotovala Manilskim spremembam, bodo morale svojo zakonodajo prilagoditi novemu besedilu Konvencije. Zakonodajo EU je treba, tako kot doslej, uskladiti z mednarodnimi pravili, da se za države članice prepreči morebitna kolizija med njihovimi mednarodnimi obveznostmi in obveznostmi na ravni EU. Cilj tega predloga je uskladitev z mednarodnimi pravili, vsebuje pa tudi nekaj ukrepov, ki omogočajo, da ta zakonodajna pobuda nekoliko racionalizira Direktivo STCW.

Ti ukrepi se nanašajo na uvedbo zahteve, da države članice Komisiji za statistične namene zagotavljajo obstoječe podatke o spričevalih, in na podaljšanje v praksi neizvedljivega roka iz postopka o priznavanju sistemov STCW tretjih držav.

1.2. Konvencija STCW

Znano je, da ima pomorski promet mednarodni značaj. Zaradi te značilnosti na isti ladji delajo posadke, ki so se usposabljale v različnih državah in v skladu z različnimi sistemi. Zato je ključnega pomena, da so vsi takšni člani posadke usposobljeni za varno opravljanje svojih nalog. Usposabljanje ima pomembno vlogo pri varnosti v pomorskem prometu.

Zato so pogodbenice Mednarodne pomorske organizacije (IMO) leta 1978 zaradi „spodbujanja varnosti človeškega življenja na morju in zaščite morskega okolja s soglasno določitvijo mednarodnih standardov za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov“ sprejele Mednarodno konvencijo o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov („Konvencija STCW“), ki je začela veljati leta 1984.

Ta konvencija predpisuje minimalne standarde, ki jih morajo pogodbenice obvezno izpolnjevati ali presegati. Kot je bilo že omenjeno, je bila Konvencija STCW v letih 1995 in 2010 bistveno spremenjena.

V strukturi in vsebini Konvencije uvodni členi vsebujejo splošna načela in določbe o začetku veljavnosti in postopkih za spremembe, Tehnična priloga – ki jo sestavljajo „pravila“ – pa vsebuje zahteve za usposabljanje, kvalifikacije in izdajanje spričeval za različna delovna mesta na ladjah (na primer „poveljnik“, „prvi častnik“ itd.). Druga priloga h Konvenciji – „Kodeks“ – v delu „A“ vsebuje podrobne tabele z natančnimi opisi fizičnih veščin (npr. določanje položaja, manevriranje ladje, ravnanje s tovorom), ki jih morajo obvladati kandidati za različna delovna mesta na ladji in preskusiti pristojni organi. Del „B“ Kodeksa vsebuje navodila za izvajanje celotnih pravil STCW. Del „B“ Kodeksa je edini del Konvencije, ki za pogodbenice ni pravno zavezujoč.

V tem smislu je bil cilj spremembe Konvencije v letu 2010 po eni strani izboljšati njene določbe (na primer z izboljšanjem pravil o preprečevanju goljufij in pravil o standardih zdravstvenega stanja), po drugi strani pa prilagoditi Konvencijo najnovejšemu tehnološkemu razvoju.

Manilske spremembe so uvedle tudi več novih ukrepov, na primer zahteve za usposabljanje za „kvalificirane pomorščake“ in „častnike elektrotehnike“, ki jih prejšnja različica Konvencije ni obsegala.

1.3. Direktive STCW

Pravila EU o usposabljanju in izdajanju spričeval pomorščakom imajo že od uvedbe dva cilja:

· določitev skupnih minimalnih standardov za usposabljanje pomorščakov, ki delajo na ladjah pod zastavo EU, na podlagi mednarodnih standardov;

· zagotovitev ustrezne usposobljenosti pomorščakov, ki imajo spričevala, izdana v državah, ki niso članice EU, in delajo na ladjah, ki plujejo pod zastavo EU.

Ta dva vidika se prepletata v različnih direktivah, sprejetih po direktivi iz leta 1994 o minimalni ravni izobraževanja za pomorščake, ki je prvič vključila Konvencijo STCW v zakonodajo EU, pri čemer so se pravila EU pozneje spreminjala skladno s spremembami Konvencije STCW.

Tako je bila Direktiva 94/58 spremenjena z Direktivo 98/35/ES o prenosu sprememb Konvencije iz leta 1995 in pozneje nadomeščena z Direktivo 2001/25, ki je uvedla postopek za priznavanje spričeval pomorščakov, izdanih v tretjih državah. Sledile so tri dodatne spremembe, uvedene z Direktivo 2002/84 (opredeljuje postopek komitologije za priznavanje spričeval tretjih držav), Direktivo 2003/103 (določa novi postopek za priznavanje tretjih držav), Direktivo 2005/23 (uvaja zahteve za pomorščake, ki delajo na potniških ladjah) in Direktivo 2005/45 (o vzajemnem priznavanju spričeval, ki so jih izdale države članice). Končno je Direktivo 2001/25 nadomestila Direktiva 2008/106, ki je uvedla nove elemente v zvezi s postopkom komitologije.

Glavna načela tega razvijajočega se zakonodajnega okvira se ob upoštevanju treh ciljev politik, navedenih zgoraj, lahko povzamejo na naslednji način:

· Določeni so skupni standardi za usposabljanje pomorščakov, ki delajo na ladjah pod zastavo EU, ki ponavljajo standarde, določene s Konvencijo STCW. Ko se ti standardi vključijo v zakonodajo EU in s tem postanejo njen del, se razlagajo in izvajajo v skladu z načeli zakonodaje EU in, če je potrebno, izvršujejo tako, kakor katera koli druga zakonska določba EU. Sedaj veljavna direktiva se v primeru manjših sprememb Konvencije STCW lahko posodobi s postopkom komitologije, če se na mednarodni ravni uvedejo bistvene spremembe, pa je treba veljavno direktivo posodobiti z novo tako, kot v tem primeru.

· Priznavanje tretjih držav. Z ustanovitvijo Evropske agencije za pomorsko varnost (EMSA) je Komisija dobila pomoč, ki je bila potrebna za natančno spoznavanje sistemov usposabljanja in izdajanja spričeval pomorščakom v državah, ki niso članice EU. Komisiji je presojo teh sistemov naložila Direktiva 2003/103. Komisija je ob pomoči Evropske agencije za pomorsko varnost odgovorna zlasti za presojo, ali tretje države izpolnjujejo zahteve Konvencije STCW.

· Priznanje tretje države, ki ga mora zahtevati država članica, poteka na naslednji način: najprej Evropska agencija za pomorsko varnost opravi inšpekcijski pregled sistema in naprav za pomorsko usposabljanje in izdajanje spričeval na kraju samem, da zbere dokazila o izpolnjevanju standardov iz Konvencije STCW, nato pa službe Komisije na podlagi ugotovitev inšpekcijskega pregleda in dokumentov, ki jih predloži zadevna tretja država, ocenijo skladnost sistema s STCW. Faza presoje skladnosti lahko zajema več stikov z zadevno tretjo državo, ki je morda pripravljena v svojo zakonodajo ali prakso uvesti prilagoditve, da ju uskladi s priporočili Komisije. Čas, ki je za to potreben, je odvisen od vrste in obsega teh prilagoditev ter prizadevanj zadevne države. Na koncu tega postopka Komisija v okviru postopka „komitologije“ predloži osnutek sklepa (o prvem priznanju države ali preklicu priznanja) v presojo državam članicam. Končni sklep sprejme Komisija in ga objavi v Uradnem listu. Priznanje Komisije pomeni, da države članice lahko priznajo spričevala, ki jih je izdala priznana država, in da pomorščaki iz te države lahko delajo na ladjah, ki plujejo pod zastavo te države članice. Kljub priznanju Komisije države članice niso dolžne priznati spričeval iz teh držav. Nasprotno pa pomorščaki iz nepriznanih držav ne smejo delati na ladjah, ki plujejo pod zastavo EU.

2. Pravni elementi predloga 2.1. Vsebina predloga 2.1.1. Manilske spremembe

Kot je navedeno zgoraj, je cilj tega predloga vključiti v zakonodajo EU spremembe Konvencije STCW iz leta 2010, zlasti zato, da se za države članice prepreči morebitna kolizija med njihovimi mednarodnimi obveznostmi in obveznostmi na ravni EU.

Spremembe iz leta 2010 se nanašajo na „pravila“, ki so priložena h Konvenciji, in bolj tehnični „Kodeks“, katerega del „A“ je, kot je pojasnjeno zgoraj, obvezen. Najpomembnejše spremembe Konvencije, ki jih vsebuje ta predlog, so:

– učinkovitejše določbe v zvezi z izobraževanjem in ocenjevanjem, izdajanjem spričeval o usposobljenosti ter preprečevanjem goljufij;

– posodobljeni standardi v zvezi zdravstvenim stanjem, delovno sposobnostjo in zlorabo alkohola;

– nove zahteve v zvezi z izdajanjem spričeval za kvalificirane pomorščake in častnike elektrotehnike ter usposabljanjem s področja varnosti za vse pomorščake;

– posodobljene zahteve za osebje na nekaterih vrstah ladij;

– pojasnitev in poenostavitev opredelitve „spričevala“.

V predlogu so prilagojene tudi določbe Konvencije STCW o ladijskem stražarjenju, da se uskladijo s predpisi EU o delovnem času pomorščakov.

2.1.2. Podaljšanje roka iz člena 19(3) Direktive 2008/106 s treh na osemnajst mesecev

Cilj predloga je tudi določitev roka za priznavanje tretjih držav, ki je realnejši od sedanjega trimesečnega roka, opredeljenega v členu 19(3) Direktive 2008/106. Ta določba se nanaša na časovni okvir, ki je Komisiji na voljo za odločanje o priznanju tretje države na podlagi zahteve države članice.

Poudariti je treba, da ta rok izvira iz prejšnjega postopka za priznavanje tretjih držav, uvedenega z Direktivo 2001/25/ES. V tem postopku so morale države članice, ki so želele priznati tretjo državo, Komisiji poslati dokumentacijo z ustreznimi utemeljitvami svoje zahteve. Zato je bilo delo na ravni EU opravljeno na podlagi prej urejenih dokumentov in brez vključevanja tretje države. Komisija je imela za preučitev dokumentov na voljo tri mesece.

Sedanji mehanizem za priznavanje tretjih držav, ki ga je uvedla Direktiva 2003/103/ES, je bistveno drugačen in izkušnje so pokazale, da je trimesečni rok, ki izhaja iz prejšnjega postopka, popolnoma nerealen.

V skladu s sedanjim sistemom priznanje tretje države temelji na inšpekcijskem pregledu na kraju samem, ki ga opravi Evropska agencija za pomorsko varnost, njenem poročilu, izmenjavi dopisov med Komisijo in tretjo državo, presoji, ki jo opravi Komisija, postopku komitologije in končno sprejetju sklepa.

V tem okviru mora Evropska agencija za pomorsko varnost predvsem načrtovati inšpekcijske preglede tretjih držav, kar pomeni, da se inšpekcijski pregled tretje države ne opravi nujno takoj po zahtevi države članice.

Presoja tretje države pomeni tudi, da so organi te države vključeni v postopek dialoga s Komisijo. To zahteva čas, zlasti za upravo tretje države, da odpravi morebitne pomanjkljivosti, odkrite na začetku.

Vse to pomeni, da je trimesečni rok popolnoma nerealen. Izkušnje, pridobljene pri izvajanju Direktive 2008/106, kažejo, da je razumni časovni okvir za izvedbo celotnega postopka osemnajst mesecev. Zato ta predlog vsebuje ustrezno določbo o spremembi Direktive 2008/106.

2.1.3. Zagotavljanje obstoječih podatkov o spričevalih Komisiji

Oblikovalcem politik na evropski in nacionalni ravni je zlasti v zadnjem desetletju postalo jasno, da je popolne in točne podatke o pomorščakih težko zbrati. Na voljo je več študij, ki pa temeljijo na predpostavkah ali niso dovolj podrobne na ravni EU. To je poudarila tudi Delovna skupina za zaposlovanje in konkurenčnost v pomorstvu[3], ki je poudarila potrebo po točnih statističnih podatkih. Možni vir točnih podatkov so spričevala in overitve, ki jih izdajajo nacionalni upravni organi. V skladu s Konvencijo STCW morajo podpisnice voditi registre vseh spričeval in overitev ter ustreznih ponovnih potrditev veljavnosti ali drugih ukrepov, ki vplivajo nanje (pravilo I/2(14)). Tudi države članice EU morajo v skladu s členom 11(4) Direktive 2008/106 voditi register izdanih spričeval in overitev. Čeprav je ta vir podatkov pomemben, pa različne oblike, ki jih uporabljajo države članice, in statistični problemi (na primer možno dvojno štetje pomorščakov, ki so prejeli spričevala ali overitve od različnih držav članic) ne omogočajo popolne slike. Komisija zato meni, da bi usklajeno in dosledno zbiranje podatkov, ki so že na voljo v nacionalnih registrih, ob popolnem upoštevanju zahtev glede varstva osebnih podatkov, zelo prispevalo k oblikovanju celovite statistične slike pomorske stroke v Evropi.

Poudariti je treba, da je Evropska agencija za pomorsko varnost že razvila platformo za zbiranje in analizo teh podatkov na podlagi „informacijskega sistema STCW“. Sistem je predstavila državam članicam, ki so pokazale zanimanje za njegove možnosti in uporabnost. Sistem je bil predložen tudi Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov, ki ga je odpravil z dopisom Evropski agenciji za pomorsko varnost z dne 9. aprila 2008. Ob tej priložnosti je nadzornik zahteval nekaj prilagoditev, ki jih je agencija sprejela.

Ta predlog predvideva tudi novo določbo, ki od držav članic zahteva, da Komisiji za namene statistične analize predložijo standardizirane podatke. Komisija namerava uporabljati „informacijski sistem STCW“ Evropske agencije za pomorsko varnost kot platformo za zbiranje zahtevanih podatkov in izvajanje potrebne statistične analize. Podrobno vsebino teh podatkov prikazuje tehnična priloga k temu predlogu.

2.1.4. Prilagoditev novim pravilom o „komitologiji“

V skladu s sistemom, ki ga je določila Direktiva 2008/106, je komitologija ustrezna z dveh vidikov.

Prvi zadeva tehnične prilagoditve, ki so zdaj omejene na (novo uvedene) zahteve po obveščanju (Priloga V).

Drugi vidik se nanaša na postopek priznavanja tretjih držav. Kot je že omenjeno, Direktiva 2008/106 določa, da Komisija priznava tretje države s postopkom komitologije.

V zvezi s tem je Lizbonska pogodba uvedla v mehanizem „komitologije“ bistvene spremembe. Oblikovani sta bili dve kategoriji aktov, ki nimajo narave zakona, to sta „delegirani akti“ in „izvedbeni akti“, obe sta primerni za ta predlog.

V skladu z novo Pogodbo se postopek tehnične prilagoditve direktive ureja s pravili o „delegiranih aktih“, sklepi o priznavanju tretjih držav pa s pravili o „izvedbeni aktih“.

Ta predlog vsebuje določbe v zvezi s tem.

2.2. Začetek veljavnosti in prehodne določbe

Spremembe Konvencije STCW, dogovorjene v Manili, bodo začele veljati 1. januarja 2012 (v skladu s členom XII Konvencije in Dodatkom 1 k Resoluciji 1(3) Sklepne listine Manilske konference). Ker takrat ta predlog še ne bo sprejet, je predvideno, da predlagana direktiva začne veljati takoj po objavi v Uradnem listu.

Manilski sporazum vključuje tudi prehodne določbe (ki jih vsebuje pravilo I/15) z namenom, da kandidatom, ki so začeli izobraževalni program pred začetkom veljavnosti Manilskih sprememb, omogoči dokončanje izobraževanja v okviru nespremenjenih pravil. Prehodne določbe omogočajo tudi podaljšanje in ponovno potrjevanje veljavnosti spričeval, izdanih pred začetkom veljavnosti spremenjene Konvencije 1. januarja 2012. Ker je treba veljavnost spričeval ponovno potrditi ali podaljšati najpozneje po petih letih, in ob upoštevanju, da traja izobraževalni program največ pet let, Manilska konvencija omogoča, da se do 1. januarja 2017 nova spričevala in podaljšanja/ponovne potrditve veljavnosti spričeval končajo/opravijo v skladu s starimi pravili.

V zvezi s tem se predlaga, da bi Direktiva morala odražati tudi prehodne določbe Konvencije. Zato so v predlogu ponovljene prehodne določbe iz Konvencije.

2.3. Pravna podlaga

Člen 100(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije

2.4. Načelo subsidiarnosti

Ker je Konvencija STCW že prenesena v zakonodajo EU, je utemeljeno, da se v zakonodajo EU prenesejo tudi spremembe Konvencije STCW. Države članice ne morejo izvajati Konvencije STCW na homogeni ravni brez možnosti za izvrševanje v skladu z zakonodajo EU. Če se Manilske spremembe ne vključijo v zakonodajo EU, bodo države članice od januarja 2012 (ko spremembe začnejo veljati) kršile bodisi mednarodno pravo bodisi zakonodajo EU in to kolizijo je treba preprečiti.

2.5. Načelo sorazmernosti

Če se Manilske spremembe ne vključijo v zakonodajo EU, bodo države članice kršile bodisi mednarodno pravo bodisi zakonodajo EU in to kolizijo je treba preprečiti.

2.6. Izbira instrumentov

Ker je ukrep, ki se spreminja, direktiva, je tudi najprimernejši instrument direktiva.

3. REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI

Že na začetku je treba poudariti, da so imele države članice kot pogodbenice Konvencije STCW priložnost, da izrazijo svoja stališča v okviru spremembe Konvencije, zlasti na konferenci v Manili, in dejansko so države članice aktivno sodelovale na konferenci, Komisija pa je organizirala usklajevanje stališča EU. V skladu s Konvencijo STCW lahko vse pogodbenice nasprotujejo vsaki spremembi tako, da Mednarodno pomorsko organizacijo uradno obvestijo o svojem ugovoru (člen XII Konvencije). V primeru Manilskih sprememb bi morale uradno obvestilo o ugovoru predložiti do 1. julija 2011, vendar tega ni storila nobena država članica.

V zvezi s predlagano direktivo so bili strokovnjaki držav članic na sestanku, ki je bil 3. decembra 2010 v Bruslju, zaprošeni za mnenje o prenovi direktive. Ob tej priložnosti so države članice soglasno izrazile željo, da se Manilske spremembe vključijo v zakonodajo EU, vendar so menile, da celovita prenova direktive ni potrebna.

Priložnost za posvetovanje z zainteresiranimi stranmi je zagotovilo delo Delovne skupine za zaposlovanje in konkurenčnost v pomorstvu, neodvisnega organa, ki je bil ustanovljen julija 2010 in je svoje delo končal junija 2011 ter izdal poročilo[4] s priporočili Komisiji in socialnim partnerjem glede politik za spodbujanje pomorske stroke v Evropi. Poročilo obravnava tudi vprašanje STCW in daje jasno prednost vključitvi posodobljenih mednarodnih pravil v zakonodajo EU[5].

2011/0239 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Direktive 2008/106/ES Evropskega parlamenta in Sveta o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 100(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske Komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[6],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[7],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Pravila o usposabljanju in izdajanju spričeval pomorščakom so bila na mednarodni ravni dogovorjena z Mednarodno konvencijo o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov („Konvencija STCW“), ki jo je leta 1978 sprejela konferenca pri Mednarodni pomorski organizaciji (IMO), veljati so začela leta 1984 in so bila bistveno spremenjena leta 1995.

(2) Konvencija STCW je bila prvič vključena v zakonodajo Unije z Direktivo Sveta 94/58/ES z dne 22. novembra 1994 o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov[8]; pozneje so bila pravila EU o usposabljanju in izdajanju spričeval pomorščakom prilagojena naslednjim spremembam Konvencije, ko je bil vzpostavljen skupni mehanizem EU za priznavanje sistemov usposabljanja in izdaje spričeval pomorščakom v tretjih državah, pred kratkim pa so pravila Unije o tej zadevi s prenovitvijo postala Direktiva 2008/106/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008[9].

(3) Leta 2010 je bila v Manili konferenca držav pogodbenic Konvencije STCW, ki je v Konvencijo uvedla več bistvenih sprememb, in sicer na področju preprečevanja goljufij s spričevali, zdravstvenih standardov, usposabljanja na področju varnosti ter usposabljanja na področju zadev, povezanih s tehnologijo. Manilske spremembe so uvedle tudi zahteve za kvalificirane pomorščake in določile nove strokovne profile, na primer častnike elektrotehnike.

(4) Vse države članice so pogodbenice Konvencije in nobena ni nasprotovala Manilskem spremembam v skladu s predvidenim postopkom. Zato morajo države članice uskladiti svoje nacionalne predpise z Manilskimi spremembami. Preprečiti je treba kolizijo med mednarodnimi obveznostmi držav članic in njihovimi obveznostmi na ravni EU. Ob upoštevanju globalne narave pomorskega prometa je treba zagotavljati tudi usklajenost pravil Unije o usposabljanju in izdaji spričeval pomorščakom z mednarodnimi pravili. Zato je treba spremeniti več določb Direktive 2008/106, da bodo odražale Manilske spremembe.

(5) Na konferenci v Manili so države pogodbenice med drugim nameravale določiti tudi objektivne omejitve za izjeme glede minimalnega časa počitka za osebje, ki izvaja ladijsko stražarjenje, in pomorščake z dodeljenimi nalogami na področju varnosti in preprečevanja onesnaževanja. Tudi te določbe bi bilo treba vključiti v zakonodajo EU. Vendar bi morale upoštevati določbe o času počitka, ki se uporabljajo za pomorščake v skladu z direktivama Sveta 1999/63/ES z dne 21. junija 1999[10] in 2009/13/ES z dne 16. februarja 2009[11]. Poleg tega bi morala biti možnost odobritve izjem omejena z vidika najdaljšega trajanja, pogostosti in področja uporabe. Določbe v zvezi s tem bi bilo treba vključiti v direktivo.

(6) Direktiva 2008/106/ES vsebuje tudi mehanizem za priznavanje sistemov usposabljanja in izdajanja spričeval pomorščakom v tretjih državah. Priznanje se izvede s sklepom Komisije na podlagi postopka, v katerem Komisiji pomagata Evropska agencija za pomorsko varnost (Agencija), ustanovljena z Uredbo (ES) št. 1406/2002[12], in Odbor za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS), ustanovljen z Uredbo (ES) št. 2099/2002[13]; izkušnje, pridobljene z uporabo določb Direktive 2008/106/ES o priznanju tretjih držav za namene STCW, pa kažejo, da je treba ustrezni postopek spremeniti, in sicer v zvezi s trimesečnim rokom, ki ga za odločanje o priznanju zdaj Komisiji nalaga člen 19(3) te direktive. Ker priznavanje zahteva, da Agencija opravi inšpekcijski pregled, ki ga je treba načrtovati in izvesti, v večini primerov pa tudi bistvene prilagoditve sistema zadevne tretje države zahtevam STCW, celotnega postopka ni mogoče izvesti v treh mesecih; na podlagi izkušenj se zdi, da je realnejši časovni okvir osemnajst mesecev. Omenjeni rok je treba zato ustrezno spremeniti, obenem pa zaradi prilagodljivosti ohraniti možnost, da država članica, ki priznanje zahteva, začasno prizna tretjo državo.

(7) Razpoložljivi statistični podatki o evropskih pomorščakih so nepopolni in pogosto netočni, kar otežuje oblikovanje politik v tem občutljivem sektorju. Podrobni podatki o izdajanju spričeval pomorščakom tega problema ne morejo popolnoma rešiti, vendar bi bili nedvomno koristni. V skladu s Konvencijo STCW morajo podpisnice voditi registre vseh spričeval in overitev ter ustreznih ponovnih potrditev veljavnosti ali drugih ukrepov, ki vplivajo nanje (pravilo I/2(14)). Države članice morajo v skladu s členom 11(4) Direktive 2008/106 voditi register izdanih spričeval in overitev. Da se zagotovi čim bolj popolna slika o stanju zaposlovanja v Evropi, bi bilo treba od držav članic zahtevati, da Komisiji pošiljajo izbrane podatke, ki so že na voljo v njihovih registrih spričeval pomorščakov. Te podatke bi bilo treba uporabljati za statistične namene in bi morali biti usklajeni z zahtevami Unije za varstvo podatkov. V Direktivo 2008/106/ES bi bilo treba vključiti ustrezno določbo.

(8) Da bi se podatki o pomorski stroki zbirali skladno z razvojem stroke in tehnologije, bi bilo treba Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije pooblastiti tudi za sprejemanje aktov v zvezi s prilagoditvami Priloge V k Direktivi 2008/106/ES. Ti delegirani akti bi se nanašali zlasti na vsebino informacij na overitvah, spričevalih o usposobljenosti ali visoki strokovni usposobljenosti ter številu in podrobnostih o pomorščakih, katerih spričevala so izdana ali overjena, ob upoštevanju zaščitnih ukrepov glede varstva podatkov, navedenih v zadevni prilogi. Komisija mora biti pooblaščena tudi za sprejemanje delegiranih aktov, da določi merila, kako naj države članice zbirajo, skladiščijo in analizirajo statistične tovrstne informacije, da bi se prilagodile nove statistične potrebe za pomorščake ter zbrale najnovejše informacije, ki so skladne z dejanskim stanjem. Zlasti je pomembno, da Komisija pri pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno s posvetovanji na strokovni ravni. Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(9) Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje Direktive 2008/106/ES, so bila na Komisijo prenesena izvedbena pooblastila na področju usposabljanja in izdajanja spričeval pomorščakom. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[14].

(10) Za izvajanje sklepov o priznanju in preklicu priznanja sistemov STCW tretjih držav bi bilo treba uporabljati postopek pregleda.

(11) Spremembe Konvencije začnejo veljati 1. januarja 2012, v Manilskem sporazumu pa so predvidene prehodne določbe do 1. januarja 2017, da se omogoči nemoten prehod na nova pravila. Pričujoča direktiva bi morala opredeliti enak časovni okvir in prehodne določbe.

(12) Zato je treba Direktivo 2008/106/ES ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 2008/106/ES se spremeni:

1)           Člen 1 se spremeni:

(a)          Točka 18 se nadomesti z naslednjim:

„18. ,Pravilnik o radiokomunikacijah‘ pomeni revidirane predpise o radijskih zvezah, ki jih je sprejela Svetovna konferenca o radiokomunikacijah za pomorske mobilne storitve, v najnovejši različici;“.

(b)          Točka 24 se nadomesti z naslednjim:

„24. ,Kodeks STCW‘ pomeni Kodeks o usposabljanju, izdajanju spričeval in ladijskem stražarjenju pomorščakov (Kodeks STCW), kakor je bil sprejet z Resolucijo 2 Konference pogodbenic STCW 2010, v najnovejši različici;“.

(c)          Točka 27 se črta.

(d)          Dodajo se točke:

„32. ,radiotelefonist GMDSS‘ pomeni osebo, kvalificirano v skladu z določbami poglavja IV Priloge I;“;

„33. ,Kodeks ISPS‘ pomeni Mednarodni kodeks o zaščiti ladij in pristanišč (Kodeks ISPS), ki je bil sprejet 12. decembra 2002 z resolucijo 2 Diplomatske konference k Mednarodni konvenciji o varstvu človeškega življenja na morju (Konvencija SOLAS) 1974, v najnovejši različici;“;

„34. ,varnostni častnik ladje‘ je oseba na ladji, ki odgovarja poveljniku ladje in jo ladjar imenuje kot odgovorno za varnost ladje, vključno z izvajanjem in vzdrževanjem varnostnega načrta ladje, ter za povezavo med varnostnim uslužbencem ladjarja in varnostnimi uradniki pristanišča;“;

„35. ,varnostne naloge‘ vključujejo vse obveznosti in naloge v zvezi z varnostjo ladij, kot so opredeljene v poglavju XI/2 Mednarodne konvencije o varstvu človeškega življenja na morju (Konvencija SOLAS 1974, kot je bila spremenjena) in Mednarodnem kodeksu o zaščiti ladij in pristanišč (Kodeks ISPS);“;

„36. ,potrdilo o usposobljenosti‘ pomeni spričevalo, izdano in overjeno poveljnikom ladij, častnikom in radiotelefonistom GMDSS, v skladu z določbami poglavij II, III, IV ali VII Priloge I, ki zakonitemu imetniku daje pravico, da opravlja določeno delo in izvaja predvidene funkcije na ravni odgovornosti, opredeljene v spričevalu;“;

„37. ,spričevalo o strokovni usposobljenosti‘ pomeni spričevalo, ki ni spričevalo o usposobljenosti, je izdano pomorščaku in navaja, da so izpolnjene ustrezne zahteve v zvezi z usposabljanjem, veščinami ali delom na ladji iz Direktive;“;

„38. ,listinski dokazi‘ pomenijo dokumentacijo, ki ni spričevalo o usposobljenosti ali spričevalo o strokovni usposobljenosti in se uporablja za ugotavljanje, ali so izpolnjene zahteve iz te direktive;“;

„39. ,častnik elektrotehnik‘ pomeni častnika, kvalificiranega v skladu z določbami poglavja III Priloge I;“;

„40. ,kvalificirani pomorščak na krovu‘ pomeni mornarja, kvalificiranega v skladu z določbami poglavja II Priloge I;“;

„41. ,kvalificirani pomorščak stroja‘ pomeni mornarja, kvalificiranega v skladu z določbami poglavja III Priloge I.“.

2)           V členu 3 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotavljanje, da so pomorščaki, ki delajo na ladjah, navedenih v členu 2, izobraženi najmanj v skladu z zahtevami Konvencije STCW, kakor določa Priloga I k tej direktivi, in da imajo spričevala, kakor določa člen 1 (36) in (37).“.

3)           Člen 4 se črta.

4)           Člen 5 se spremeni:

(a)          Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice zagotovijo, da so spričevala izdana samo kandidatom, ki izpolnjujejo zahteve tega člena.“.

(b)          Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Spričevala se izdajo v skladu z odstavkom 3 pravila I/2 Konvencije STCW.“.

(c)          Vstavi se odstavek 3a:

„3a. Spričevala izdajajo samo države članice na podlagi preveritve istovetnosti in veljavnosti vseh potrebnih listinskih dokazov ter v skladu z določbami tega člena.“;

(d)          Na koncu odstavka 5 se doda stavek:

„Overitve se izdajo le, če so izpolnjene vse zahteve Konvencije STCW in te direktive.“.

(e)          Odstavka 6 in 7 se nadomestita z naslednjim:

„6. Država članica, ki prizna spričevalo o usposobljenosti ali spričevalo o strokovni usposobljenosti, izdano poveljnikom ladij in častnikom v skladu z določbami pravil V/1–1 in V/1–2 iz Priloge I in postopkom iz člena 19(2), to spričevalo overi in s tem potrdi, da ga priznava, samo potem ko se je prepričala o istovetnosti in veljavnosti spričevala. Obrazec, ki se uporabi za overitev, je opredeljen v odstavku 3 oddelka A–I/2 Kodeksa STCW.

7. Overitve iz odstavkov 5 in 6:

(a) se lahko izdajo kot ločeni dokumenti;

(b) izdajo le države članice;

(c) so opremljene vsaka s svojo številko, razen overitev, ki potrjujejo izdajo spričevala in imajo lahko isto številko kot zadevno spričevalo, pod pogojem, da je to posebna številka, in

(d) prenehajo veljati takoj, ko preneha veljati overjeno spričevalo ali ga država članica ali tretja država, ki ga je izdala, odvzame, začasno odvzame ali prekliče, vsekakor pa v petih letih po njihovi izdaji.“.

(f)           Dodajo se odstavki:

„11. Vsak kandidat za pridobitev spričevala mora predložiti zadovoljiv dokaz o:

(a) svoji istovetnosti;

(b) svoji starosti, ki ne sme biti nižja od predpisane za pridobitev želenega spričevala po pravilih iz Priloge I;

(c) izpolnjevanju standardov zdravstvenega stanja, navedenih v oddelku A–I/9 Kodeksa STCW;

(d) opravljenem delu na ladji in s tem povezanem obveznem izobraževanju, ki ju za pridobitev želenega spričevala predpisujejo pravila iz Priloge I, in

(e) o izpolnjevanju standardov usposobljenosti, predpisanih v pravilih iz Priloge I, za dela, funkcije in ravni, ki jih je treba navesti v overitvi spričevala.

12. Vsaka država članica se zavezuje, da bo:

(a) vodila register ali registre vseh spričeval in overitev, ki so izdane, jim je veljavnost potekla ali je podaljšana, so odvzete, preklicane, prijavljene kot izgubljene ali uničene, ter izdanih dovoljenj za poveljnike ladij, častnike in, če je to primerno, za mornarje;

(b) zagotovila podatke o stanju takšnih spričeval, overitev in dovoljenj drugim državam članicam ali drugim pogodbenicam Konvencije STCW in ladjarjem, ki zahtevajo preveritev istovetnosti in veljavnosti spričeval, ki so jim jih pomorščaki predložili zaradi priznanja spričeval ali zaposlitve na ladji.

(c) za namene statistične analize vsako leto zagotovila Komisiji podatke, navedene v Prilogi V k tej direktivi.

13. Od 1. januarja 2017 bodo informacije, ki morajo biti na voljo v skladu z odstavkom 12, dostopne z elektronskimi sredstvi.“.

5)           Člen 7 se spremeni:

(a)          Vstavi se odstavek 1a:

„1a. Država članica za ladje, ki uporabljajo določbe Konvencije STCW o ugodnostih obalne plovbe, kar vključuje plovbo ob obali drugih držav članic ali pogodbenic Konvencije STCW v mejah njihove opredelitve obalne plovbe, z zadevnimi državami članicami ali pogodbenicami sklene dogovor, v katerem navede podrobnosti o obeh trgovinskih območjih in druge ustrezne določbe.“.

(b)          Vstavita se odstavka 3a in 3b:

„3a. Spričevala pomorščakov, ki jih je država članica ali pogodbenica Konvencije STCW izdala za opredeljene meje obalne plovbe, lahko druge države članice sprejmejo za plovbo v svojih opredeljenih mejah obalne plovbe, če zadevne države članice ali pogodbenice sklenejo dogovor, v katerem navedejo podrobnosti o vključenih trgovinskih območjih in drugih ustreznih pogojih take plovbe.

3b. Države članice, ki opredeljujejo obalno plovbo v skladu z zahtevami iz tega člena:

(a) izpolnjujejo načela, ki urejajo obalno plovbo, opredeljena v oddelku A–I/3 Kodeksa STCW;

(b) vključijo svoje meje obalne plovbe v overitve, izdane v skladu s členom 5.“.

6)           V členu 9 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

„1. Države članice določijo procese in postopke za nepristransko preiskavo vsakega neskladja, dejanja, opustitve ali ogrožanja varnosti, ki jim je bilo sporočeno in lahko neposredno ogroža varnost človeškega življenja ali lastnine na morju ali morsko okolje in so ga storili imetniki spričeval ali overitev, izdanih v tej državi članici, pri izvajanju nalog, ki se navezujejo na ta spričevala, pa tudi za odvzem, začasni odvzem in razveljavitev teh spričeval zaradi takšnega razloga in preprečevanja goljufije.

2. Države članice sprejmejo in izvršujejo ustrezne ukrepe za preprečevanje goljufije in drugega nezakonitega ravnanja z izdanimi spričevali in overitvami.“.

7)           Člen 10 se spremeni:

(a)          Odstavek 1 se spremeni:

(i)           Točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)    se vse izobraževalne dejavnosti, dejavnosti za presojo usposobljenosti, izdajanje spričeval, vključno z zdravniškimi spričevali, overitev in ponovno potrditev veljavnosti, ki jih izvajajo nevladne službe ali entitete z njenim dovoljenjem, nenehno preverjajo s sistemom standardov kakovosti, da bi zagotovila doseganje zastavljenih ciljev, vključno s tistimi v zvezi s kvalifikacijami in delovnimi izkušnjami vodij izobraževanja in ocenjevalcev;“.

(ii)          Točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)    so izobraževalni cilji in s tem povezani standardi kakovosti za usposobljenost, ki jih je treba doseči, jasno opredeljeni in da določajo ravni znanja, razumevanja in veščin, ki ustrezajo preverjanju znanja in ocenjevanju na podlagi Konvencije STCW. Cilji in z njimi povezani standardi kakovosti so lahko določeni ločeno za različne izobraževalne tečaje in programe ter zajemajo upravljanje sistema za izdajanje spričeval;“.

(b)          V odstavku 2 se doda točka (d):

„d)     sistem standardov kakovosti obsega vse veljavne določbe te direktive ter Konvencije in Kodeksa STCW, vključno s spremembami.“.

(c)          Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Država članica pošlje Komisiji poročilo o vsaki presoji na podlagi odstavka 2 v skladu z obliko, navedeno v oddelku A–I/7 Kodeksa STCW, v šestih mesecih od datuma opravljene presoje.“.

8)           Člen 11 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 11

Zdravstveni standardi

1. Vsaka država članica določi standarde zdravstvenega stanja za pomorščake in postopke za izdajo zdravniškega spričevala v skladu z določbami tega člena in oddelka A–I/9 Kodeksa STCW.

2. Vsaka država članica zagotovi, da so za presojo zdravstvenega stanja pomorščakov odgovorni zdravniki, ki jih je priznala za zdravstvene preglede pomorščakov v skladu z določbami oddelka A–I/9 Kodeksa STCW.

3. Vsak pomorščak, ki ima spričevalo, izdano v skladu z določbami Konvencije, in dela na ladji, mora imeti tudi veljavno zdravniško spričevalo, izdano v skladu z določbami tega člena in oddelka A–I/9 Kodeksa STCW.

4. Vsak kandidat za pridobitev spričevala mora:

(a) biti star najmanj 16 let;

(b) zagotoviti zadovoljiv dokaz o svoji istovetnosti in

(c) izpolnjevati veljavne standarde zdravstvenega stanja, ki jih je določila zadevna država članica.

5. Zdravniška spričevala veljajo največ dve leti; če je pomorščak mlajši od 18 let, pa največ eno leto.

6. Če zdravniško spričevalo preneha veljati v času plovbe, velja do prispetja v naslednje pristanišče postanka, v katerem je na voljo zdravnik, ki ga je priznala država članica, če to obdobje ni daljše od treh mesecev.

7. Država članica lahko v nujnih primerih pomorščaku dovoli delati brez veljavnega zdravniškega spričevala do prispetja v naslednje pristanišče postanka, v katerem je na voljo zdravnik, ki ga je priznala navedena država članica, če:

(a) takšno dovoljenje velja največ tri mesece in

(b) je zadevnemu pomorščaku zdravniško spričevalo poteklo pred kratkim.“

9)           Člen 12 se spremeni:

(a)          Vstavi se odstavek 2a:

„2a. Za nadaljevanje dela na tankerjih mora vsak poveljnik ladje in častnik izpolnjevati zahteve iz odstavka 1 tega člena ter v presledkih, ki niso daljši od pet let, dokazati stalno strokovno usposobljenost za tankerje v skladu z odstavkom 3 oddelka A–I/11 Kodeksa STCW.“.

(b)          V odstavku 3) se sklicevanje na „1. februarjem 2002“ nadomesti s sklicevanjem na „1. januarjem 2017“.

(c)          Odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Za dopolnjevanje znanja poveljnikov ladij, častnikov in radiotelefonistov vsaka država članica zagotovi, da so ladjam, ki plujejo pod njeno zastavo, na voljo besedila najnovejših sprememb domačih in mednarodnih predpisov o varnosti človeškega življenja na morju, varnosti in varovanju morskega okolja.“.

10)         V členu 13 se črta odstavek 2.

11)         Člen 14 se spremeni:

(a)          V odstavku 1 se dodata točki (f) in (g)

„(f)     da so se pomorščaki, dodeljeni na katero koli njegovo ladjo, udeležili osvežitvenega in dopolnilnega usposabljanja v skladu z zahtevami Konvencije STCW;

(g)     da je na ladjah vedno zagotovljeno učinkovito ustno komuniciranje v skladu z odstavkoma 3 in 4 pravila 14 iz poglavja V Konvencije SOLAS.“.

(b)          Doda se odstavek 4:

„4. Ladjarji zagotovijo, da poveljniki ladje, častniki in drugo osebje, ki so jim dodeljene posebne naloge in odgovornosti na potniških ro-ro trajektih, opravijo seznanitveno izobraževanje za doseganje sposobnosti, ustreznih funkcijam, ki jih morajo izvajati, ter nalogam in odgovornostim, ki jih morajo prevzeti, ob upoštevanju navodila iz oddelka B–I/14 Kodeksa STCW.“.

12)       Člen 15 se nadomesti z naslednjim:

„Delovna sposobnost

1. Države članice za preprečitev utrujenosti

(a) določijo in uvedejo čas počitka za osebje, ki izvaja ladijsko stražarjenje, in osebje, ki je odgovorno za dodeljene naloge na področju varnosti in preprečevanja onesnaževanja v skladu z odstavki 3 do 15;

(b) zahtevajo, da so sistemi ladijskega stražarjenja urejeni tako, da se učinkovitost osebja na straži ne poslabša zaradi utrujenosti, in da so naloge organizirane tako, da imajo prva ladijska straža na začetku plovbe in vse nadaljnje straže dovolj počitka in so tudi v vseh drugih pogledih delovno sposobne.

2. Države članice zaradi preprečevanja zlorabe drog in alkohola poskrbijo za določitev ustreznih ukrepov v skladu z določbami iz tega člena.

3. Države članice morajo upoštevati nevarnost, ki jo povzroča utrujenost pomorščakov, zlasti tistih, ki so odgovorni za varno obratovanje ladje.

4. Vsem osebam, ki so jim dodeljene naloge častnika ladijske straže ali mornarja v sestavi ladijske straže, in osebam, ki so jim dodeljene naloge na področju varnosti, preprečevanja onesnaževanja in varovanja, je treba omogočiti:

(c) najmanj 10 ur počitka v vsakem obdobju 24 ur in

(d) 77 ur počitka v vsakem obdobju sedmih dni.

5. Ure počitka smejo biti razdeljene v največ dve obdobji, od katerih mora eno trajati najmanj 6 ur, presledki med zaporednimi obdobji počitka pa ne smejo biti daljši od 14 ur.

6. Zahtev po počitku, ki jih določata odstavka 4 in 5, ni treba izpolnjevati v izrednih razmerah, času urjenja in v drugih izjemnih pogojih obratovanja. Zbori, požarne in reševalne vaje ter urjenja, predpisana z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi ter z mednarodnimi sporazumi, se opravijo tako, da minimalno motijo počitek in ne povzročajo utrujenosti.

7. Države članice zahtevajo, da se razpored ladijske straže objavi na lahko dostopnem mestu. Razpored se pripravi v standardizirani obliki v jeziku ali jezikih, ki se uporabljajo pri delu na ladji, in v angleščini.

8. Kadar je pomorščak v pripravljenosti na poziv, na primer, kadar v prostoru s stroji ni osebja, dobi ustrezen nadomestni počitek, če običajni počitek zmoti poziv na delo.

9. Države članice morajo zahtevati, da se evidenca dnevnih ur počitka pomorščakov vodi v standardizirani obliki, v jeziku ali jezikih, ki se uporabljajo pri delu na ladji, in v angleščini, kar omogoča spremljanje in preverjanje upoštevanja določb tega člena. Pomorščaki dobijo kopijo evidence, ki se nanaša nanje, potrdita jo poveljnik ladje ali njegov pooblaščenec in pomorščak.

10. Ne glede na pravila, določena v odstavkih 3 do 9, ima poveljnik ladje pravico od pomorščaka zahtevati, da opravi toliko delovnih ur, kolikor jih zahteva trenutna varnost ladje, oseb na ladji ali tovora ali pomoč drugim ladjam ali osebam v stiski na morju. Zato ima poveljnik ladje pravico, da začasno ne upošteva urnika počitka in zahteva, da pomorščak opravi toliko delovnih ur, kolikor je potrebnih, da se stanje normalizira. Takoj ko je to po normalizaciji stanja izvedljivo, poveljnik ladje vsakemu pomorščaku, ki je v predvidenem času počitka delal, zagotovi primeren počitek.

11. Ob obveznem upoštevanju splošnih načel varovanja zdravja in varnosti delavcev lahko države članice odobrijo ali registrirajo kolektivne pogodbe, ki dovoljujejo izjeme glede zahtevanih ur počitka v odstavku 4(b) in 5, če čas počitka ni krajši od 70 ur v vsakem obdobju sedmih dni. V skladu z Direktivo 1999/63/ES morajo take izjeme v največji možni meri spoštovati določene standarde, lahko pa upoštevajo pogostejše ali daljše dopuste ali dodeljevanje nadomestnega dopusta in morajo v čim večji meri upoštevati tudi navodila glede preprečevanja utrujenosti, opredeljena v oddelku B–VIII/1 Kodeksa STCW.

12. Izjeme iz odstavka 11 glede tedenskega počitka, ki ga določa odstavek 4(b), so dovoljene za največ dva zaporedna tedna. Presledki med dvema obdobjema izjem na ladji ne smejo biti krajši od dvojnega trajanja izjeme.

13. V okviru morebitnih izjem glede odstavka 5, ki so navedene v odstavku 11, se lahko ure počitka, ki jih določa odstavek 4(a), razdelijo na največ tri obdobja, od katerih mora eno trajati najmanj šest ur, od preostalih dveh pa nobeno ne sme biti krajše od ene ure. Presledki med zaporednimi obdobji počitka ne smejo biti daljši od 14 ur. Izjeme ne smejo trajati več kot dve 24-urni obdobji v katerem moli obdobju sedmih dni.

14. Zaradi preprečevanja zlorabe alkohola države članice določijo zgornjo mejo 0,05 % koncentracije alkohola v krvi (BAC) ali 0,25 mg alkohola v litru izdihanega zraka ali količino alkohola, ki povzroči takšno koncentracijo alkohola, za poveljnike ladij, častnike in druge pomorščake pri opravljanju dodeljenih nalog s področja varnosti ali varovanja morskega okolja.“.

13)         V členu 19 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Komisija sprejme sklep o priznanju tretje države v skladu s postopkom pregleda iz člena 28(2) v osemnajstih mesecih od datuma zahtevka za priznanje. Dokler ni sprejet sklep v skladu s tem odstavkom, se država članica, ki predloži zahtevek, lahko odloči enostransko priznati tretjo državo.“

14)         V členu 20 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:

„6. Sklep o preklicu priznanja se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 28(2). Zadevne države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za izvedbo sklepa.“.

15)         V členu 23 se odstavek 2 spremeni:

(a)          Uvodni stavek se nadomesti z naslednjim:

„2. Sposobnost pomorščakov na ladji, da spoštujejo standarde stražarjenja in, če je to primerno, varnostne standarde, predpisane s Konvencijo STCW, se v skladu z delom A Kodeksa STCW ocenjuje, če obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da se ti standardi ne upoštevajo zaradi enega od naslednjih dejstev:“.

(b)          Točka (d) se nadomesti z naslednjim:

„(d)    ladja je v drugih pogledih vodena tako, da pomeni nevarnost za osebe, lastnino ali okolje ali ogroža varnost;“.

16)         Vstavi se člen 25a:

„Člen 25a

Podatki za statistične namene

1.           Države članice pošljejo Komisiji za statistične namene podatke, navedene v Prilogi V.

2.           Države članice zagotovijo te podatke Komisiji vsako leto v elektronski obliki in vključijo podatke, registrirane do 31. decembra prejšnjega leta.

3.           Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 27a, da določi ustrezne ukrepe za zbiranje, shranjevanje in analiziranje teh podatkov.“

17)         Člen 27 se nadomesti z naslednjim:

„Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov o spremembi Priloge V k tej direktivi glede posebne in zadevne vsebine ter podrobnostih informacij, ki jih morajo sporočati države članice ob upoštevanju zaščitnih ukrepov glede varstva podatkov v skladu s členom 27a.“

18)         Vstavi se člen 27a:

„Člen 27a

Izvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo iz člena 25a in člena 27 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te direktive.

3. Evropski parlament ali Svet lahko pooblastilo iz člena 25a in člena 27 kadar koli prekliče. Z odločitvijo o preklicu pooblastilo iz navedenega sklepa preneha veljati. Odločitev začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 25a in členom 27, začne veljati le, če mu Evropski parlament ali Svet ne nasprotujeta v dveh mesecih od uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi s tem aktom, ali če sta pred iztekom tega roka oba obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“.

19)         Člen 28 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 28

Odbor

1. Komisiji pomaga Odbor za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS), ustanovljen z Uredbo (ES) št. 2099/2002. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.“.

20)         Člena 29 in 30 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 29

Kazni

Države članice določijo sisteme kazni za kršitve nacionalnih predpisov, ki so bili sprejeti na podlagi členov 3, 5, 7, 9 do 15, 17, 18, 19, 22, 23 in 24 ter Priloge I, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotavljanje izvajanja teh kazni. Predpisane kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 30

Prehodne določbe

1. Za tiste pomorščake, ki začnejo opravljati odobreno delo na ladjah, obiskovati odobren izobraževalni program in program usposabljanja ali odobren tečaj usposabljanja pred 1. julijem 2013, lahko država članica do 1. januarja 2017 še izdaja, priznava in overja spričevala v skladu z zahtevami te direktive, ki so se uporabljale pred začetkom veljavnosti pričujoče direktive.

Država članica lahko do 1. januarja 2017 podaljšuje in ponovno potrjuje veljavnost spričeval in overitev v skladu z zahtevami te direktive, ki so se uporabljale pred začetkom veljavnosti pričujoče direktive.“

21)         Člen 33 se črta.

22)         Priloge se spremenijo:

(a)          Priloga I k Direktivi 2008/106/ES se nadomesti s Prilogo I k tej direktivi.

(b)          Priloga II k Direktivi 2008/106/ES se spremeni, kakor je določeno v Prilogi II k tej direktivi.

(c)          Besedilo, navedeno v Prilogi III k tej direktivi, se doda k Direktivi 2008/106/ES kot Priloga V.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2012.

Člen 3

Prenos

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 2012. Besedila teh predpisov nemudoma sporočijo Komisiji, skupaj s korelacijsko tabelo med predpisi in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklicevanje nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih za področje, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 4

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

„PRILOGA I IZOBRAŽEVANJE V SKLADU S KONVENCIJO STCW, NAVEDENO V ČLENU 3

POGLAVJE I  SPLOŠNE DOLOČBE

1. Pravila v tej prilogi so dopolnjena z obveznimi določbami, ki jih vsebuje del A Kodeksa STCW, razen pravila VIII/2 iz poglavja VIII.

Vsako sklicevanje na zahtevo v pravilu pomeni tudi sklicevanje na ustrezni oddelek v delu A Kodeksa STCW.

Države članice zagotovijo, da so pomorščaki primerno jezikovno usposobljeni, kakor je to opredeljeno v oddelkih A–II/1, A–III/1, A–IV/2 in A–II/4 Kodeksa STCW, kar jim omogoča izvajanje specifičnih dolžnosti na plovilu, ki pluje pod zastavo države članice gostiteljice.

Del A Kodeksa STCW vsebuje standarde usposobljenosti, ki jo morajo dokazati kandidati za izdajo in ponovno potrditev veljavnosti spričeval o usposobljenosti na podlagi določb Konvencije STCW. Da bi se pojasnila povezava med določbami poglavja VII o izdajanju nadomestnih spričeval in določbami poglavij II, III in IV o izdajanju spričeval, so sposobnosti, ki jih določajo standardi usposobljenosti, ustrezno združene v naslednjih sedmih funkcijah:

(1) plovba;

(2) ravnanje s tovorom in razporejanje tovora;

(3) nadzor ladijske plovbe in skrb za osebe na ladji;

(4) ladijsko strojništvo;

(5) elektrotehnični, elektronski in nadzorni sistemi;

(6) vzdrževanje in servisiranje;

(7) radijske zveze;

na naslednjih ravneh odgovornosti:

(1) vodstvena raven;

(2) operativna raven;

(3) podporna raven.

Funkcije in ravni odgovornosti so navedene v podnaslovih pred tabelami standardov usposobljenosti, določenih v poglavjih II, III in IV v delu A Kodeksa STCW.

POGLAVJE II POVELJNIK LADJE IN KROVNI ODDELEK

Pravilo II/1

Minimalne obvezne zahteve za izdajo spričeval častnikom, odgovornim za krovno stražo na ladjah nosilnosti 500 bruto ton ali več

1. Vsak častnik, odgovoren za krovno stražo na ladji nosilnosti 500 bruto ton ali več, mora imeti spričevalo o usposobljenosti.

2. Vsak kandidat za pridobitev spričevala mora:

2.1. biti star najmanj 18 let;

2.2. opraviti najmanj 12 mesecev odobrenega dela na ladji kot del odobrenega izobraževalnega programa, ki vključuje usposabljanje na ladji ob izpolnjevanju zahtev oddelka A–II/1 Kodeksa STCW in je registrirano v evidenčni knjigi odobrenega izobraževanja, ali pa najmanj 36 mesecev odobrenega dela na ladji;

2.3. med zahtevanim delom na ladji najmanj šest mesecev opravljati naloge ladijske straže krova pod nadzorom poveljnika ladje ali kvalificiranega častnika;

2.4. izpolnjevati veljavne zahteve pravil iz poglavja IV, če je to primerno, za opravljanje določenih nalog radiotelefonista v skladu s Pravilnikom o radiokomunikacijah;

2.5. opraviti odobreno izobraževanje in usposabljanje ter izpolnjevati standard usposobljenosti, opredeljen v oddelku A–II/1 Kodeksa STCW;

2.6. izpolnjevati standard usposobljenosti, opredeljen v odstavku 2 oddelka A–VI/1, odstavkih 1 do 4 oddelka A–VI/2, odstavkih 1 do 4 oddelka A–VI/3 in odstavkih 1 do 3 oddelka A–VI/4 Kodeksa STCW.

Pravilo II/2

Minimalne obvezne zahteve za izdajo spričevala poveljniku ladje in prvemu častniku na ladjah nosilnosti 500 bruto ton ali več

Poveljnik ladje in prvi častnik na ladjah nosilnosti 3 000 bruto ton ali več

1. Vsak poveljnik ladje in prvi častnik na ladji nosilnosti 3 000 bruto ton ali več mora imeti spričevalo o usposobljenosti.

2. Vsak kandidat za pridobitev spričevala mora:

2.1. izpolnjevati zahteve za pridobitev spričevala častnika, odgovornega za ladijsko stražo na ladjah nosilnosti 500 bruto ton ali več, in opraviti odobreno delo na ladji na tem delovnem mestu:

2.1.1. za izdajo spričevala prvega častnika najmanj 12 mesecev in

2.1.2. za izdajo spričevala poveljnika ladje najmanj 36 mesecev, vendar se mu to obdobje lahko skrajša na najmanj 24 mesecev, če je od tega najmanj 12 mesecev opravljal delo prvega častnika;

2.2. opraviti odobreno izobraževanje in usposabljanje ter izpolnjevati standard usposobljenosti, opredeljen v oddelku A–II/2 Kodeksa STCW, za poveljnika ladje in prvega častnika na ladjah nosilnosti 3 000 bruto ton ali več.

Poveljnik ladje in prvi častnik na ladjah nosilnosti od 500 do 3 000 bruto ton

1. Vsak poveljnik ladje in prvi častnik na ladji nosilnosti od 500 do 3 000 bruto ton mora imeti spričevalo o usposobljenosti.

2. Vsak kandidat za pridobitev spričevala mora:

2.1. za spričevalo prvega častnika izpolnjevati zahteve za častnika ladijske straže na ladjah nosilnosti 500 bruto ton ali več;

2.2. za spričevalo poveljnika ladje izpolnjevati pogoje za častnika ladijske straže na ladjah nosilnosti 500 bruto ton ali več in opraviti najmanj 36 mesecev odobrenega dela na ladji na tem delovnem mestu, vendar se mu to obdobje lahko skrajša na najmanj 24 mesecev, če je od tega najmanj 12 mesecev opravljal delo prvega častnika;

2.3. opraviti odobreno izobraževanje in izpolnjevati standard usposobljenosti, opredeljen v oddelku A–II/2 Kodeksa STCW, za poveljnika ladje in prvega častnika na ladjah nosilnosti od 500 do 3 000 bruto ton.

Pravilo II/3

Minimalne obvezne zahteve za izdajo spričeval častnikom ladijske straže na ladjah nosilnosti manj kot 500 bruto ton

Ladje, ki niso namenjene za obalno plovbo

1. Vsak častnik ladijske straže na ladji nosilnosti manj kot 500 bruto ton, ki ni namenjena za obalno plovbo, mora imeti spričevalo o usposobljenosti za ladje nosilnosti 500 bruto ton ali več.

2. Vsak poveljnik ladje na ladji nosilnosti manj kakor 500 bruto ton, ki ni namenjena za obalno plovbo, mora imeti spričevalo o usposobljenosti za poveljnika ladje na ladjah nosilnosti od 500 do 3 000 bruto ton.

Ladje, ki so namenjene za obalno plovbo

Častnik ladijske straže

1. Vsak častnik ladijske straže na ladji nosilnosti manj kot 500 bruto ton, ki je namenjena za obalno plovbo, mora imeti spričevalo o usposobljenosti.

2. Vsak kandidat za pridobitev spričevala častnika ladijske straže na ladji nosilnosti manj kot 500 bruto ton, ki je namenjena za obalno plovbo, mora:

2.1. biti star najmanj 18 let;

2.2. opraviti:

2.2.1. posebno usposabljanje, vključno z ustreznim obdobjem primernega dela na ladji, kakor zahteva država članica, ali

2.2.2. najmanj 36 mesecev odobrenega dela na krovu ladje;

2.3. izpolnjevati veljavne zahteve pravil iz poglavja IV, če je to primerno, za opravljanje določenih nalog radiotelefonista v skladu s Pravilnikom o radiokomunikacijah;

2.4. opraviti odobreno izobraževanje in usposabljanje ter izpolnjevati standard usposobljenosti, opredeljen v oddelku A–II/3 Kodeksa STCW, za častnike ladijske straže na ladjah nosilnosti manj kot 500 bruto ton, ki so namenjene za obalno plovbo;

2.5. izpolnjevati standard usposobljenosti, opredeljen v odstavku 2 oddelka A–VI/1, odstavkih 1 do 4 oddelka A–VI/2, odstavkih 1 do 4 oddelka A–VI/3 in odstavkih 1 do 3 oddelka A–VI/4 Kodeksa STCW;

Poveljnik ladje

Vsak poveljnik ladje na ladji nosilnosti manj kot 500 bruto ton, ki je namenjena za obalno plovbo, mora imeti spričevalo o usposobljenosti.

1. Vsak kandidat pridobitev spričevala poveljnika ladje na ladji nosilnosti manj kot 500 bruto ton, ki je namenjena za obalno plovbo, mora:

1.1. biti star najmanj 20 let;

1.2. opraviti najmanj 12 mesecev odobrenega dela na ladji kot častnik ladijske straže;

1.3. opraviti odobreno izobraževanje in usposabljanje ter izpolnjevati standard usposobljenosti, opredeljen v oddelku A–II/3 Kodeksa STCW, za poveljnika ladje na ladjah nosilnosti manj kot 500 bruto ton, ki so namenjene za obalno plovbo;

1.4. izpolnjevati standard usposobljenosti, opredeljen v odstavku 2 oddelka A–VI/1, odstavkih 1 do 4 oddelka A–VI/2, odstavkih 1 do 4 oddelka A–VI/3 in odstavkih 1 do 3 oddelka A–VI/4 Kodeksa STCW.

2. Izjeme

Če uprava meni, da so velikost ladje in pogoji za plovbo takšni, da bi bila uporaba popolnih zahtev tega pravila in oddelka A–II/3 Kodeksa STCW nerazumna ali neizvedljiva, se lahko poveljnika ladje in častnika ladijske straže na takšni ladji ali kategoriji ladje do te mere oprosti izpolnjevanja nekaterih zahtev, pri čemer je treba upoštevati varnost vseh ladij, ki morda plujejo v istih vodah.

Pravilo II/4

Minimalne obvezne zahteve za pridobitev spričevala mornarja v sestavi ladijske straže

1. Vsak mornar v sestavi ladijske straže na ladji nosilnosti 500 bruto ton ali več, razen mornarjev na usposabljanju in mornarjev, ki na straži opravljajo nekvalificirano delo, mora imeti za opravljanje takšnih nalog ustrezno spričevalo.

2. Vsak kandidat za pridobitev spričevala mora:

2.1. biti star najmanj 16 let;

2.2. opraviti:

2.3. odobreno delo na ladji, ki vključuje najmanj šest mesecev izobraževanja in delovnih izkušenj, ali

2.4. posebno izobraževanje bodisi pred začetkom dela na ladji bodisi na ladji, ki zajema najmanj dva meseca odobrenega dela na ladji;

2.5. izpolnjevati standard usposobljenosti, opredeljen v oddelku A–II/4 Kodeksa STCW.

3. Delo na ladji, izobraževanje in izkušnje, ki se zahtevajo v točkah 2.2.1 in 2.2.2, se morajo nanašati na funkcije, povezane s stražo, in vključevati izvajanje nalog pod neposrednim nadzorom poveljnika ladje, častnika ladijske straže ali kvalificiranega mornarja.

Pravilo II/5

Minimalne obvezne zahteve za pridobitev spričevala kvalificiranega pomorščaka na krovu

1. Vsak kvalificirani pomorščak na krovu, ki dela na ladji nosilnosti 500 bruto ton ali več, mora imeti ustrezno spričevalo.

2. Vsak kandidat za pridobitev spričevala mora:

2.1. biti star najmanj 18 let;

2.2. izpolnjevati zahteve za pridobitev spričevala mornarja v sestavi ladijske straže;

2.3. ko je kvalificiran za mornarja v sestavi ladijske straže, opravljati odobreno delo na krovu ladje:

2.3.1. najmanj 18 mesecev ali

2.3.2. najmanj 12 mesecev in opraviti odobreno izobraževanje ter

2.4. izpolnjevati standard usposobljenosti, opredeljen v oddelku A–II/5 Kodeksa STCW.

3. Vsaka država članica naj primerja standarde usposobljenosti, ki jih je zahtevala od kvalificiranih mornarjev za spričevala, izdana pred 1. januarjem 2012, s tistimi, ki so navedeni za pridobitev spričevala v delu A–II/5 Kodeksa STCW, in se odloči, ali je treba za to osebje zahtevati posodobitev kvalifikacij.

4. Država članica, ki je tudi pogodbenica Konvencije Mednarodne organizacije dela o potrdilih o izobrazbi kvalificiranega mornarja iz leta 1946 (Konvencija št. 74), lahko do 1. januarja 2017 podaljšuje in ponovno potrjuje veljavnost spričeval in overitev v skladu z določbami te konvencije.

5. Država članica lahko presodi, da zahteve tega pravila izpolnjujejo tisti pomorščaki, ki so opravljali ustrezno delo v krovnem oddelku najmanj 12 mesecev v zadnjih 60 mesecih pred začetkom veljavnosti te direktive.

POGLAVJE III LADIJSKA STROJNICA

Pravilo III/1

Minimalne obvezne zahteve za pridobitev spričevala častnika, odgovornega za stražo v strojnici z ladijsko posadko, ali dežurnega strojnika v strojnici, ki je občasno brez posadke

1. Vsak častnik, odgovoren za stražo v strojnici s posadko, ali dežurni strojnik v strojnici, ki je občasno brez posadke, na ladji s pogonskim strojem z močjo 750 kW ali več, mora imeti spričevalo o usposobljenosti.

2. Vsak kandidat za pridobitev spričevala mora:

2.1. biti star najmanj 18 let;

2.2. opraviti kombinirano praktično usposabljanje in najmanj 12 mesecev odobrenega dela na ladji kot del odobrenega izobraževalnega programa, ki vključuje usposabljanje na ladji ob izpolnjevanju zahtev oddelka A–III/1 Kodeksa STCW in je registrirano v evidenčni knjigi odobrenega usposabljanja, ali pa opraviti kombinirano praktično usposabljanje in najmanj 36 mesecev odobrenega dela na ladji, od tega najmanj 30 mesecev dela v strojnici;

2.3. med zahtevanim delom na ladji najmanj šest mesecev opravljati naloge stražarjenja v strojnici pod nadzorom upravitelja stroja ali kvalificiranega častnika stroja;

2.4. opraviti odobreno izobraževanje in usposabljanje ter izpolnjevati standarde usposobljenosti, opredeljene v oddelku A–III/1 Kodeksa STCW;

2.5. izpolnjevati standarde usposobljenosti, opredeljene v odstavku 2 oddelka A–VI/1, odstavkih 1 do 4 oddelka A–VI/2, odstavkih 1 do 4 oddelka A–VI/3 in odstavkih 1 do 3 oddelka A–VI/4 Kodeksa STCW.

Pravilo III/2

Minimalne obvezne zahteve za pridobitev spričevala upravitelja stroja in prvega častnika stroja na ladjah s pogonskim strojem z močjo 3 000 kW ali več

1. Vsak upravitelj stroja in prvi častnik stroja na ladji s pogonskim strojem z močjo 3 000 kW ali več mora imeti spričevalo o usposobljenosti.

2. Vsak kandidat za pridobitev spričevala mora:

2.1. izpolnjevati zahteve za pridobitev spričevala častnika, odgovornega za stražo v strojnici na ladjah s pogonskim strojem z močjo 750 kW ali več, in opraviti odobreno delo na ladji na tem delovnem mestu:

2.1.1. za izdajo spričevala prvega častnika stroja najmanj 12 mesecev kot kvalificirani strojnik in

2.1.2. za izdajo spričevala upravitelja stroja najmanj 36 mesecev, vendar se mu to obdobje lahko skrajša na najmanj 24 mesecev, če je od tega najmanj 12 mesecev na ladji opravljal delo prvega častnika stroja, in

2.2. opraviti odobreno izobraževanje in usposabljanje ter izpolnjevati standard usposobljenosti, opredeljen v oddelku A–III/2 Kodeksa STCW.

Pravilo III/3

Minimalne obvezne zahteve za pridobitev spričevala upravitelja stroja in prvega častnika stroja na ladjah s pogonskim strojem z močjo od 750 kW do 3 000 kW

1. Vsak upravitelj stroja in prvi častnik stroja na ladji s pogonskim strojem z močjo od 750 kW do 3 000 kW mora imeti spričevalo o usposobljenosti.

2. Vsak kandidat za pridobitev spričevala mora:

2.1. izpolnjevati zahteve za spričevalo častnika, odgovornega za stražo v strojnici, in mora:

2.1.1. za izdajo spričevala prvega častnika stroja opraviti najmanj 12 mesecev odobrenega dela na ladji kot pomočnik častnika stroja ali častnik stroja in

2.1.2. za izdajo spričevala upravitelja stroja opraviti najmanj 24 mesecev odobrenega dela na ladji, od tega najmanj 12 mesecev dela v času, ko je bil usposobljen za delo prvega častnika stroja;

2.2. opraviti odobreno izobraževanje in usposabljanje ter izpolnjevati standard usposobljenosti, opredeljen v oddelku A–III/3 Kodeksa STCW.

3. Vsak častnik stroja, ki je usposobljen za delo prvega častnika stroja na ladjah s pogonskim strojem z močjo 3 000 kW ali več, lahko dela kot upravitelj stroja na ladjah s pogonskim strojem z močjo manj kot 3 000 kW, če je spričevalo tako overjeno.

Pravilo III/4

Minimalne obvezne zahteve za pridobitev spričevala mornarja, ki je v sestavi straže v strojnici z ladijsko posadko ali opravlja naloge v strojnici, ki je občasno brez posadke

1. Vsak mornar, ki je v sestavi straže v strojnici ali opravlja naloge v strojnici, ki je občasno brez posadke, na ladji s pogonskim strojem z močjo 750 kW ali več, razen mornarjev na usposabljanju in tistih, ki opravljajo nekvalificirano delo, mora imeti za opravljanje takšnih nalog ustrezno spričevalo.

2. Vsak kandidat za pridobitev spričevala mora:

2.1. biti star najmanj 16 let;

2.2. opraviti:

2.2.1. odobreno delo na ladji, ki vključuje najmanj šest mesecev izobraževanja in delovnih izkušenj, ali

2.2.2. posebno izobraževanje bodisi pred začetkom dela na ladji bodisi na ladji, ki zajema najmanj dva meseca odobrenega dela na ladji;

2.3. izpolnjevati standard usposobljenosti, opredeljen v oddelku A–III/4 Kodeksa STCW.

3. Delo na ladji, izobraževanje in delovne izkušnje, ki jih zahtevata točki 2.2.1 in 2.2.2, morajo biti povezani s funkcijami stražarjenja v strojnici in zajemati izvajanje nalog pod neposrednim nadzorom kvalificiranega častnika stroja ali kvalificiranega mornarja.

Pravilo III/5

Minimalne obvezne zahteve za pridobitev spričevala kvalificiranega mornarja stroja v strojnici z ladijsko posadko ali odgovornega za stražo v strojnici, ki je občasno brez posadke

1. Vsak kvalificirani pomorščak stroja, ki dela na ladji s pogonskim strojem z močjo 750 kW ali več, mora imeti ustrezno spričevalo.

2. Vsak kandidat za pridobitev spričevala mora:

2.1. biti star najmanj 18 let;

2.2. izpolnjevati zahteve za pridobitev spričevala mornarja, ki je v sestavi straže v strojnici z ladijsko posadko ali opravlja naloge v strojnici, ki je občasno brez posadke;

2.3. ko je kvalificiran za delo mornarja v sestavi straže v strojnici, mora opravljati odobreno delo v strojnici:

2.3.1. najmanj 12 mesecev ali

2.3.2. najmanj 6 mesecev in opraviti odobreno izobraževanje ter

2.4. izpolnjevati standard usposobljenosti, opredeljen v oddelku A–III/5 Kodeksa STCW.

3. Vsaka država članica naj primerja standarde usposobljenosti, ki jih je zahtevala od mornarjev v strojnici za spričevala, izdana pred 1. januarjem 2012, s tistimi, ki so navedeni za pridobitev spričevala v delu A–III/5 Kodeksa STCW, in se odloči, ali je treba za to osebje zahtevati posodobitev kvalifikacij.

4. Država članica lahko presodi, da zahteve tega pravila izpolnjujejo tisti pomorščaki, ki so opravljali ustrezno delo v strojnici najmanj 12 mesecev v zadnjih 60 mesecih pred začetkom veljavnosti te direktive.

Pravilo III/6

Minimalne obvezne zahteve za pridobitev spričevala častnika elektrotehnika

1. Vsak častnik elektrotehnik, ki dela na ladji s pogonskim strojem z močjo 750 kW ali več, mora imeti spričevalo o usposobljenosti.

2. Vsak kandidat za pridobitev spričevala mora:

2.1. biti star najmanj 18 let;

2.2. opraviti najmanj 12 mesecev kombiniranega praktičnega usposabljanja in odobrenega dela na ladji, od tega najmanj 6 mesecev kot del odobrenega izobraževalnega programa, ki izpolnjuje zahteve oddelka A–III/6 Kodeksa STCW in je registrirano v evidenčni knjigi odobrenega usposabljanja, ali pa najmanj 36 mesecev kombiniranega praktičnega usposabljanja in odobrenega dela na ladji, od tega najmanj 30 mesecev dela v strojnici, ter

2.3. opraviti odobreno izobraževanje in usposabljanje ter izpolnjevati standarde usposobljenosti, opredeljene v oddelku A–III/6 Kodeksa STCW.

3. Vsaka država članica naj primerja standarde usposobljenosti, ki jih je zahtevala od častnikov elektrotehnikov za spričevala, izdana pred 1. januarjem 2012, s tistimi, ki so navedeni za pridobitev spričevala v delu A–III/6 Kodeksa STCW, in se odloči, ali je treba za to osebje zahtevati posodobitev kvalifikacij.

4. Država članica lahko presodi, da zahteve tega pravila izpolnjujejo tisti pomorščaki, ki so opravljali ustrezno delo na ladji najmanj 12 mesecev v zadnjih 60 mesecih pred začetkom veljavnosti te direktive in izpolnjujejo standard usposobljenosti, opredeljen v oddelku A–III/6 Kodeksa STCW.

5. Ne glede na zgornje zahteve iz odstavkov 1 do 4 lahko država članica presodi, da je ustrezno kvalificirana oseba sposobna opravljati nekatere funkcije iz oddelka A–III/6.

Pravilo III/7

Minimalne obvezne zahteve za pridobitev spričevala mornarja elektrotehnika

1. Vsak pomorščak, kvalificiran za mornarja elektrotehnika, ki dela na ladji s pogonskim strojem z močjo 750 kW ali več, mora imeti ustrezno spričevalo.

2. Vsak kandidat za pridobitev spričevala mora:

(1) biti star najmanj 18 let;

(2) opraviti odobreno delo na ladji, ki vključuje najmanj 12 mesecev izobraževanja in delovnih izkušenj, ali

(3) opraviti odobreno izobraževanje, ki zajema najmanj šest mesecev odobrenega dela na ladji;

(4) imeti kvalifikacije, ki ustrezajo tehničnim veščinam iz tabele A-III/7 Kodeksa STCW, in najmanj tri mesece odobrenega dela na ladji ter

(5) izpolnjevati standard usposobljenosti, opredeljen v oddelku A–III/7 Kodeksa STCW.

3. Vsaka država članica naj primerja standarde usposobljenosti, ki jih je zahtevala od mornarjev elektrotehnikov za spričevala, izdana pred 1. januarjem 2012, s tistimi, ki so navedeni za pridobitev spričevala v delu A–III/7 Kodeksa STCW, in se odloči, ali je treba za to osebje zahtevati posodobitev kvalifikacij.

4. Država članica lahko presodi, da zahteve tega pravila izpolnjujejo tisti pomorščaki, ki so opravljali ustrezno delo na ladji najmanj 12 mesecev v zadnjih 60 mesecih pred začetkom veljavnosti te direktive in izpolnjujejo standard usposobljenosti, opredeljen v oddelku A–III/7 Kodeksa STCW.

5. Ne glede na zgornje zahteve iz odstavkov 1 do 4 lahko država članica presodi, da je ustrezno kvalificirana oseba sposobna opravljati nekatere funkcije iz oddelka A–III/7.

POGLAVJE IV RADIJSKE ZVEZE IN POMORSKI RADIOTELEFONISTI

Pojasnilo

Obvezne določbe, ki se nanašajo na stražo radijskih zvez, so določene s Pravilnikom o radiokomunikacijah in Konvencijo SOLAS 74, kakor je bila spremenjena. Določbe, ki se nanašajo na vzdrževanje opreme za radijske zveze, so navedene v Konvenciji SOLAS 74, kakor je bila spremenjena, in smernicah, ki jih je sprejela Mednarodna pomorska organizacija.

Pravilo IV/1

Uporaba

1. Določbe tega poglavja, razen tistih iz točke 2, se uporabljajo za radiotelefoniste na ladjah, ki delujejo v Globalnem sistemu za klic v sili in reševanje na morju (GMDSS), predpisanem s Konvencijo SOLAS 74, kakor je bila spremenjena.

2. Pomorskim radiotelefonistom na ladjah, ki jim ni treba izpolnjevati določb o sistemu GMDSS iz poglavja IV Konvencije SOLAS 74, ni treba izpolnjevati določb tega poglavja. Vendar pa morajo radiotelefonisti na teh ladjah upoštevati Pravilnik o radiokomunikacijah. Uprava mora zagotoviti, da se radiotelefonistom izdajo ali priznajo ustrezna spričevala, ki jih predpisuje Pravilnik o radiokomunikacijah.

Pravilo IV/2

Minimalne obvezne zahteve za pridobitev spričevala pomorskega radiotelefonista v sistemu GMDSS

1. Vsaka oseba, odgovorna za izvajanje nalog s področja radijskih zvez na ladji, ki mora sodelovati v sistemu GMDSS, mora imeti ustrezno spričevalo, ki se nanaša na GMDSS in ga je izdala ali priznala uprava na podlagi določb Pravilnika o radiokomunikacijah.

2. Vsak kandidat za pridobitev spričevala o usposobljenosti v skladu s tem pravilom za delo na ladji, ki mora biti v skladu s spremenjeno Konvencijo SOLAS 74 opremljena z napravami za radijske zveze, mora:

2.1. biti star najmanj 18 let in

2.2. opraviti odobreno izobraževanje in usposabljanje ter izpolnjevati standard usposobljenosti, opredeljen v oddelku A–IV/2 Kodeksa STCW.

POGLAVJE V POSEBNO IZOBRAŽEVANJE ZA OSEBJE NA NEKATERIH VRSTAH LADIJ

Pravilo V/1-1

Minimalne obvezne zahteve za usposabljanje in kvalifikacijo ladijskega poveljnika, častnika in mornarja na tankerjih za prevoz nafte in kemikalij

1. Častniki in mornarji, ki so jim dodeljene posebne naloge in odgovornosti v zvezi s tovorom ali njegovo opremo na tankerjih za prevoz nafte ali kemikalij, morajo imeti spričevalo o osnovnem usposabljanju za postopke s tovorom na tankerjih za prevoz nafte ali kemikalij.

2. Vsak kandidat za pridobitev spričevala o osnovnem usposabljanju za postopke s tovorom na tankerjih za prevoz nafte in kemikalij mora opraviti osnovno usposabljanje v skladu z določbami oddelka A–VI/1 Kodeksa STCW in:

(1) najmanj tri mesece odobrenega dela na tankerjih za prevoz nafte ali kemikalij ter izpolnjevati standard usposobljenosti, opredeljen v odstavku 1 oddelka A–V/1–1 Kodeksa STCW, ali

(2) opraviti odobreno osnovno usposabljanje za postopke s tovorom na tankerjih za prevoz nafte in kemikalij ter izpolnjevati standard usposobljenosti, opredeljen v odstavku 1 oddelka A–V/1–1 Kodeksa STCW.

3. Poveljnik ladje, upravitelj stroja, prvi častnik, prvi častnik stroja in vsaka oseba, ki je neposredno odgovorna za natovor, raztovor, tranzit, ravnanje s tovorom, čiščenje cistern ali druga opravila, povezana s tovorom na tankerjih za prevoz nafte, mora imeti spričevalo o dodatnem izpopolnjevanju za postopke s tovorom na tankerjih za prevoz nafte.

4. Vsak kandidat za pridobitev spričevala o dodatnem izpopolnjevanju za postopke s tovorom na tankerjih za prevoz nafte:

(1) mora izpolnjevati zahteve za pridobitev spričevala o osnovnem usposabljanju za postopke s tovorom na tankerjih za prevoz nafte in kemikalij;

(2) pri čemer morajo osebe, usposobljene za pridobitev spričevala o osnovnem usposabljanju za postopke s tovorom na tankerjih za prevoz nafte in kemikalij, opraviti:

(3) najmanj tri mesece odobrenega dela na tankerjih za prevoz nafte ali

(a) najmanj en mesec odobrenega usposabljanja na tankerjih za prevoz nafte v funkciji pomožnega delavca, ki vključuje najmanj tri natovarjanja in tri raztovarjanja in je registrirano v evidenčni knjigi odobrenega usposabljanja, ob upoštevanju navodil iz oddelka B-V/1 Kodeksa STCW, ter

(b) mora opraviti odobreno dodatno izpopolnjevanje za postopke s tovorom na tankerjih za prevoz nafte ter izpolnjevati standard usposobljenosti, opredeljen v odstavku 2 oddelka A–V/1–1 Kodeksa STCW.

5. Poveljnik ladje, upravitelj stroja, prvi častnik, prvi častnik stroja in vsaka oseba, ki je neposredno odgovorna za natovor, raztovor, tranzit, ravnanje s tovorom, čiščenje cistern ali druga opravila, povezana s tovorom na tankerjih za prevoz kemikalij, mora imeti spričevalo o dodatnem izpopolnjevanju za postopke s tovorom na tankerjih za prevoz kemikalij.

6. Vsak kandidat za pridobitev spričevala o dodatnem izpopolnjevanju za postopke s tovorom na tankerjih za prevoz kemikalij:

(1) mora izpolnjevati zahteve za pridobitev spričevala o osnovnem usposabljanju za postopke s tovorom na tankerjih za prevoz nafte in kemikalij;

(2) pri čemer morajo osebe, usposobljene za pridobitev spričevala o osnovnem usposabljanju za postopke s tovorom na tankerjih za prevoz nafte in kemikalij, opraviti:

(a) najmanj tri mesece odobrenega dela na tankerjih za prevoz kemikalij ali

(b) najmanj en mesec odobrenega usposabljanja na tankerjih za prevoz kemikalij v funkciji pomožnega delavca, ki vključuje najmanj tri natovarjanja in tri raztovarjanja in je registrirano v evidenčni knjigi odobrenega usposabljanja, ob upoštevanju navodil iz oddelka B–V/1 Kodeksa STCW, ter

(3) mora opraviti dodatno izpopolnjevanje za postopke s tovorom na tankerjih za prevoz kemikalij ter izpolnjevati standard usposobljenosti, opredeljen v odstavku 3 oddelka A–V/1–1 Kodeksa STCW.

7. Države članice pomorščakom, ki so usposobljeni v skladu z odstavki 2, 4 ali 6, če je to primerno, zagotovijo izdajo ustreznega spričevala o strokovni usposobljenosti ali pravilno overitev obstoječega spričevala o usposobljenosti ali spričevala o strokovni usposobljenosti.

Pravilo V/1-2

Minimalne obvezne zahteve za usposabljanje in kvalifikacijo ladijskega poveljnika, častnika in mornarja na tankerjih za prevoz utekočinjenega plina

1. Častniki in mornarji, ki so jim dodeljene posebne naloge in odgovornosti v zvezi s tovorom ali njegovo opremo na tankerjih za prevoz utekočinjenega plina, morajo imeti spričevalo o osnovnem usposabljanju za postopke s tovorom na tankerjih za prevoz utekočinjenega plina.

2. Vsak kandidat za pridobitev spričevala o osnovnem usposabljanju za postopke s tovorom na tankerjih za prevoz utekočinjenega plina mora opraviti osnovno usposabljanje v skladu z določbami oddelka A–VI/1 Kodeksa STCW in:

(1) najmanj tri mesece odobrenega dela na tankerjih za prevoz utekočinjenega plina ter izpolnjevati standard usposobljenosti, opredeljen v odstavku 1 oddelka A–V/1–2 Kodeksa STCW, ali

(2) odobreno osnovno usposabljanje za postopke s tovorom na tankerjih za prevoz utekočinjenega plina ter izpolnjevati standard usposobljenosti, opredeljen v odstavku 1 oddelka A–V/1–2 Kodeksa STCW.

3. Poveljnik ladje, upravitelj stroja, prvi častnik, prvi častnik stroja in vsaka oseba, ki je neposredno odgovorna za natovor, raztovor, tranzit, ravnanje s tovorom, čiščenje cistern ali druga opravila, povezana s tovorom na tankerjih za prevoz utekočinjenega plina, mora imeti spričevalo o dodatnem izpopolnjevanju za postopke s tovorom na tankerjih za prevoz utekočinjenega plina.

4. Vsak kandidat za pridobitev spričevala o dodatnem izpopolnjevanju za postopke s tovorom na tankerjih za prevoz utekočinjenega plina:

(1) mora izpolnjevati zahteve za pridobitev spričevala o osnovnem usposabljanju za postopke s tovorom na tankerjih za prevoz utekočinjenega plina;

(2) pri čemer morajo osebe, usposobljene za pridobitev spričevala o osnovnem usposabljanju za postopke s tovorom na tankerjih za prevoz utekočinjenega plina, opraviti:

(a) najmanj tri mesece odobrenega dela na tankerjih za prevoz utekočinjenega plina ali

(b) najmanj en mesec odobrenega usposabljanja na tankerjih za prevoz utekočinjenega plina v funkciji pomožnega delavca, ki vključuje najmanj tri natovarjanja in tri raztovarjanja in je registrirano v evidenčni knjigi odobrenega usposabljanja, ob upoštevanju navodil iz oddelka B–V/1 Kodeksa STCW, ter

(3) mora opraviti odobreno dodatno izpopolnjevanje za postopke s tovorom na tankerjih za prevoz utekočinjenega plina ter izpolnjevati standard usposobljenosti, opredeljen v odstavku 2 oddelka A–V/1–2 Kodeksa STCW.

5. Države članice pomorščakom, ki so usposobljeni v skladu z odstavkom 2 ali 4, če je to primerno, zagotovijo izdajo ustreznega spričevala o strokovni usposobljenosti ali pravilno overitev obstoječega spričevala o usposobljenosti ali spričevala o strokovni usposobljenosti.

Pravilo V/2

Minimalne obvezne zahteve za usposabljanje in kvalifikacije poveljnikov ladje, ladijskih častnikov, mornarjev in drugega osebja na potniških ladjah

1. To pravilo se uporablja za poveljnike ladij, ladijske častnike, mornarje in drugo osebje, ki delajo na potniških ladjah v mednarodni plovbi. Države članice odločijo glede uporabe teh zahtev za osebje, ki dela na potniških ladjah v domači plovbi.

2. Preden se pomorščakom dodelijo naloge na potniških ladjah, morajo opraviti izobraževanje, zahtevano v odstavkih 4 do 7 v nadaljnjem besedilu, v skladu z svojimi delovnimi mesti, nalogami in odgovornostmi.

3. Pomorščaki, ki morajo biti usposobljeni v skladu z odstavki 4, 6 in 7, morajo v največ petletnih presledkih opraviti ustrezno osvežitveno izobraževanje ali dokazati, da so v zadnjih petih letih pridobili zahtevane standarde usposobljenosti.

4. Poveljniki ladje, častniki in drugo osebje, ki so na seznamih razporeditve ob alarmu določeni za pomoč potnikom v izrednih razmerah na potniških ladjah, morajo opraviti izobraževanje s področja upravljanja množice, kakor je določeno v odstavku 1 oddelka A–V/2 Kodeksa STCW.

5. Ladijsko osebje, ki zagotavlja neposredne storitve potnikom v prostorih za potnike na potniških ladjah, mora opraviti izobraževanje s področja varnosti, opredeljeno v odstavku 2 oddelka A–V/2 Kodeksa STCW.

6. Poveljnik ladje, upravitelj stroja, prvi častnik, prvi častnik stroja in vse osebe, ki so na seznamih razporeditve ob alarmu določene za varnost potnikov v izrednih razmerah na potniških ladjah, morajo opraviti odobreno izobraževanje iz kriznega upravljanja in obnašanja ljudi, kakor je opredeljeno v odstavku 3 oddelka A–V/2 Kodeksa STCW.

7. Poveljnik ladje, prvi častnik, upravitelj stroja, prvi častnik stroja in vse osebe, ki jim je dodeljena neposredna odgovornost za vkrcanje in izkrcanje potnikov, natovor, raztovor ali varovanje tovora ali zapiranje odprtin v ladijskem trupu potniškega ro-ro trajekta, morajo opraviti odobreno izobraževanje s področja varnosti potnikov, varnosti tovora in celovitosti ladijskega trupa, kakor je opredeljeno v odstavku 4 oddelka A–V/2 Kodeksa STCW.

8. Države članice morajo zagotoviti izdajo dokumentov, ki dokazujejo opravljeno izobraževanje, vsaki osebi, ki je usposobljena na podlagi določb tega pravila.

POGLAVJE VI FUNKCIJE, KI SE NANAŠAJO NA IZREDNE RAZMERE, VARNOST PRI DELU, VARNOST, ZDRAVSTVENO OSKRBO IN NALOGE ZA PREŽIVETJE NA MORJU

Pravilo VI/1

Minimalne obvezne zahteve za seznanitev z varnostjo, osnovno izobraževanje in usposabljanje na področju varnosti za vse pomorščake

1. Pomorščaki morajo opraviti seznanitveno in osnovno izobraževanje ali usposabljanje v skladu z oddelkom A–VI/1 Kodeksa STCW in izpolnjevati ustrezni standard usposobljenosti, ki ga opredeljuje Kodeks.

2. Kadar osnovno usposabljanje ni zajeto v kvalifikacijah, ki se zahtevajo za izdajo spričevala, se izda spričevalo o strokovni usposobljenosti, ki dokazuje, da je njegov imetnik obiskoval tečaj osnovnega usposabljanja.

Pravilo VI/2

Minimalne obvezne zahteve za izdajo spričeval o strokovni usposobljenosti za vodenje reševalnih čolnov in hitrih reševalnih čolnov

1. Vsak kandidat za pridobitev spričevala o strokovni usposobljenosti za vodenje reševalnih čolnov, razen hitrih reševalnih čolnov, mora:

(1) biti star najmanj 18 let;

(2) opraviti najmanj 12 mesecev odobrenega dela na ladji ali obiskovati odobren izobraževalni tečaj in opraviti najmanj šest mesecev dela na ladji ter

(3) izpolnjevati standard usposobljenosti za pridobitev spričevala o strokovni usposobljenosti za vodenje reševalnih čolnov, opredeljen v odstavkih 1 do 4 oddelka A–VI/2 Kodeksa STCW.

2. Vsak kandidat za pridobitev spričevala o strokovni usposobljenosti za vodenje hitrih reševalnih čolnov mora:

(1) imeti spričevalo o strokovni usposobljenosti za vodenje reševalnih čolnov, razen hitrih reševalnih čolnov;

(2) obiskovati odobren izobraževalni tečaj in

(3) izpolnjevati standard usposobljenosti za pridobitev spričevala o strokovni usposobljenosti za vodenje hitrih reševalnih čolnov, opredeljen v odstavkih 7 do 10 oddelka A–VI/2 Kodeksa STCW.

Pravilo VI/3

Minimalne obvezne zahteve za izobraževanje v zahtevnejših tehnikah protipožarne zaščite

1. Pomorščaki, odgovorni za nadzor dejavnosti s področja protipožarne zaščite, morajo uspešno opraviti dodatno izpopolnjevanje v tehnikah protipožarne zaščite s posebnim poudarkom na organizaciji, strategiji in poveljevanju v skladu z določbami odstavkov 1 do 4 oddelka A–VI/3 Kodeksa STCW ter izpolnjevati standard usposobljenosti, ki ga opredeljuje Kodeks.

2. Kadar izobraževanje v zahtevnejših tehnikah protipožarne zaščite ni zajeto v kvalifikacijah, ki se zahtevajo za izdajo spričevala, se izda spričevalo o strokovni usposobljenosti, ki dokazuje, da je njegov imetnik obiskoval izobraževalni tečaj s področja zahtevnejših tehnik protipožarne zaščite.

Pravilo VI/4

Minimalne obvezne zahteve za področje medicinske prve pomoči in medicinske oskrbe

1. Pomorščaki, odgovorni za zagotavljanje medicinske prve pomoči na ladji, morajo izpolnjevati standard usposobljenosti za zagotavljanje medicinske prve pomoči, opredeljen v odstavkih 1, 2 in 3 oddelka A–VI/4 Kodeksa STCW.

2. Pomorščaki, odgovorni za zagotavljanje medicinske oskrbe na ladji, morajo izpolnjevati standard usposobljenosti za zagotavljanje medicinske oskrbe na ladji, ki je opredeljen v odstavkih 4, 5 in 6 oddelka A–VI/4 Kodeksa STCW.

3. Kadar izobraževanje s področja medicinske prve pomoči ali medicinske oskrbe ni zajeto v kvalifikacijah za izdajo spričevala, se izda spričevalo o strokovni usposobljenosti, ki dokazuje, da je njegov imetnik obiskoval izobraževalni tečaj iz medicinske prve pomoči ali medicinske oskrbe.

Pravilo VI/5

Minimalne obvezne zahteve za izdajo spričevala o strokovni usposobljenosti za varnostne častnike ladje

1. Vsak kandidat za pridobitev spričevala o strokovni usposobljenosti za varnostnega častnika ladje mora:

(1) opraviti najmanj 12 mesecev odobrenega dela na ladji ali ustreznega dela na ladji in poznati obratovanje ladje ter

(2) izpolnjevati standard usposobljenosti za pridobitev spričevala o strokovni usposobljenosti za varnostnega častnika ladje, opredeljen v odstavkih 1 do 4 oddelka A–VI/5 Kodeksa STCW.

2. Države članice morajo zagotoviti izdajo spričevala o strokovni usposobljenosti vsaki osebi, ki je usposobljena na podlagi določb tega pravila.

Pravilo VI/6

Minimalne obvezne zahteve za izobraževanje in usposabljanje na področju varnosti za vse pomorščake

1. Pomorščaki morajo opraviti seznanitveno izobraževanje ali usposabljanje s področja varnosti in ozaveščanja na področju varnosti v skladu z odstavki 1 do 4 oddelka A–VI/6 Kodeksa STCW in izpolnjevati ustrezni standard usposobljenosti, ki ga opredeljuje Kodeks.

2. Kadar ozaveščanje na področju varnosti ni zajeto v kvalifikacijah, ki se zahtevajo za izdajo spričevala, se izda spričevalo o strokovni usposobljenosti, ki dokazuje, da je njegov imetnik obiskoval tečaj ozaveščanja na področju varnosti.

3. Vsaka država članica naj primerja izobraževanje ali usposabljanje s področja varnosti, zahtevano od pomorščakov, ki imajo ali lahko dokumentirajo kvalifikacije, pred začetkom veljavnosti te direktive, s tistim, ki je navedeno v odstavku 4 dela A–VI/6 Kodeksa STCW, in se odloči, ali je treba za te pomorščake zahtevati posodobitev kvalifikacij.

Pomorščaki, ki so odgovorni za varnostne naloge

4. Pomorščaki, ki so odgovorni za varnostne naloge, morajo izpolnjevati standard usposobljenosti, opredeljen v odstavkih 6 do 8 oddelka A–VI/6 Kodeksa STCW.

5. Kadar izobraževanje s področja dodeljenih varnostnih nalog ni zajeto v kvalifikacijah, ki se zahtevajo za izdajo spričevala, se izda spričevalo o strokovni usposobljenosti, ki dokazuje, da je njegov imetnik obiskoval izobraževalni tečaj za dodeljene varnostne naloge.

6. Vsaka država članica naj primerja standarde izobraževanja s področja varnosti, zahtevane od pomorščakov z dodeljenimi varnostnimi nalogami, ki imajo ali lahko dokumentirajo kvalifikacije, pred začetkom veljavnosti te direktive, s tistimi, ki so navedeni v odstavku 8 dela A–VI/6 Kodeksa STCW, in se odloči, ali je treba za te pomorščake zahtevati posodobitev kvalifikacij.

POGLAVJE VII NADOMESTNA SPRIČEVALA

Pravilo VII/1

Izdaja nadomestnih spričeval

1. Države članice se lahko ne glede na zahteve za izdajo spričevala, ki jih določata poglavji II in III te priloge, odločijo za izdajo ali odobritev izdaje drugih spričeval, ki jih pravila iz teh poglavij ne navajajo, če:

(1) so zadevne funkcije in ravni odgovornosti, ki se navedejo v spričevalih in overitvah, izbrane med tistimi in enake tistim, ki so navedene v oddelkih A–II/1, A–II/2, A–II/3, A–II/4, A–II/5, A–III/1, A–III/2, A–III/3, A–III/4, AIII/5 in A–IV/2 Kodeksa STCW;

(2) so kandidati za funkcije in ravni odgovornosti, ki se navedejo v spričevalih in overitvah, opravili odobreno izobraževanje in usposabljanje ter izpolnjujejo zahteve za standarde usposobljenosti, ki jih predpisujejo ustrezni oddelki Kodeksa STCW in so navedeni v oddelku A–VII/1 tega Kodeksa;

(3) so kandidati opravili ustrezno odobreno delo na ladji za izvajanje funkcij in za ravni, ki se navedejo v spričevalu. Delo na ladji mora trajati najmanj toliko časa, kakor delo na ladji, predpisano v poglavjih II in III te priloge. Vendar pa minimalni čas dela na ladji ne sme biti krajši od časa, ki ga predpisuje oddelek A–VII/2 Kodeksa STCW;

(4) kandidati za pridobitev spričevala, ki naj bi opravljali funkcijo navigacije na operativni ravni, izpolnjujejo, če je to primerno, veljavne zahteve pravil iz poglavja IV za opravljanje dodeljenih nalog pomorskega radiotelefonista v skladu s Pravilnikom o radiokomunikacijah;

(5) se spričevala izdajo v skladu z zahtevami člena 2 in določbami iz poglavja VII Kodeksa STCW.

2. Če država članica Komisiji ne sporoči podatkov, ki jih zahteva Konvencija STCW, se spričevala na podlagi tega poglavja ne smejo izdajati.

Pravilo VII/2

Izdaja spričeval pomorščakom

Vsak pomorščak, ki opravlja funkcijo ali skupino funkcij iz tabel A–II/1, A–II/2, A–II/3, A–II/4 ali A–II/5 v poglavju II ali tabel A–III/1, A–III/2, A–III/3 ali A–III/4 oziroma A–III/5 v poglavju III ali A–IV/2 v poglavju IV Kodeksa STCW, mora imeti, odvisno od primera, spričevalo o usposobljenosti ali spričevalo o strokovni usposobljenosti.

Pravilo VII/3

Načela, ki urejajo izdajo nadomestnih spričeval

1. Država članica, ki se odloči za izdajo ali odobritev izdaje nadomestnih spričeval, mora zagotoviti upoštevanje naslednjih načel:

(1) sistem izdajanja nadomestnih spričeval se ne izvaja, če ne zagotavlja vsaj enake ravni varnosti v pomorskem prometu in enakih preprečevalnih učinkov v zvezi z onesnaževanjem, kakor so predvideni v drugih poglavjih;

(2) vsak sistem za izdajo nadomestnih spričeval na podlagi tega poglavja mora zagotavljati medsebojno zamenljivost s spričevali, ki so izdana na podlagi drugih poglavij.

2. Načelo medsebojne zamenljivosti iz točke 1 mora zagotavljati, da:

(1) so pomorščaki, ki so pridobili spričevalo na podlagi sistema iz poglavja II in/ali poglavja III, in tisti, ki so ga pridobili v skladu s poglavjem VII, sposobni delati na ladjah s tradicionalno ali drugimi oblikami organizacije na ladji;

(2) se pomorščaki ne izobražujejo za posebne ladijske sisteme tako, da bi to prizadelo izvajanje njihovih veščin kjer koli drugje.

3. Pri izdaji vsakega spričevala na podlagi določb tega poglavja je treba upoštevati naslednja načela:

(1) izdaja nadomestnih spričeval se ne sme uporabljati zato, da bi:

(a) zmanjšala številčno stanje posadk na ladji;

(b) zmanjšala celovitost poklica ali razvrednotila strokovno usposobljenost pomorščakov ali

(c) utemeljila dodelitev kombiniranih nalog častnika straže ladijskega stroja in častnika straže krova enemu samemu imetniku spričevala v času katere koli določene straže;

(2) oseba, ki ladji poveljuje, mora biti imenovana za poveljnika ladje, in izvajanje sistema izdajanja nadomestnih spričeval ne sme prizadeti pravnega statusa in pristojnosti poveljnika ladje in drugih oseb.

4. Načela, navedena v točkah 1 in 2, morajo zagotavljati ohranitev pristojnosti častnikov krova in častnikov stroja.“

Priloga II

Točka 3 Priloge II se nadomesti z naslednjim:

„3. Komisija je ob pomoči Evropske agencije za pomorsko varnost in morebitni vključitvi katere koli zadevne države članice na podlagi ocene navedene pogodbenice, ki lahko vključuje inšpekcijski pregled naprav in postopkov, potrdila, da so zahteve Konvencije glede standardov usposobljenosti, usposabljanja in izdaje spričeval ter standardov kakovosti v celoti izpolnjene.“.

Priloga III „PRILOGA V VRSTA PODATKOV, KI SE SPOROČAJO KOMISIJI ZA STATISTIČNE NAMENE

1. Pri sklicevanju na to prilogo je treba za vsa spričevala o usposobljenosti ali overitve, ki potrjujejo njihovo izdajo, vse overitve, ki potrjujejo priznanje spričeval o usposobljenosti, ki so jih izdale druge države, in za vsa spričevala o strokovni usposobljenosti, izdana mornarjem, zagotoviti naslednje podatke, navedene v odstavku 9 oddelka A–I/2 Kodeksa STCW:

Spričevala o usposobljenosti (CoC) / overitve, ki potrjujejo njihovo izdajo (EaI):

– enotno identifikacijsko oznako pomorščaka;

– ime pomorščaka;

– datum rojstva pomorščaka;

– nacionalnost pomorščaka;

– spol pomorščaka;

– overjeno številko spričevala o usposobljenosti;

– številko overitve, ki potrjuje izdajo spričevala;

– delovno(-na) mesto(-ta);

– datum izdaje ali najnovejši datum ponovne potrditve veljavnosti dokumenta;

– datum poteka veljavnosti;

– status spričevala (veljavno, odvzeto, preklicano, prijavljeno kot izgubljeno, uničeno);

– omejitve.

Overitve, ki potrjujejo priznanje spričeval o usposobljenosti in so jih izdale druge države (EaR):

– enotno identifikacijsko oznako pomorščaka;

– ime pomorščaka;

– datum rojstva pomorščaka;

– nacionalnost pomorščaka;

– spol pomorščaka;

– državo, ki je izdala prvotno spričevalo o usposobljenosti;

– številko prvotnega spričevala o usposobljenosti;

– številko overitve, ki potrjuje priznanje spričevala o usposobljenosti;

– delovno(-na) mesto(-ta);

– datum izdaje ali najnovejši datum ponovne potrditve veljavnosti dokumenta;

– datum poteka veljavnosti;

– status;

– omejitve.

Spričevala o strokovni usposobljenosti za mornarje (CoP) (če so na voljo):

– enotno identifikacijsko oznako pomorščaka;

– ime pomorščaka;

– datum rojstva pomorščaka;

– nacionalnost pomorščaka;

– spol pomorščaka;

– številko spričevala o strokovni usposobljenosti;

– delovno(-na) mesto(-ta);

– datum izdaje ali datum najnovejše ponovne potrditve veljavnosti dokumenta;

– datum poteka veljavnosti;

– status.

2. Informacije, ki se urejajo z zakonodajo o varstvu podatkov, se lahko zagotovijo v anonimni obliki.

[1]               Direktiva Sveta 94/58/ES z dne 22. novembra 1994 o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov, UL L 319, 12.12.1994, str. 28.

[2]               Direktiva 94/58/ES je bila spremenjena z Direktivo 98/35/ES in nadomeščena z Direktivo 2001/25; Direktiva 2001/25 je bila spremenjena z direktivami 2002/84, 2003/103 in 2005/45 in končno nadomeščena (in zato razveljavljena) z Direktivo 2008/106, UL L 323, 3.12.2008, str.33.

[3]               Delovno skupino so sestavljali predstavniki najpomembnejših vključenih zainteresiranih strani, zlasti pomorščakov in ladjarjev.

[4]               Objavljeno 20. julija 2011.

[5]               Glej poglavje 4.1.5.

[6]               UL C […], […], str. […].

[7]               UL C […], […], str. […].

[8]               UL L 319, 12.12.1994, str. 28.

[9]               UL L 323, 3.12.2008, str. 33.

[10]               Direktiva Sveta 1999/63/ES z dne 21. junija 1999 o sporazumu o razporejanju delovnega časa pomorščakov, sklenjenem med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ECSA) in Federacijo sindikatov delavcev v prometu Evropske unije (FST) - Priloga: Evropski sporazum o organizaciji delovnega časa pomorščakov, UL L 167, 2.7.1999, str. 33.

[11]               UL L 124, 20.5.2009, str. 30.

[12]               UL L 208, 5.8.2002, str. 1.

[13]               UL L 324, 29.11.2002, str. 1.

[14]               UL L 55, 28.2.2011, str. 13.