52011PC0320

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. Ozadje predloga

1.1. Razlogi za predlog in njegovi cilji

Kot je bilo napovedano v Načrtu politike azila[1] z dne 9. decembra 2008, je Komisija predstavila predlog spremembe Direktive Sveta 2003/9/ES z dne 27. januarja 2003 o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil[2] (v nadaljnjem besedilu: direktiva o pogojih za sprejem). Predlog je bil pripravljen na podlagi ocene uporabe veljavne direktive v državah članicah in po obsežnem posvetovanju z državami članicami, Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce, nevladnimi organizacijami in drugimi zainteresiranimi stranmi.

Evropski parlament je 7. maja 2009 sprejel stališče[3] o predlogu Komisije, v katerem je podprl veliko večino predlaganih sprememb. O predlogu so razpravljali tudi v Svetu, predvsem med češkim in švedskim predsedovanjem, vendar so bila pogajanja težavna in v Svetu ni bilo sprejeto stališče o besedilu.

Komisija zdaj predstavlja spremenjeni predlog, s čimer uveljavlja svojo pravico do pobude, da spodbudi prizadevanja za vzpostavitev dejanskega skupnega evropskega azilnega sistema. Komisija je prepričana, da bo takšen sistem, ki bo pravičen in učinkovit, koristil državam članicam in beguncem.

Komisija je politično odgovorna, da olajša pogajanja in zagotovi uresničljive možnosti, ki bi Uniji omogočile, da spoštuje svojo zavezo iz stockholmskega programa o vzpostavitvi skupnega evropskega azilnega sistema do leta 2012. Sprejetje nove direktive o rezidentih za daljši čas, ki zdaj zajema upravičence do mednarodne zaščite, je dalo tem prizadevanjem močan zagon.

Komisija bo istočasno sprejela tudi spremenjeni predlog direktive o azilnih postopkih.

Pogoji za sprejem bi morali zagotoviti dostojen življenjski standard in primerljive življenjske pogoje v vsej Uniji, ne glede na to, kje je bila vložena prošnja za azil. Da bi Komisija dosegla te cilje, je neprekinjeno zbirala informacije o tem, kako povezati najboljše nacionalne prakse in kako jih enostavno uvesti po vsej Uniji.

Spremenjeni predlog združuje informacije in izkušnje, pridobljene med pogajanji ter posvetovanji z drugimi zainteresiranimi stranmi, kot so Visoki komisariat Združenih narodov za begunce in nevladne organizacije, ter oblikuje poenostavljen in skladnejši sistem za sprejem, ki upošteva temeljne pravice.

Zlasti uvaja jasnejše pojme in preprostejša pravila ter državam članicam omogoča večjo prožnost pri njihovi vključitvi v svoje nacionalne pravne sisteme. Prav tako lahko države članice na podlagi predloga učinkoviteje obravnavajo morebitne zlorabe lastnih sistemov za sprejem. Poleg tega pomirja njihove pomisleke glede finančnih in administrativnih posledic nekaterih predlaganih ukrepov. Spremenjeni predlog ohranja visoke standarde obravnavanja prosilcev v skladu s temeljnimi pravicami. To zlasti velja za pridržanje. Stroge omejitve pravice do prostega gibanja se uporabljajo le, kadar je to potrebno in sorazmerno, ter jih morajo spremljati ustrezna pravna jamstva. Na prvem mestu je treba vedno upoštevati posebni položaj ranljivih oseb. Standarde za sprejem bi bilo treba nadalje uskladiti, da bi zajemali sekundarno gibanje, kolikor povzročajo ta pojav.

Ta spremenjeni predlog je treba obravnavati skupaj s spremenjenim predlogom direktive o azilnih postopkih. Namen navedenega predloga je med drugim izboljšati učinkovitost in kakovost nacionalnih azilnih sistemov, s čimer naj bi se zmanjšali stroški držav članic v zvezi s sprejemom, saj bi lahko hitreje sprejemale odločitve.

Spremenjeni predlog se prav tako navezuje na Uredbo o ustanovitvi Evropskega azilnega podpornega urada, ki je bila sprejeta 19. maja 2010, torej po sprejetju prvotnega predloga direktive o pogojih za sprejem. Evropski azilni podporni urad bi lahko državam članicam s praktično podporo in strokovnim znanjem pomagal pri izvajanju določb direktive in pri prepoznavanju najboljših praks. Prav tako bi lahko bil v oporo tistim državam članicam, katerih sistemi za sprejem so pod posebno velikim pritiskom, in sicer s prepoznavanjem najbolj stroškovno učinkovitih načinov izvajanja predlaganih ukrepov, na primer z združevanjem dobrih praks in strukturirano izmenjavo praks na visoki ravni. Evropski azilni podporni urad bo tokrat prvič po sprejetju uredbe o njegovi ustanovitvi tovrstno pomoč zagotovil Grčiji, in sicer z napotitvijo skupin za podporo azilu, ki bodo državi pomagale pri reševanju nujnih potreb v azilnem postopku.

1.2. Splošno ozadje

Predlog iz leta 2008 in ta spremenjeni predlog sta del zakonodajnega svežnja na področju azila, katerega namen je vzpostavitev skupnega evropskega azilnega sistema do leta 2012.

Natančneje je Komisija leta 2008 skupaj s predlogom spremembe direktive o pogojih za sprejem sprejela tudi predloga spremembe dublinske uredbe in uredbe Eurodac. Leta 2009 je Komisija sprejela predloga sprememb direktiv o azilnih postopkih in o zahtevanih pogojih. Leta 2010 je bila sprejeta Uredba o ustanovitvi Evropskega azilnega podpornega urada, katere namena sta močnejše operativno sodelovanje med državami članicami in lažje izvajanje skupnih pravil na področju azila.

Ta zakonodajni sveženj je v skladu z Evropskim paktom o priseljevanju in azilu, ki je bil sprejet 16. oktobra 2008 in v katerem so bili ponovno potrjeni cilji haaškega programa, Komisija pa je bila pozvana, naj pripravi predloge, da bi najpozneje leta 2012 uvedli enoten azilni postopek, ki bi vključeval procesna jamstva. V povezavi s tem je v stockholmskem programu, ki ga je Evropski svet sprejel na zasedanju 10. in 11. decembra 2009, poudarjena potreba, da se do leta 2012 vzpostavi „skupno območje zaščite in solidarnosti na podlagi skupnega azilnega postopka ter enotnega statusa oseb, ki uživajo mednarodno zaščito“, pri čemer bi moralo to temeljiti na „visokih standardih zaščite“ ter „pravičnih in učinkovitih postopkih“. Natančneje stockholmski program določa, da se morajo posamezniki glede pogojev za sprejem obravnavati enako , ne glede na to, v kateri državi članici so vložili prošnjo za azil.

V okviru priprav prvotnega predloga je bila opravljena ocena učinka[4]. Spremenjeni predlog temelji na istih načelih kot prejšnji predlog. Poleg tega je namenjen poenostavitvi in pojasnitvi nekaterih določb, da bi jih bilo lažje izvajati. Zato se ocena učinka, ki je bila opravljena za prvotni predlog, še naprej uporablja tudi za spremenjeni predlog.

1.3. Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Ta predlog je v celoti skladen s sklepi Evropskega sveta iz Tampereja iz leta 1999, haaškim programom iz leta 2004, Evropskim paktom o priseljevanju in azilu iz leta 2008 ter stockholmskim programom iz leta 2009 v zvezi z vzpostavitvijo skupnega evropskega azilnega sistema.

Predlog je skladen tudi s cilji strategije Evropa 2020, saj prosilcem za azil zagotavlja ustrezen dostop do zaposlitve. Prosilci za azil, ki ekonomsko prispevajo, ne potrebujejo več dodatne podpore iz nacionalnega sistema socialnega varstva in tako pozitivno prispevajo k rasti, četudi je ta prispevek pogosto le začasen.

2. Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

V okviru priprav prvotnega predloga je Komisija predstavila zeleno knjigo, organizirala več strokovnih srečanj, med drugim tudi z Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce in partnerji iz civilne družbe, naročila zunanjo študijo ter zbrala podatke iz odgovorov na več podrobnih vprašalnikov.

Komisija je sprejela tudi poročilo o oceni uporabe direktive, v katerem je ugotovljenih več pomanjkljivosti v zakonodaji in politikah držav članic.

Po sprejetju prvotnega predloga decembra 2008 so o njem na strokovni ravni razpravljali v Svetu, predvsem med češkim in švedskim predsedovanjem. Med razpravami se je pokazalo, da veliko držav članic nasprotuje posameznim določbam predloga zaradi posebnosti njihovih azilnih in/ali pravnih sistemov. V zvezi s tem so bile izražene bojazni, da bi prilagoditve zahtevale znatna finančna vlaganja in administrativne uskladitve ter bi negativno vplivale na učinkovitost azilnega postopka.

Države članice so imele med razpravami priložnost pojasniti možne težave z izvajanjem, ki bi jih lahko povzročile posamezne določbe. Očitno je postalo, da če Komisija ne želi vključiti po več izjem za posamezne države članice, kar bi ogrozilo splošno skladnost predlaganega sistema, potem mora izkoristiti priložnost, da ponovno prouči predlog in predstavi celovitejšo rešitev za izražene pomisleke, hkrati pa ohrani dodano vrednost besedila. Pojasnitev in poenostavitev predlaganih določb, da bi jih države članice lažje izvajale, bi morali dati razpravam nov zagon. Na podlagi tega je Komisija na zasedanju Sveta za pravosodje in notranje zadeve 8. novembra 2010 sporočila, da bo pred začetkom poljskega predsedovanja Svetu EU leta 2011 predstavila spremenjen predlog te direktive in direktive o azilnih postopkih.

Predlagane spremembe, ki jih je v svoje stališče z dne 7. maja 2009 vključil Evropski parlament, so večinoma upoštevane v spremenjenem predlogu. Spremenjeni predlog tudi ustrezno upošteva mnenji Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[5] in Odbora regij[6] ter izid posvetovanj z drugimi zainteresiranimi stranmi, kot so Visoki sekretariat Združenih narodov za begunce in nevladne organizacije, dejavne na področju temeljnih pravic.

V okviru priprav tega spremenjenega predloga je Komisija v obdobju med januarjem in aprilom 2010 opravila vrsto dvostranskih strokovnih posvetovanj z zainteresiranimi stranmi, med drugim tudi nacionalnimi upravami. Na teh posvetovanjih so bili podrobno pojasnjeni pomisleki in omejitve glede prvotnega predloga Komisije.

V spremenjenem predlogu so bile upoštevane tudi razprave ministrske konference o kakovosti in učinkovitosti azilnih postopkov, ki jo je organiziralo belgijsko predsedstvo 13. in 14. septembra 2010. Eden glavnih poudarkov konference je bilo vprašanje obravnavanja potreb ranljivih prosilcev za azil.

3. Pravni elementi predloga

3.1. Povzetek predlaganih ukrepov

Glavni cilj tega spremenjenega predloga je nadalje pojasniti predlagane standarde za sprejem in jih napraviti prožnejše , da jih bo lažje vključiti v nacionalne pravne sisteme. Obenem ohranja ključne elemente predloga iz leta 2008, namreč zagotovitev ustreznih in primerljivih pogojev za sprejem v vsej EU. Predlog še naprej zagotavlja popolno spoštovanje temeljnih pravic, saj upošteva razvijajočo se sodno prakso Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice. To zlasti velja za pravico do svobode gibanja in spoštovanje dostojanstva.

Končno je s predlogom povečana skladnost z zakonodajnim svežnjem v zvezi s skupnim evropskim azilnim sistemom, zlasti s spremenjenim predlogom direktive o azilnih postopkih. Kjer je potrebno, vključuje tudi spremembe, predlagane med posvetovanji o direktivi o zahtevanih pogojih in dublinski uredbi, da bi se zagotovila skladnost glede horizontalnih vprašanj.

Spremenjeni predlog zlasti obravnava naslednja vprašanja:

3.1.1. Lažje izvajanje za države članice

V primerjavi s predlogom iz leta 2008 pušča spremenjeni predlog državam članicam več svobode pri izvajanju nekaterih predlaganih ukrepov, kar odpravlja pomisleke glede morebitno hudih finančnih posledic ter administrativnih omejitev in stroškov. Zato so predlagani bolje opredeljeni pravni pojmi, preprostejši standardi in mehanizmi za sprejem ter bolj prilagodljiva pravila , ki bi jih bilo lažje vključiti v nacionalne prakse.

Te spremembe se nanašajo zlasti na jamstva za pridržane prosilce za azil, pogoje za sprejem v ustanovah za pridržanje, časovni okvir za dostop na trg dela, raven zdravstvene oskrbe oseb s posebnimi potrebami glede sprejema in mehanizme prepoznavanja takšnih potreb, dostop do gmotne pomoči ter obveznost poročanja, kar bo omogočilo boljše spremljanje izvajanja ključnih določb direktive.

S spremenjenim predlogom bodo državam članicam tudi zagotovljena orodja za obravnavanje primerov, v katerih se pravila za sprejem zlorabljajo in/ali postanejo privlačevalni dejavniki . Spremenjeni predlog še zlasti omogoča pogostejše ukinitve gmotne pomoči, če se uporabijo potrebna jamstva in se spoštuje položaj posebno ranljivih oseb.

3.1.2. Jasna in stroga pravila o pridržanju

Uveljaviti je treba stroge in izčrpne predpise EU, da odredbe pridržanja ne bodo arbitrarne in se bodo v vseh primerih spoštovale temeljne pravice. Komisija je zaskrbljena nad obsežno uporabo pridržanja prosilcev za azil, medtem ko v pravnem redu EU na področju azila to vprašanje ni urejeno. V spremenjenjem predlogu se zato ohranja splošni pristop predloga iz leta 2008 k vprašanju pridržanja. Prosilca za azil je dovoljeno pridržati le v predpisanih primerih in le, če je to v skladu z načeli sorazmernosti in nujnosti, potem ko je bila posamezna prošnja proučena. Po potrebi se bodo zagotovila potrebna jamstva, na primer omogočila uveljavljanje pravice do učinkovitega pravnega sredstva in dostop do brezplačne pravne pomoči. Pri pogojih sprejema ob pridržanju je treba spoštovati tudi človeško dostojanstvo. Predlagane spremembe so popolnoma skladne z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in najnovejšo sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru razlage člena 3 Konvencije.

Hkrati predlog uvaja večjo prožnost za nekatera pravila o pridržanju in pojasnjuje različne pojme, da bi jih bilo lažje izvajati ter da bi se upoštevale nekatere posebnosti različnih pravnih sistemov držav članic (npr. v zvezi z dostopom do brezplačne pravne pomoči in možnostjo, da upravni organi izdajo odredbo o pridržanju). Spremenjeni predlog uvaja tudi bolj prilagodljive pogoje pridržanja za geografska območja, na katerih je iz praktičnih razlogov težko vedno zagotoviti vsa predlagana jamstva, in sicer na mejnih kontrolnih točkah in tranzitnih območjih. Več sprememb je bilo uvedenih tudi, da bi se po potrebi zagotovil skladnejši pristop glede pravil o pridržanju državljanov tretjih držav, pri čemer so bili upoštevani predpisi EU o pridržanju, ki se uporabljajo za državljane tretjih držav, ki jim je bila izdana odločba o vrnitvi.

Na razpravah v Svetu se je pokazalo, da je v nekaterih okoliščinah lahko v korist mladoletnika brez spremstva, da se ga zadrži v ustanovi za pridržanje, zlasti da se preprečijo ugrabitve, ki se po navedbah dogajajo v odprtih centrih. S tega vidika spremenjeni predlog omogoča pridržanje mladoletnikov brez spremstva, vendar le, če se ugotovi, da je to v njegovo korist, kakor je določeno v predlogu direktive, in da alternativni ukrepi brez pridržanja ne bi bili učinkoviti. S proučitvijo vsakega posameznega položaja je treba poleg tega zagotoviti, da pridržanje ne bo ogrozilo njihovega zdravja in dobrega počutja. Nadalje se lahko pridržanje odredi le, če so v posamezni ustanovi za pridržanje zagotovljeni potrebni pogoji za sprejem (dostop do prostočasnih dejavnosti, tudi na prostem ipd.). Ta predlagana določba je v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice.

3.1.3. Zagotavljanje dostojnega življenjskega standarda

– Obravnavanje posebnih potreb glede sprejema je bilo izpostavljeno kot eno od področij, na katerih so veljavni nacionalni standardi precej problematični. Prepoznavanje posebnih potreb glede sprejema vpliva ne le na izbiro ustreznega ravnanja, ampak tudi na kakovost postopka odločanja. Namen spremenjenega predloga je zagotoviti uvedbo nacionalnih ukrepov za hitro prepoznavanje posebnih potreb ranljivih oseb glede sprejema ter stalno podporo in spremljanje posameznih primerov. Posebna pozornost je namenjena posebnim potrebam glede sprejema posebno ranljivih skupin, kot so mladoletniki in žrtve mučenja. Obenem spremenjeni predlog uvaja poenostavljeno obliko tega postopka prepoznavanja in jasnejšo povezavo med ranljivimi osebami in osebami s posebnimi potrebami glede sprejema.

V predlogu ni navedbe glede enakega obravnavanja prosilcev in ostalih državljanov v zvezi z dostopom do zdravstvene oskrbe, pri čemer so bili upoštevani stališče Evropskega parlamenta in močni pridržki Sveta.

– Pri oceni izvajanja veljavne direktive so se pokazale pomanjkljivosti glede ravni gmotne pomoči, ki jo države članice zagotovijo prosilcem za azil. Čeprav veljavna direktiva predpisuje obveznost zagotavljanja ustreznih standardov obravnave, je bilo v praksi težko opredeliti zahtevano raven pomoči. Zato je treba uvesti referenčne vrednosti, s katerimi bo mogoče bolje „izmeriti“ obseg te obveznosti in jih bodo nacionalne uprave lahko učinkoviteje uporabljale.

Med pogajanji v Svetu in nedavnim posvetovanjem z državami članicami se je pokazalo, da so ustrezne referenčne vrednosti v tem pogledu dejansko določene v nacionalni zakonodaji ali praksi, čeprav se med seboj precej razlikujejo. Zato spremenjeni predlog omogoča prožnost in njegov cilj ni uveljaviti enotne referenčne vrednosti za celotno EU, temveč za ta namen dovoljuje uporabo različnih nacionalnih meril, če so izmerljiva in lahko omogočajo spremljanje ravni pomoči, zagotovljene prosilcem.

3.1.4. Krepitev samozadostnosti prosilcev za azil

Dostop do zaposlitve bi lahko preprečil izključitev prosilcev za azil iz družbe države gostiteljice in spodbudil njihovo samozadostnost. Obvezna brezposelnost po drugi strani državi povzroča stroške zaradi izplačevanja dodatne socialne pomoči in bi lahko spodbudila zatekanje k nezakonitemu delu[7]. Pri tem omogočanje dostopa do zaposlitve koristi prosilcem za azil in tudi državi članici gostiteljici.

Spremenjeni predlog omogoča večjo prožnost glede dostopa do trga dela, kar je v skladu z določbami o trajanju obravnave prošnje za azil iz spremenjenega predloga direktive o azilnih postopkih.

3.2. Pravna podlaga

Spremenjeni predlog temelji na členu 78(2)(f) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU), ki poziva k določitvi „standardov“ glede pogojev za sprejem prosilcev za azil.

3.3. Ozemeljska uporaba

Predlagana direktiva bo naslovljena na države članice. Uporaba direktive za Združeno kraljestvo in Irsko bo določena v skladu z določbami Protokola št. 21, ki je priložen PDEU.

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PDEU, ta direktiva za Dansko ni zavezujoča in se zanjo ne uporablja.

3.4. Načelo subsidiarnosti

Naslov IV PDEU o območju svobode, varnosti in pravice prenaša nekatere pristojnosti v zvezi s temi vprašanji na Evropsko unijo. Te pristojnosti je treba izvajati v skladu s členom 5 Pogodbe o Evropski uniji, tj. če in kolikor države članice ciljev predlaganih ukrepov ne morejo zadovoljivo doseči in jih torej zaradi obsega ali učinkov predlaganih ukrepov laže doseže Unija.

Sedanja pravna podlaga za ukrepanje Unije je člen 78 PDEU. V tej določbi je navedeno, da Unija „oblikuje skupno politiko o azilu, subsidiarni zaščiti in začasni zaščiti z namenom ponuditi ustrezen status vsem državljanom tretjih držav, ki potrebujejo mednarodno zaščito, in zagotoviti skladnost z načelom nevračanja. Ta politika mora biti v skladu z Ženevsko konvencijo z dne 28. julija 1951 in Protokolom z dne 31. januarja 1967 o statusu beguncev ter drugimi ustreznimi Pogodbami.“ Člen 78(2)(f) navaja, da Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta ukrepe za skupni evropski azilni sistem, ki zajema „standarde glede pogojev za sprejem prosilcev za azil ali subsidiarno zaščito“.

EU ima zaradi nadnacionalne narave težav, povezanih z azilom in zaščito beguncev, dobro izhodišče, da predlaga rešitve v okviru skupnega evropskega azilnega sistema, zlasti glede standardov za sprejem, veljavnih po vsej Uniji. Čeprav je bila s sprejetjem direktive leta 2003 dosežena precejšnja uskladitev, je potrebno dodatno ukrepanje EU, da se dosežejo višji in bolj usklajeni standardi glede pogojev za sprejem.

3.5. Načelo sorazmernosti

V oceni učinka spremembe direktive o pogojih za sprejem, ki je bila opravljena v okviru priprav prvotnega predloga, so bile ocenjene vse možnosti v zvezi z ugotovljenimi težavami, da bi bilo ponazorjeno idealno razmerje med praktično vrednostjo in potrebnimi prizadevanji. Ugotovljeno je bilo, da odločitev za ukrepanje na ravni EU ne presega tega, kar je potrebno za dosego cilja, tj. rešitve teh težav. V tem spremenjenem predlogu so ohranjena vodilna načela prvotnega predloga, uvedena pa je dodatna prožnost za države članice, kar še prispeva k upoštevanju načela sorazmernosti.

3.6. Učinek na temeljne pravice

Ta predlog je bil skrbno pregledan, da bi se zagotovila popolna skladnost njegovih določb s temeljnimi pravicami kot splošnimi načeli prava Unije, kakor je določeno v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), ter obveznostmi, ki izhajajo iz mednarodnega prava. Posledično je bil poseben poudarek namenjen določbam, ki se nanašajo na pridržanje in postopkovne zaščitne ukrepe, obravnavanje oseb s posebnimi potrebami glede sprejema, zlasti mladoletnikov, mladoletnikov brez spremstva in žrtev mučenja, ter dostop do materialnih pogojev za sprejem.

Zagotovitev višjih in enotnejših standardov za sprejem bo imelo z vidika temeljnih pravic na splošno močan pozitiven učinek na prosilce za azil. Zlasti bo okrepljena pravica do svobode iz člena 6 Listine, in sicer bo poudarjeno, da osebe ni mogoče pridržati zgolj zato, ker je vložila prošnjo za mednarodno zaščito. Podobno predlog tudi določa, da bi moralo biti pridržanje dovoljeno le v izjemnih primerih, opisanih v Direktivi, in le, če je v skladu z načeli nujnosti in sorazmernosti glede načina in namena takšnega pridržanja. Prav tako je v skladu s členom 47 Listine zagotovljena pravica do učinkovitega pravnega sredstva.

V besedilu bodo jasneje izražene pravice mladoletnikov, saj bo vsebovana ustrezna opredelitev, pojasnjeno bo načelo koristi otroka v skladu s členom 24 Listine in omejena možnost njihovega pridržanja. Posebni položaj ranljivih skupin oseb bo primerneje obravnavan, saj bosta zagotovljena pravočasno prepoznavanje njihovih potreb in ustrezno ravnanje. Omogočanje dostopa do trga dela bi lahko prosilcem za azil pomagalo, da postanejo bolj samozadostni, lahko pa prispeva tudi k njihovemu vključevanju v državi članici gostiteljici. Poleg tega bo predlog okrepil načelo nediskriminacije, kot je opredeljeno v členu 21 Listine, in sicer bo zagotovljeno, da se prosilcev za azil neupravičeno ne obravnava manj ugodno kot ostalih državljanov. Z uvedbo obveznosti poročanja o bistvenih določbah Direktive, povezanih z načelom spoštovanja temeljnih pravic, bo zagotovljeno boljše spremljanje njihovega izvajanja na ravni EU. Pri tem je treba poudariti, da morajo države članice določbe te direktive izvajati in uporabljati v skladu s temeljnimi pravicami, ki jih uveljavlja Listina.

ê 2003/9/ES

2008/0244 (COD)

Spremenjeni predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o standardih za sprejem prosilcev za azil (Prenovitev)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 78(2)(f) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[8],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[9],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

ò novo

(1) Potrebnih je več vsebinskih sprememb Direktive Sveta 2003/9/ES z dne 27. januarja 2003 o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil[10]. Zaradi jasnosti bi bilo treba navedeno direktivo prenoviti.

ê 2003/9/ES uvodna izjava 1 (prilagojeno)

ð novo

(2) Skupna azilna politika, vključno s sSkupnim evropskim azilnim sistemom, je sestavni delsestavina cilja Evropske unije, da bi se postopoma uvedloa območje svobode, varnosti in pravice, odprto za tiste, ki jih okoliščine prisilijo v zakonito iskanje zaščite v √ Evropski uniji Õ Skupnosti. ð Temeljiti bi morala na načelu solidarnosti in poštene delitve odgovornosti med državami članicami, vključno s finančnimi posledicami. ï

ê 2003/9/ES uvodna izjava 2

ð novo

(3) Na svojem posebnem zasedanju v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999 se je Evropski svet dogovoril, da si bo prizadeval za uvedbo sSkupnega evropskega azilnega sistema na podlagi celovite in vseobsežne uporabe Ženevske konvencije o statusu beguncev z dne 28. julija 1951, kot je bila dopolnjena s Protokolom iz New Yorka z dne 31. januarja 1967, s čimer bi se ohraniloohranjajoč tako načelo nevračanja. ð Prva faza skupnega evropskega azilnega sistema je bila izpolnjena s sprejetjem ustreznih pravnih aktov, določenih v Pogodbah, vključno z Direktivo 2003/9/ES. ï

ê 2003/9/ES uvodna izjava 3

Sklepi iz Tampereja določajo, naj skupni evropski azilni sistem kratkoročno vključuje skupne minimalne pogoje za sprejem prosilcev za azil.

ê 2003/9/ES uvodna izjava 4

Uvedba minimalnih standardov za sprejem prosilcev za azil je še en korak k evropski azilni politiki.

ò novo

(4) Evropski svet je na zasedanju 4. novembra 2004 sprejel haaški program, v katerem so določeni cilji, ki naj bi se na območju svobode, varnosti in pravice izvedli v obdobju 2005−2010. V zvezi s tem je haaški program pozval Evropsko komisijo, naj dokonča oceno aktov prve faze ter Svetu in Evropskemu parlamentu predloži akte in ukrepe druge faze.

(5) Evropski svet je na zasedanju 10. in 11. decembra 2009 sprejel stockholmski program, v katerem je potrdil zavezo za vzpostavitev skupnega območja zaščite in solidarnosti na podlagi skupnega azilnega postopka ter enotnega statusa oseb, ki uživajo mednarodno zaščito, na podlagi visokih standardov zaščite ter pravičnih in učinkovitih postopkov do leta 2012. Stockholmski program nadalje določa, da se morajo posamezniki glede pogojev za sprejem obravnavati enako, ne glede na to, v kateri državi članici so vložili prošnjo za azil.

(6) Da se zagotovi ustrezna podpora prizadevanjem držav članic v zvezi z izvajanjem standardov, določenih v drugi fazi vzpostavljanja skupnega evropskega azilnega sistema, predvsem tistim državam članicam, ki se zlasti zaradi svojega geografskega ali demografskega položaja srečujejo s posebnimi in nesorazmernimi pritiski na svoje azilne sisteme, bi bilo treba uporabiti vire Evropskega sklada za begunce in Evropskega azilnega podpornega urada, ki je bil ustanovljen z Uredbo (EU) št. 439/2010 Evropskega parlamenta in Sveta[11].

(7) Glede na rezultate ocen izvajanja aktov prve faze je na tej stopnji ustrezno potrditi načela, na katerih je zasnovana Direktiva 2003/9/ES, da bi se zagotovili boljši pogoji za sprejem za prosilce za azil.

(8) Da bi se po vsej Uniji zagotovilo enako obravnavanje prosilcev za azil, bi se morala ta direktiva uporabljati na vseh stopnjah in za vse vrste postopkov v zvezi s prošnjami za mednarodno zaščito ter na vseh lokacijah in v objektih, ki sprejemajo prosilce za azil.

(9) Države članice bi si morale pri uporabi te direktive prizadevati za zagotovitev popolnega upoštevanja načel koristi otroka in pomena enotnosti družine v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 oziroma Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

ê 2003/9/ES uvodna izjava 6

(10) Glede obravnavanja oseb, ki spadajo na področje uporabesodijo v okvir te direktive, države članice zaobvezujejo obveznosti iz mednarodnih pravnih aktovpo instrumentih mednarodnega prava, katerih pogodbenice so in ki prepovedujejo diskriminacijo.

ê 2003/9/ES uvodna izjava 7

(11) Treba bi biloje določiti minimalne standarde za sprejem prosilcev za azil, ki normalno zadoščajo, da se jim zagotovi dostojen življenjski standard in primerljivi življenjski pogoji v vseh državah članicah.

ê 2003/9/ES uvodna izjava 8

(12) Uskladitev pogojev za sprejem prosilcev za azil naj bi pomagalao omejiti sekundarno gibanje prosilcev za azil, ki ga spodbudijona katero vlivajo različni pogoji za njihov sprejem.

ò novo

(13) Za zagotovitev enakega obravnavanja vseh prosilcev za mednarodno zaščito in za zagotovitev skladnosti z veljavnim pravnim redom EU na področju azila, zlasti Direktivo […/…/EU] [direktiva o zahtevanih pogojih], je primerno razširiti področje uporabe te direktive na prosilce za subsidiarno zaščito.

ê 2003/9/ES uvodna izjava 9 (prilagojeno)

ð novo

(14) ð Takojšnje prepoznavanje in spremljanje oseb ï Sprejem skupin s posebnimi potrebami ð glede sprejema ï bi moralo biti ð glavna naloga nacionalnih organov, s čimer bi se zagotovilo, da bi bil njihov sprejem ï posebej načrtovan posebej, tako da bi bile izpolnjeneustrezal tem √ njihove posebne Õ potrebeam √ glede sprejema Õ .

ò novo

(15) Pridržanje prosilcev za azil bi bilo treba uporabljati v skladu z osnovnim načelom, da se osebe ne sme pridržati samo zato, ker je zaprosila za mednarodno zaščito, in zlasti v skladu s členom 31 Ženevske konvencije o statusu beguncev z dne 28. julija 1951. Države članice prosilcem za azil zlasti ne bi smele nalagati kazni zaradi nezakonitega vstopa ali prisotnosti in kakršnih koli nepotrebnih omejitev gibanja. V zvezi s tem bi moralo biti pridržanje prosilcev za azil možno le v zelo jasno opredeljenih izjemnih okoliščinah, ki jih določa ta direktiva, ob upoštevanju načela nujnosti in sorazmernosti tako glede načina kot tudi namena takšnega pridržanja. Prosilcem za azil bi morala biti ob pridržanju dana dejanska možnost uveljavljanja potrebnih procesnih jamstev, kot je na primer pravno sredstvo pred nacionalnim sodiščem.

ê 2003/9/ES uvodna izjava 10 (prilagojeno)

ð novo

(16) Sprejem Pridržani prosilciev v priporu ð bi morali biti obravnavani s popolnim spoštovanjem človeškega dostojanstva in njihov sprejem ï bi moral biti posebej načrtovan, tako da bi bile izpolnjeneustreza njihoveim potrebeam v tisti situaciji. ð Države članice bi morale zlasti zagotoviti, da se uporablja člen 37 Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989. ï

ò novo

(17) Pojavijo se lahko primeri, v katerih v praksi pridržanim osebam ni mogoče takoj zagotoviti nekaterih jamstev ob sprejemu, na primer zaradi geografske lokacije ali posebne strukture ustanove za pridržanje. Vendar pa bi moralo biti vsako odstopanje od teh jamstev zgolj začasno in se uporabiti le v okoliščinah iz te direktive. Odstopanje bi se smelo uporabiti le v izjemnih okoliščinah; te bi morale biti ustrezno utemeljene, pri čemer bi se upoštevale okoliščine vsakega posameznega primera, vključno z ravnjo resnosti uporabljenega odstopanja, njegovim trajanjem in učinkom na zadevnega posameznika.

ê 2003/9/ES uvodna izjava 11

(18) Da se zagotovi skladnost sz minimalnimi procesnimi jamstvipostopkovnimi zagotovili, ki omogočajopredstavljajo možnost za stik z organizacijami ali skupinami oseb, ki nudijo pravno pomoč, je treba zagotoviti informacije o takih organizacijah in skupinah oseb.

ò novo

(19) Za spodbujanje samozadostnosti prosilcev za azil ter zmanjšanje velikih neskladnosti med državami članicami je nujno zagotoviti jasna pravila glede dostopa prosilcev za azil do trga dela. Ta pravila bi morala biti skladna s pravili o trajanju postopka obravnave, kot so opredeljena v Direktivi […/…/EU/] [direktiva o azilnih postopkih].

(20) Za zagotovitev skladnosti gmotne pomoči, ki jo prejmejo prosilci za azil, z načeli iz te direktive je nujno, da države članice določijo raven tovrstne pomoči na podlagi ustreznih in merljivih referenčnih vrednosti.

ê 2003/9/ES uvodna izjava 12 (prilagojeno)

ð novo

(21) Možnost zlorabe sistema za sprejem bi bilo treba omejiti, takos tem da se določijo √ okoliščine, v katerih Õ primeri za omejitev ali ukinitev √ se lahko Õ pogojiev za sprejem za prosilce za azil √ omejijo, ali pa se tak sprejem ukine Õ ð , hkrati pa se vsem prosilcem za azil zagotovi dostojen življenjski standard ï.

ê 2003/9/ES uvodna izjava 13

(22) Treba bi bilo zagotoviti učinkovitost nacionalnih sistemov za sprejem in sodelovanje med državami članicami na področju sprejema prosilcev za azil.

ê 2003/9/ES uvodna izjava 14

(23) Treba bi bilo spodbujati ustrezno koordinacijo med pristojnimi organi v zvezi s sprejemom prosilcev za azil, zato bi bilo treba spodbujati skladne odnose med lokalnimi skupnostmi in nastanitvenimi centri.

ê 2003/9/ES uvodna izjava 15 (prilagojeno)

(24) V naravi sami minimalnih standardov je, da lahko Ddržave članice √ bi morale imeti možnost, da Õ uvedejo ali ohranjajo bolj ugodne določbe za državljane tretjih držav in osebe brez državljanstva, ki zaprosijo za mednarodno zaščito države članice.

ê 2003/9/ES uvodna izjava 16

ð novo

(25) V tem duhu se države članice tudi poziva, da določbe te direktive uporabljajo v povezavi s postopki za odločanje o vlogah za druge oblike zaščite, ki ne izhajajo iz ð Direktive […/…/EU] [direktiva o zahtevanih pogojih] ï Ženevske konvencije za državljane tretjih držav in osebe brez državljanstva.

ê 2003/9/ES uvodna izjava 17

(26) Izvajanje te direktive bi bilo treba redno ocenjevati.

ê 2003/9/ES uvodna izjava 18 (prilagojeno)

(27) Ker države članice ciljev predlaganega ukrepa akcije, namreč zagotoviti minimalne standarde za sprejem prosilcev za azil v državah članicah, ne morejo doseči v zadostni meri in se jih da zato zaradi obsega in vplivov predlaganega ukrepana predlagano akcijo bolje doseči na ravni Skupnosti √ Unije Õ , lahko Skupnost √ Unija Õ sprejme ukrepe v skladu z načeli subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. Skladno z načelom sorazmernosti, kot je določeno v navedenem členu, ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenihteh ciljev.

ê 2003/9/ES uvodna izjava 19

Skladno s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, je Združeno kraljestvo s pismom z 18. avgusta 2001 poslalo obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te direktive.

ê 2003/9/ES uvodna izjava 20

Skladno s členom 1 navedenega protokola Irska ne sodeluje pri sprejetju te direktive. Določbe te direktive se torej ne uporabljajo za Irsko, ne da bi to vplivalo na člen 4 prej omenjenega protokola.

ò novo

(28) V skladu s členom 4a(1) Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, in brez poseganja v odstavek 2 navedenega člena, če Združeno kraljestvo v skladu s členom 4 navedenega protokola ni uradno sporočilo svoje namere, da želi sprejeti ta ukrep, ta ukrep Združenega kraljestva ne zavezuje, še naprej pa ga zavezuje Direktiva 2003/9/ES.

(29) V skladu s členom 1 navedenega protokola Irska ne sodeluje pri sprejetju te direktive. Brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Irske zato ta direktiva ne zavezuje.

ê 2003/9/ES uvodna izjava 21

(30) Skladno s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju te direktive in je ta ne zavezuje niti je ni dolžna uporabljati. –

ê 2003/9/ES uvodna izjava 5

ð novo

(31) Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in načela, ki jih zlasti priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah Evropske unije. Zlasti si ta direktiva prizadeva zagotoviti celovito spoštovanje človeškega dostojanstva in spodbujati uporabo členov 1 ð , 6, 7, ï in 18 ð , 21, 24 in 47 ï navedene lListine ð ter jo je treba temu ustrezno izvajati ï.

ò novo

(32) Obveznost prenosa te direktive v nacionalno zakonodajo bi morala biti omejena na tiste določbe, ki pomenijo vsebinsko spremembo v primerjavi s predhodno direktivo. Obveznost prenosa določb, ki so nespremenjene, izhaja iz predhodne direktive.

(33) Ta direktiva ne sme posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktive v nacionalno zakonodajo, določenih v delu B Priloge II –

ê 2003/9/ES

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

NAMEN, OPREDELITVE IN PODROČJE UPORABE

Člen 1

Namen

Namen te direktive je določiti minimalne standarde za sprejem prosilcev za azil v državah članicah.

Člen 2

Opredelitev pojmovve

V tej direktivi:

(a) „Ženevska konvencija“ pomeni Konvencijo z 28. julija 1951 o statusu beguncev, kot je spremenjena s Protokolom iz New Yorka z 31. januarja 1967;

(b) „prošnja za azil“ pomeni vlogo državljana tretje države ali osebe brez državljanstva, ki se jo lahko razume kot prošnjo za mednarodno zaščito države članice po Ženevski konvenciji. Za katero koli vlogo za mednarodno zaščito se predpostavlja, da je prošnja za azil, razen če državljan tretje države ali oseba brez državljanstva izrecno ne zahteva drugo vrsto zaščite, za katero je mogoče zaprositi ločeno;

ò novo

(a) „prošnja za mednarodno zaščito“ pomeni prošnjo za mednarodno zaščito, kot je določena v členu 2(h) Direktive […/…/EU] [direktiva o zahtevanih pogojih];

ê 2003/9/ES (prilagojeno)

ð novo

(b)(c) „prosilec“ √ , „prosilec za mednarodno zaščito“ Õ ali „prosilec za azil“ pomeni državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, ki je vložil oz. vložila prošnjo za azil ð mednarodno zaščito ï , v zvezi s kateroo kateri še ni bila sprejetao dokončnao odločbaeno;

(c) (d) „družinski člani“ pomenijo, če je družina že obstajala v izvorni državi, naslednje člane prosilčeve družine, ki so prisotni v isti državi članici v povezavi s prošnjo za azil ð mednarodno zaščito ï :

√ (i) če je prosilec odrasla oseba; Õ

(i) – zakonca prosilca za azil ali njegovega ali njenega neporočenega partnerja v trajni zvezi, če zakonodaja ali praksa zadevne države članice neporočene pare obravnava na primerljiv način s poročenimi pari po svoji zakonodaji o tujcih √ državljanih tretjih držav Õ ;

(ii) – mladoletne otroke para √ parov Õ iz prve alineetočke (i) ali prosilca, pod pogojem, da so neporočeni in nepreskrbljeni, ne glede na to, ali so bili rojeni v zakonu ali izven zakona ali posvojeni, kot določa nacionalna zakonodajao pravo;

ò novo

– poročene mladoletne otroke parov iz prve alinee točke (i) ali prosilca, ne glede na to, ali so bili rojeni v zakonu ali izven zakona ali posvojeni, kot določa nacionalna zakonodaja, in jih ne spremljajo njihovi zakonci ter je v njihovo korist, da se štejejo za družinske člane;

(ii) če je prosilec neporočen mladoletnik:

– očeta ali mater, ne glede na to, ali je bil prosilec rojen v zakonu ali izven zakona ali posvojen, kot določa nacionalna zakonodaja, ali odraslo osebo, ki je za prosilca odgovorna po zakonu ali nacionalni praksi zadevne države članice;

– mladoletne brate in sestre prosilca, ne glede na to, ali so bili rojeni v zakonu ali izven zakona ali posvojeni, kot določa nacionalna zakonodaja, če so neporočeni ali poročeni, vendar jih ne spremljajo njihovi zakonci ter je v njihovo korist, da se štejejo za družinske člane;

(iii) če je prosilec poročen mladoletnik, osebe iz točke (ii), pod pogojem, da prosilca ne spremlja njegov zakonec in je v korist prosilca ali njegovih bratov in sester, da se osebe iz točke (ii) štejejo za družinske člane.

ê 2003/9/ES

(e) „begunec“ pomeni osebo, ki izpolnjuje zahteve iz člena 1(A) Ženevske konvencije;

(f) „status beguncev“ pomeni status, ki ga država članica podeli osebi, ki je begunec in mu je kot takšnemu dovoljen vstop na ozemlje navedene države članice;

(g) „postopki“ in „pritožbe“ pomenijo postopke in pritožbe, ki so jih države članice uveljavile v svojem nacionalnem pravu;

ò novo

(d) „mladoletnik“ pomeni državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, mlajšega oz. mlajšo od 18 let;

ê 2003/9/ES (prilagojeno)

ð novo

(e)(h) „mladoletnik brez spremstva“ pomeni ð mladoletnika ï osebe pod starostjo osemnajstih let, ki prispejo √ prispe Õ na ozemlje države članice brez spremstva odrasle osebe, ki je zanje odgovorna po zakonu ali ð nacionalni praksi zadevne države članice ï običajih, dokler taka oseba dejansko ne prevzame skrbi zanje; vključuje tudi √ mladoletnika Õ mladoletne osebe, ki ostanejo brez spremstva, potem ko √ je Õ so vstopile na ozemlje države članice;

(f)(i) „pogoji za sprejem“ pomenijo celovit sklop ukrepov, ki jih države članice zagotavljajo prosilcem za azil skladno s to direktivo;

(g)(j) „materialni pogoji za sprejem“ pomenijo pogoje za sprejem, ki vključujejo nastanitev, hrano in obleko, zagotovljeno v naravi ali kot finančna pomoč ali kot kuponi ð ali kombinacija vseh treh ï , ter dodatek za dnevne izdatke;

(h)(k) „ √ pridržanje Õ pripor“ pomeni, da država članice prosilca za azil pridrži na nekem mestu, kjer se mu odvzame svoboda gibanja;

(i)(l) „nastanitveni center“ pomeni kateri koli objektkraj, ki se uporablja za skupinsko nastanitev prosilcev za azil;.

ò novo

(j) „zastopnik“ pomeni osebo ali organizacijo, ki so jo pristojni organi imenovali za zakonitega skrbnika, ki mladoletniku brez spremstva pomaga in ga zastopa v postopkih iz te direktive, da se zagotovijo koristi otroka in zanj po potrebi opravljajo pravna dejanja. Če je zastopnik organizacija, ta imenuje osebo, odgovorno za izvajanje nalog zakonitega skrbnika mladoletnika v skladu s to direktivo;

(k) „prosilec s posebnimi potrebami glede sprejema“ pomeni ranljivega prosilca v smislu člena 21, ki potrebuje posebna jamstva, da bi lahko uveljavljal svoje pravice in izpolnjeval obveznosti, določene v tej direktivi.

ê 2003/9/ES (prilagojeno)

ð novo

Člen 3

Področje uporabe

1. Ta direktiva se uporablja za vse državljane tretjih držav in osebe brez državljanstva, ki vložijo prošnjo za azil ð mednarodno zaščito ï na meji ali na ozemlju ð , vključno na meji, v teritorialnih vodah ali na tranzitnih območjih ï države članice, dokler jim je kot prosilcem za azil dovoljeno ostati na ozemlju, ter tudi za družinske člane, če so po nacionalni zakonodajiem pravu vključeni v tovrstnoto prošnjo za ð mednarodno zaščito ï azil.

ê 2003/9/ES

ð novo

2. Ta direktiva se ne uporablja zav primerih prošenje za diplomatski ali teritorialni azil, ki so predloženeih predstavništvom držav članic.

3. Ta direktiva se ne uporablja, kadar se uporabljajo določbe Direktive Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb[12].

4. Države članice se lahko odločijo, da bodo to direktivo uporabljajole v povezavi s postopki za odločanjae o prošnjah za druge oblikevrste zaščite, ki ne izhajajo iz ð Direktive […/…/EU] [direktiva o zahtevanih pogojih] ï Ženevske konvencije, za državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, za katere se ugotovi, da niso begunci.

Člen 4

Ugodnejše določbe

Države članice lahko uvedejo ali obdržijo ugodnejše določbe glede pogojev za sprejem prosilcev za azil in drugih ožjih sorodnikov prosilca, ki so prisotni v isti državi članici, če so od njega odvisni ali iz humanitarnih razlogov, če so te določbe v skladu s to direktivo.

POGLAVJE II

SPLOŠNE DOLOČBE O POGOJIH ZA SPREJEM

Člen 5

ObveščanjeInformiranje

1. Države članice prosilce za azil v razumnem času, ki ne presega petnajstih dni po tem, ko so vložili prošnjo ð za mednarodno zaščito ï azil pri pristojnem organu, obvestijoinformirajo vsaj o uveljavljenih pravicah in o obveznostih, ki jih morajo izpolnjevati v zvezi s pogoji za sprejem.

Države članice zagotovijo, da prosilci dobijo informacije o organizacijah ali skupinah oseb, ki zagotavljajo posebno pravno pomoč, in organizacijah, ki bi jim lahko pomagale ali jih obvestileinformirale o razpoložljivih pogojih za sprejem, vključno z zdravstvenim varstvom.

ê 2003/9/ES (prilagojeno)

ð novo

2. Države članice zagotovijo, da so informacije iz odstavka 1 v pisni obliki in, če je le mogoče, v jeziku, ð ki ga prosilci razumejo ali ï za katerega se lahko razumno domneva, da √ ga razumejo Õ naj bi ga prosilci razumeli. Če je primerno, se te informacije lahko zagotovijo tudi ustno.

Člen 6

Dokumentacija

1. Države članice zagotovijo, da prosilec v treh dneh po vložitvi prošnje za ð mednarodno zaščito ï pri pristojnem organu dobi dokument, izdan na njegovo ali njeno ime, ki potrjuje njegov ali njen status prosilca za azil ali dokazuje, da mu je njemu ali njej dovoljeno ostati na ozemlju države članice, dokler odločanje o vlogi ni končano ali dokler vlogo preučujejo.

Če se imetnik ne sme gibati po celem ozemlju države članice ali njegovem delu ozemlja države članice, dokument navaja tudi to dejstvo.

2. Države članice lahko izključijo uporabo tega člena, če je prosilec za azil v priporu ali med obravnavanjem prošnje za ð mednarodno zaščito ï azil, vložene na meji, ali v sklopu postopka za odločitev o pravici prosilca do zakonitega vstopa na ozemlje države članice. V posebnih primerih lahko države članice prosilcem za azil med obravnavanjem prošnje za ð mednarodno zaščito ï azil predložijodajo drugae dokazilae, enakovrednae dokumentom iz odstavka 1.

3. Ni nujno, da dokument iz odstavkačlena 1 potrjuje identiteto prosilca za azil.

4. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da prosilcem za azil zagotovijo dokumente iz odstavka 1, ki morajo biti veljavni, dokler imajo pravico ostati na ozemlju zadevne države članice ali na njeni meji.

5. Države članice lahko prosilcem za azil izdajo potno listinoi dokument, če nastopijo resni humanitarni razlogi, ki zahtevajo njihovo prisotnost v drugi državi.

ò novo

6. Dokler države članice prosilcem za azil ne zagotovijo pravic, do katerih so upravičeni po tej direktivi, jim zgolj zaradi njihovega statusa prosilca za mednarodno zaščito ne naložijo nobenih obveznosti glede dokumentacije ali administrativnih obveznosti.

ê 2003/9/ES

ð novo

Člen 7

Bivališče in svoboda gibanja

1. Prosilci za azil se lahko svobodno gibajo po ozemlju države članice gostiteljice ali na območju, ki jim ga ta država članica določi. Določeno območje ne vpliva na neodtujljivo zasebno sfero in omogoča zadosten prostor, da zagotavlja možnost uveljavljanjadostop do vseh pravic po tej direktivi.

2. Države članice lahko prosilcu za azil določijo bivališče iz razlogov v javnem interesu, zaradi javnega reda ali, če je potrebno, za hitro obdelavo in učinkovito spremljanje njegove ali njene vloge ð za mednarodno zaščito ï izdajo sklep o kraju bivanja.

3. Če se izkaže za potrebno, na primer iz zakonskih razlogov ali zaradi javnega reda, lahko države članice prosilca skladno z njenim nacionalnim pravom omejijo na neko določeno mesto.

3.4. Države članice lahko predvidijo, da so materialni pogoji za sprejem odvisni od dejanskega bivanja prosilcev na nekem določenem mestu, ki ga določijo države članice. Tak sklep, ki je lahko splošne narave, se sprejme posamično in na podlagi nacionalnega zakonodajeprava.

4.5. Države članice predvidijo možnost, da prosilcem izdajo začasno dovoljenje, da zapustijo kraj bivanja, omenjen v iz odstavkovih 2 in 43, in/ali določeno območje iz odstavka 1. OdločitveSklepi se sprejmejo posamično, objektivno in nepristransko, če pa so zavrnilnenegativni, se navedejo razlogi za to.

Prosilcu ni treba prositi za dovoljenje za obisk organov ali sodišč, če se zahteva njegova ali njena prisotnost.

5.6. Države članice od prosilcev zahtevajo, da pristojne organe čimprej obvestijo o svojem trenutnem naslovu in o vseh spremembah naslova.

ò novo

Člen 8

Pridržanje

1. Države članice ne smejo pridržati oseb zgolj zaradi njihovega statusa prosilca za mednarodno zaščito v skladu z Direktivo […/…/EU] [direktiva o azilnih postopkih].

2. Če se izkaže za potrebno ter na podlagi posamične presoje vsake zadeve, lahko države članice prosilca pridržijo, če ni mogoče učinkovito uporabiti drugega, manj prisilnega ukrepa.

3. Brez poseganja v določbe člena 11 in pridržanje v okviru kazenskega postopka se sme prosilca pridržati le:

(a) da se določi ali preveri njegova identiteta ali državljanstvo;

(b) da se v predhodnem razgovoru določijo elementi, na katerih temelji njegova prošnja za mednarodno zaščito, ki jih brez pridržanja ne bi bilo mogoče pridobiti;

(c) da se v okviru postopka odloči o pravici do vstopa na ozemlje;

(d) kadar to zahteva zaščita nacionalne varnosti ali javnega reda.

Ti razlogi se opredelijo v nacionalni zakonodaji.

4. Države članice zagotovijo, da so pravila o alternativah pridržanju, kot so redno javljanje organom, predložitev finančnega jamstva ali obveznost zadrževanja na določenem mestu, določena v nacionalni zakonodaji.

Člen 9

Jamstva za pridržane prosilce za azil

1. Prosilci se pridržijo za čim krajše obdobje in le dokler obstajajo razlogi iz člena 8(3).

Upravni postopki v zvezi z razlogi iz člena 8(3) se skrbno izvršujejo. Zamude v upravnih postopkih, ki jih ni mogoče pripisati prosilcu za azil, ne upravičujejo nadaljevanja pridržanja.

2. Pridržanje odredijo sodni ali upravni organi. Kadar pridržanje odredijo upravni organi, ga v 72 urah od začetka pridržanja potrdijo sodni organi. Če sodni organ ugotovi, da je pridržanje nezakonito, ali če odločitev ni sprejeta v 72 urah, se zadevni prosilec za azil takoj izpusti.

3. Pridržanje se odredi pisno. V odredbi za pridržanje se navedejo dejanski in pravni razlogi, na katerih odredba temelji, ter postopki, ki jih nacionalna zakonodaja določa za njeno izpodbijanje, v jeziku, ki ga prosilec za azil razume ali za katerega se lahko razumno domneva, da ga razume. Odredba se takoj predloži pridržanemu prosilcu za azil.

4. Pridržanje v razumnih časovnih presledkih prouči sodni organ po uradni dolžnosti ali na zahtevo zadevnega prosilca za azil, zlasti kadar je pridržanje dolgotrajnejše ali se spremenijo relevantne okoliščine ali se pojavijo nove informacije, ki lahko vplivajo na zakonitost pridržanja.

5. Države članice v primeru pritožbe ali preučitve odredbe o pridržanju zagotovijo, da imajo prosilci za azil dostop do brezplačne pravne pomoči in zastopanja, če ne morejo plačati s tem povezanih stroškov in kolikor je to potrebno za zagotovitev učinkovitega dostopa do sodnega varstva.

V pravno pomoč in zastopanje sta vključena vsaj priprava zahtevanih procesnih dokumentov in zastopanje pred sodnimi organi.

Pravna pomoč in zastopanje sta lahko omejena na pravne svetovalce ali zagovornike, ki so v nacionalni zakonodaji posebej določeni za pomoč prosilcem za azil in njihovo zastopanje.

Postopki za dostop do pravne pomoči in zastopanja v takih primerih so opredeljeni v nacionalni zakonodaji.

Člen 10

Pogoji pridržanja

1. Pridržanje se izvaja samo v posebnih ustanovah za pridržanje.

Pridržani prosilci za azil so ločeni od drugih državljanov tretjih držav, ki niso vložili prošnje za mednarodno zaščito, razen če je treba zagotoviti enotnost družine in se prosilec s tem strinja.

2. Pridržanim prosilcem za azil se omogoči dostop do površin na prostem.

3. Države članice zagotovijo, da lahko predstavniki Visokega komisariata Združenih narodov za begunce komunicirajo s prosilci in da imajo dostop do ustanov za pridržanje. To velja tudi za organizacijo, ki v imenu Visokega komisariata Združenih narodov za begunce deluje na ozemlju države članice na podlagi sporazuma z zadevno državo članico.

4. Države članice zagotovijo, da lahko družinski člani, pravni svetovalci ali zagovorniki in predstavniki ustreznih nevladnih organizacij, ki jih zadevna država članica priznava, komunicirajo s prosilci in da imajo dostop do ustanov za pridržanje. Dostop se lahko omeji le, če je to po nacionalni zakonodaji objektivno potrebno zaradi varnosti, javnega reda ali upravnega poslovanja ustanov za pridržanje, pod pogojem, da se s tem dostop ne omeji močno ali pa onemogoči.

5. Države članice zagotovijo, da se pridržanim prosilcem za azil sistematično posredujejo informacije o pravilih, ki veljajo v ustanovi, ter določijo njihove pravice in obveznosti v jeziku, ki ga razumejo ali za katerega se lahko razumno domneva, da ga razumejo.

6. Države članice lahko v ustrezno utemeljenih primerih in za razumno obdobje, ki je čim krajše, določijo odstopanje:

(a) od prvega pododstavka odstavka 1, če nastanitev v posebnih ustanovah za pridržanje začasno ni mogoča in če se mora zaradi tega država članica odločiti za nastanitev v zaporu, pod pogojem, da so pridržani prosilci za azil ločeni od navadnih zapornikov; vendar pa se v zaporu ne nastanijo mladoletniki brez spremstva;

(b) od odstavka 5, če je prosilec za azil pridržan na mejni kontrolni točki ali na tranzitnem območju, razen v primerih iz člena 43 Direktive […/…/EU] [direktiva o azilnih postopkih].

Člen 11

Pridržanje ranljivih oseb in oseb s posebnimi potrebami glede sprejema

1. Ranljive osebe se v nobenem primeru ne pridržijo, razen če se ugotovi, da se njihovo zdravje, vključno z njihovim duševnim zdravjem, in dobro počutje zaradi pridržanja ne bosta znatno poslabšala.

Države članice v primeru pridržanja ranljivih oseb zagotovijo redno spremljanje in ustrezno pomoč, pri čemer se upošteva poseben položaj teh oseb, vključno z njihovim zdravjem.

2. Mladoletniki se ne pridržijo, razen če se v posameznem primeru ugotovi, da je to v korist mladoletnika, kakor je določeno v členu 23(2).

Pridržanje mladoletnika se uporabi kot zadnja možnost, potem ko se ugotovi, da ni mogoče učinkovito uporabiti drugega, manj prisilnega ukrepa. Pridržijo se za čim krajše obdobje in storiti je treba vse, kar je mogoče, da se pridržani mladoletniki izpustijo in nastanijo v prostorih, primernih za mladoletnike.

Pridržanje mladoletnikov brez spremstva se uporabi le v posebej izjemnih primerih.

Če se mladoletniki pridržijo, imajo možnost sodelovanja v prostočasnih dejavnostih, vključno z igro in rekreativnimi dejavnostmi, ki so primerne njihovi starosti.

Mladoletniki imajo dostop do površin na prostem.

Če se pridržijo mladoletniki brez spremstva, države članice zagotovijo, da so nameščeni ločeno od odraslih oseb.

3. Pridržanim družinam se zagotovi ločena nastanitev, ki zagotavlja ustrezno zasebnost.

4. Če se pridržijo prosilci za azil ženskega spola, države članice zagotovijo, da so nastanjeni ločeno od prosilcev za azil moškega spola, razen če so to družinski člani in se s tem strinjajo vsi zadevni posamezniki.

Izjeme lahko veljajo tudi glede uporabe skupnih površin, ki so namenjene rekreativnim ali družabnim dejavnostim, tudi zagotavljanju obrokov.

5. Države članice lahko v ustrezno utemeljenih primerih in za razumno obdobje, ki je čim krajše, določijo odstopanje od četrtega pododstavka odstavka 2, odstavka 3 in prvega pododstavka odstavka 4, če je prosilec za azil pridržan na mejni kontrolni točki ali na tranzitnem območju, razen v primerih iz člena 43 Direktive […/…/EU] [direktiva o azilnih postopkih].

ê 2003/9/ES

ð novo

Člen 12 8

Družine

Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da v čim večji meri ohranijo enotnost družine, ki je navzoča na njihovem ozemlju, če zadevna država članicae prosilcem zagotovi namestitev. Takšni ukrepi se izvajajo s soglasjem prosilca za azil.

Člen 13 9

Zdravniški pregledi

Zaradi javnega zdravja Države članice lahko zaradi javnega zdravja države članice lahko zahtevajo zdravniške preglede prosilcev.

Člen 14 10

Šolanje in izobraževanje mladoletnikov

1. Države članice mladoletnim otrokom prosilcev za azil in mladoletnim prosilcem za azil zagotovijo dostop do izobraževalnega sistema pod podobnimi pogoji, kot državljanom države članice gostiteljice, dokler se dejansko ne izvaja ukrep izgona zoper njih ali njihove starše. To izobraževanje se lahko zagotovi v nastanitvenih centrih.

Zadevna država članica lahko določi, da mora biti tovrstenta dostop omejen na državni izobraževalni sistem.

Mladoletniki morajo biti mlajše od starosti za zakonsko polnoletnost v državi članici, v kateri je bila vložena ali se obravnava prošnja za azil. Države članice ne ukinejo pravice do srednješolskega izobraževanja samo zato, ker je mladoletnik postal polnoletenna.

2. Dostop do izobraževalnega sistema se ne odloži za več kot tri mesece od datuma, ko ð je ï so mladoletnik ali njeni starši vložili prošnjo za ð mednarodno zaščito ï azil ð ali pa je bila taka prošnja vložena v njegovem imenu ï . To obdobje se lahko podaljša do enega leta, če je zagotovljeno posebno izobraževanje, da bi se olajšal dostop do izobraževalnega sistema.

ò novo

Po potrebi se mladoletnikom zagotovi pripravljalni pouk, vključno z jezikovnim poukom, da se olajšata njihov dostop do nacionalnega izobraževalnega sistema in njihova vključitev vanj.

ê 2003/9/ES

ð novo

3. Če zaradi posebnega položaja mladoletnika dostop do izobraževalnega sistema, kot je določen v odstavku 1, ni mogoč, lahko država članica ð v skladu z nacionalno zakonodajo in praksami ï ponudi druge izobraževalne programe.

Člen 15 11

Zaposlovanje

1. Države članice določijo časovno obdobje, ki se začne z dnem vložitve prošnje za azil, v katerem prosilec nima dostopa do trga dela.

ò novo

1. Države članice zagotovijo, da imajo prosilci dostop do trga dela najpozneje šest mesecev od datuma vložitve prošnje za mednarodno zaščito.

Države članice lahko v primerih iz točk (b) in (c) člena 31(3) Direktive […/…/EU] [direktiva o azilnih postopkih] navedeni rok podaljšajo največ še za nadaljnjih šest mesecev.

ê 2003/9/ES

ð novo

2. Če odločitev na prvi stopnji ni bil sprejeta v enem letu od vložitve prošnje za azil in te zamude ni mogoče pripisati prosilcu, Ddržave članice določijo pogoje za zagotovitev dostopa dona trga dela za prosilca ð v skladu s svojo nacionalno zakonodajo, pri čemer zagotovijo, da imajo prosilci za azil učinkovit dostop do trga dela ï .

3. Dostop do trga dela se ne prekliče med pritožbenim postopkom, če pritožba zoper zavrnilnonegativno odločitev v rednem postopku zadrži izvršitev, do uradnega obvestila o zavrnilninegativni odločitvi o pritožbi.

4. Zaradi politik v zvezi s trgom dela lahko države članice dajo prednost državljanom EU in državljanom držav podpisnic Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru ter tudi državljanom tretjih držav z zakonitim prebivališčem.

Člen 16 12

Poklicno usposabljanje

Države članice lahko prosilcem za azil dovolijo dostop do poklicnega usposabljanja ne glede na to, ali imajo dostop do trga dela.

Dostop do poklicnega usposabljanja, povezanega s pogodbo o zaposlitvi, je odvisen od tega, v kolikšni meri ima prosilec dostop do trga dela v skladu s členom 1511.

Člen 17 13

Splošna pravila o materialnih pogojih za sprejem in zdravstvenem varstvu

1. Države članice zagotovijo, da so prosilcem ob vložitvi prošnje za ð mednarodno zaščito ï azil na voljo materialni pogoji za sprejem.

ê 2003/9/ES (prilagojeno)

2. Države članice √ zagotovijo, Õ sprejmejo ukrepe v zvezi z √ da Õ materialnimi pogoji za sprejem, da zagotovijo √ omogočajo ustrezen Õ življenjski standard √ prosilcev za mednarodno zaščito, ki zagotavlja njihovo eksistenco ter varuje njihovo fizično in duševno zdravje Õ je primeren za zdravje prosilcev in ki lahko zagotovi njihovo eksistenco.

ê 2003/9/ES

ð novo

Države članice zagotovijo, da se ta življenjski standard skladno s členom ð 21 ï 17 doseže v posebnem položaju ð ranljivih ï oseb s posebnimi potrebami in v zvezi s položajem pridržanih oseb v priporu.

3. Države članice lahko predvidijo, da so vsi ali nekateri materialni pogoji za sprejem in zdravstveno varstvo odvisni od pogoja, da prosilci nimajo zadostnih sredstev, ki bi jim omogočala življenjski standard, ki je primeren za njihovo zdravje in ki omogoča njihovo eksistenco.

4. Države članice lahko od prosilcev zahtevajo, da krijejo stroške ali prispevajo k stroškom materialnih pogojev za sprejem in zdravstveno varstvo, določenihpredvidenih v tej direktivi, ali k njim prispevajo skladno z določbo iz odstavka 3, če imajo prosilci dovolj sredstev, na primer če že razumno obdobje delajo.

Če se izve, da je imel prosilec imel dovolj sredstev za kritje materialnih pogojev za sprejem in zdravstveno varstvo, ko so bile te temeljne potrebe pokrite, lahko države članice lahko od prosilca za azil zahtevajo povračilo.

5. Materialni pogoji za sprejem se lahko zagotovijo v naravi ali v obliki finančne pomoči ali kuponov ali kot kombinacija.

Če države članice zagotovijo materialne pogoje za sprejem v obliki finančne pomoči ali kuponov, se njihov znesek določi skladno z načeli, opredeljenimi v tem členu.

ò novo

5. Če države članice zagotovijo materialne pogoje za sprejem v obliki finančne pomoči ali kuponov, se njihov znesek določi na podlagi referenčnih vrednosti, ki jih zadevna država članica določi v zakonodaji ali praksi, da se državljanom zagotovi ustrezen življenjski standard, kot na primer minimalna raven socialne pomoči. Kadar je to ustrezno utemeljeno lahko države članice glede tega prosilcem za azil zagotovijo manj ugodno obravnavo kot državljanom.

ê 2003/9/ES (prilagojeno)

ð novo

Člen 18 14

Modalitete materialnih pogojev za sprejem

1. Če se nastanitev zagotovi v naravi, bi morala biti v eni od naslednjih oblik ali kot njihovae kombinacijae:

(a) prostori, ki se uporabljajo za nastanitev prosilcev med obravnavanjem prošnje za ð mednarodno zaščito ï azil, vložene na meji ð ali na tranzitnem območju ï;

(b) nastanitveni centri, ki zagotavljajo ustrezen življenjski standard;

(c) privatne hiše, stanovanja, hotelidomovi ali drugi prostori, prilagojeni za nastanitev prosilcev.

2. ð Brez poseganja v kakršne koli posebne pogoje za pridržanje iz členov 10 in 11 ï dDržave članice √ v zvezi z nastanitvijo iz odstavka 1(a), (b) in (c) Õ zagotovijo, da se prosilcem, ki se jim zagotovi nastanitev iz odstavkov 1(a), (b) in (c), zagotovi:

(a) √ se prosilcem zajamči Õ zaščita njihovega družinskega življenja;

(b) √ imajo prosilci Õ možnosti komuniciranja s sorodniki, pravnimi svetovalci ð ali zagovorniki ï, √ predstavniki Õ in predstavnikom Visokega komisariata Združenih narodovN za begunce terin ð drugimi ustreznimi nacionalnimi, mednarodnimi in nevladnimi organizacijami in organi ï nevladnimi organizacijami (NVO), ki jih priznavajo države članice.

ê 2003/9/ES člen 14(7) (prilagojeno)

ð novo

(c) ð se družinskim članom, ï pPravnim svetovalcem ali zagovornikom prosilcev za azil , in predstavnikom Visokega komisariata Združenih narodovN za begunce √ in Õ ali ð ustreznih ï nevladnih organizacij, ki jih ta določi in jih prizna zadevna država članica, se zagotovi dostop do namestitvenih centrov in drugih nastavitvenih kapacitet, da pomagajo navedenim prosilcem za azil pomagajo. Omejitve tega dostopa so mogoče le zaradi varnosti √ navedenih prostorov Õ centrov in kapacitet in prosilcev za azil.

ò novo

3. Države članice v zvezi s prosilci v prostorih in nastanitvenih centrih iz odstavka 1(a) in (b) upoštevajo posebna vprašanja, povezana s spolom in starostjo, ter položaj ranljivih oseb.

ê 2003/9/ES (prilagojeno)

ð novo

4. Države članice √ sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje Õ posvečajo posebno pozornost preprečevanju napadov ð in nasilja na podlagi spola, vključno s spolnimi napadi, ï v prostorih in nastanitvenih centrih iz odstavka 1(a) in (b).

3. Če je primerno, države članice zagotovijo, da so mladoletni otroci prosilcev ali mladoletni prosilci nastanjeni s svojimi starši ali z odraslim družinskim članom, ki je zanje odgovoren po zakonu ali običajih.

5. 4. Države članice zagotovijo, da se prosilcie premeščajo iz enega nastavitvenega objekta v drugega, samo, če je potrebno. Države članice prosilcem zagotovijo možnost, da o premestitvi in novem naslovu obvestijo svoje pravne svetovalce ð ali zagovornike ï .

6. 5. Osebe, ki delajo v nastanitvenih centrih, so ustrezno usposobljene in jih zavezuje načelo tajnosti, kot ga opredeljuje nacionalna zakonodajao pravo, glede vseh informacij, ki jih pridobijo pri svojem delu.

7. 6. Države članice lahko prosilce prek svetovalnega odbora ali sveta, ki zastopa stanovalce, vključijo v upravljanje materialnih pogojev in nematerialnih vidikovplati življenja v centru.

7. Pravnim svetovalcem ali zagovornikom prosilcev za azil in predstavnikom Visokega komisariata ZN za begunce ali nevladnih organizacij, ki jih ta določi in jih prizna zadevna država članica, se zagotovi dostop do namestitvenih centrov in drugih nastavitvenih kapacitet, da navedenim prosilcem za azil pomagajo. Omejitve tega dostopa so mogoče le zaradi varnosti centrov in kapacitet in prosilcev za azil.

8. Države članice lahko ð v ustrezno utemeljenih primerih ï izjemoma za razumno obdobje, ki mora biti čim krajše, določijo drugačne modalitete materialnih pogojev za sprejem, kot jih določa ta člen, če:

(a) – je potrebna začetna ocena prosilčevih posebnih potreb ð v skladu s členom 22 ï ,

- materialni pogoji za sprejem, kot jih določa ta člen, niso na voljo na nekem geografskem območju,

(b) – so običajno razpoložljive nastanitvene kapacitete začasno polne,

- je prosilec za azil v priporu ali zadržan na mejni kontroli.

Ti drugačni pogoji v vsakem primeru zadoščajo osnovnim potrebam.

Člen 19 15

Zdravstveno varstvo

1. Države članice zagotovijo, da imajo prosilci potrebno zdravstveno varstvo, ki vključuje vsaj nujno oskrbo in osnovno zdravljenje bolezni ð ali posttravmatske stresne motnje ï .

2. Države članice zagotovijo potrebno zdravniškozdravstveno ali drugo pomoč prosilcem s posebnimi potrebami ð glede sprejema ï ð , vključno z ustreznim psihološkim zdravljenjem, če je potrebno ï.

POGLAVJE III

OMEJITEV ALI UKINITEV √ MATERIALNIH Õ POGOJEV ZA SPREJEM

Člen 20 16

Omejitev ali ukinitev √ materialnih Õ pogojev za sprejem

1. Države članice lahko omejijo ali ukinejo √ materialne Õ pogoje za sprejem v naslednjih primerih:

(a), če prosilec za azil:

(a) – zapusti kraj bivanja, ki ga določi pristojni organ, ne da bi ga o tem obvestil, ali, če √ je za to zaprosil Õ se zahteva, brez dovoljenja, ali

(b) – ne izpolnjuje obveznosti javljanja ali zahteve glede obveščanja ali udeležbe pri osebnih razgovorih v zvezi z azilnim postopkom v razumnem obdobju, ki ga določa nacionalna zakonodajao pravo, ali

(c) – je že vložil ð naknadno prošnjo, kot je opredeljena v členu 2(q) Direktive […/…/EU] [direktiva o azilnih postopkih] ï prošnjo v isti državi članici. √, ali Õ

√ (d) je prikril finančna sredstva in je zato imel neupravičeno korist od materialnih pogojev za sprejem. Õ

√ Glede primerov (a) in (b), Õ čČe se prosilec izsledi ali se prostovoljno javi pristojnemu organu, se na podlagi razlogov za izginotje sprejme ustrezno utemeljenao odločitev o ponovni uvedbi pravice do nekaterih ali vseh √ ukinjenih ali omejenih Õ √ materialnih Õ pogojev za sprejem;.

(b) če je prosilec prikril finančna sredstva in je zato imel neupravičeno korist od materialnih pogojev za sprejem.

Če se izve, da je prosilec imel dovolj sredstev za kritje materialnih pogojev za sprejem in zdravstveno varstvo, ko so bile te temeljne potrebe pokrite, države članice lahko od prosilca za azil zahtevajo povračilo.

2. Države članice lahko odrečejo pogoje, če prosilec za azil ni uspel dokazati, da je zaprosil za azil takoj, ko je bilo to praktično izvedljivo po prihodu v navedeno državo članico.

2. 3. Države članice lahko določijo sankcije, ki se uporabljajo za hude kršitve pravil v nastanitvenih centrih in za hudo nasilno vedenje.

3. 4. Odločitve o omejitvi, ukinitvi ali odreku √ materialnih Õ pogojev za sprejem ali sankcijah iz odstavkov 1, 2 in 23 se sprejmejo posamično, objektivno in nepristransko ter se navedejo razlogi. Odločitve temeljijo na posebnem položaju prizadete osebe, zlasti v zvezi z osebami iz člena ð 21 ï 17, ob upoštevanju načela proporcionalnosti. V vseh primerih države članice zagotovijo dostop do nujne zdravstvenega varstvaoskrbe ð v skladu s členom 19 ï .

4. 5. Države članice zagotovijo, da materialni pogoji za sprejem niso ukinjeni ali omejeni, dokler ni sprejeta negativna odločitev √ v skladu z odstavkom 3 Õ .

POGLAVJE IV

DOLOČBE GLEDE ð RANLJIVIH OSEB ï OSEB S POSEBNIMI POTREBAMI

Člen 21 17

Splošno načelo

1. Države članice pri prenosu ð te direktive ï določb iz Poglavja II v zvezi z materialnimi pogoji za sprejem in zdravstvenim varstvom v nacionalnoem zakonodajopravo upoštevajo poseben položaj ranljivih oseb, kot so mladoletniki, mladoletniki brez spremstva, √ invalidi Õ prizadete osebe, starejši ljudje, nosečnice, neporočeni starši √ samohranilci Õ z mladoletnimi otroki ð , žrtve trgovine z ljudmi, osebe s hudimi telesnimi boleznimi, duševno bolne osebe ali osebe s posttravmatskimi stresnimi motnjami ï in osebe, ki so preživele mučenje, posilstvo ali druge hude oblike psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja.

2. Odstavek 1 se uporablja samo za osebe, za katere se po individualni oceni njihovega položaja ugotovi, da imajo posebne potrebe.

ò novo

Člen 22

Prepoznavanje posebnih potreb ranljivih oseb glede sprejema

1. Države članice vzpostavijo mehanizme za prepoznavanje, ali je prosilec ranljiva oseba, in če je, ali ima posebne potrebe glede sprejema, ter za navedbo vrste teh potreb. Mehanizme je treba uporabiti v razumnem obdobju po vložitvi prošnje za mednarodno zaščito. Države članice zagotovijo, da se te posebne potrebe glede sprejema v skladu z določbami te direktive obravnavajo tudi, če se pokažejo v poznejši fazi azilnega postopka.

Države članice zagotovijo, da se osebam s posebnimi potrebami glede sprejema nudi ustrezna podpora ves čas azilnega postopka, in zagotovijo ustrezno spremljanje njihovega položaja.

2. Mehanizmi za prepoznavanje iz odstavka 1 ne vplivajo na oceno potreb po mednarodni zaščiti iz direktive […/…/EU] [direktiva o zahtevanih pogojih].

ê 2003/9/ES

ð novo

Člen 23 18

Mladoletniki

1. Pri izvajanju določb te direktive, ki se nanašajo na mladoletnike, je primarna skrb držav članic največja korist otroka. ð Države članice zagotovijo življenjski standard, ki je primeren za psihični, duševni, duhovni, moralni in družbeni razvoj mladoletnika. ï

ò novo

2. Države članice pri ocenjevanju koristi otroka ustrezno upoštevajo zlasti naslednje dejavnike:

(a) možnosti ponovne združitve družine;

(b) dobro počutje in socialni razvoj mladoletnika, zlasti ob upoštevanju njegovega etničnega, verskega, kulturnega in jezikovnega ozadja;

(c) vprašanja glede varnosti in zaščite, zlasti ko obstaja tveganje, da je mladoletnik žrtev trgovine z ljudmi;

(d) mnenja mladoletnika v skladu z njegovo starostjo in zrelostjo.

3. Države članice zagotovijo, da imajo mladoletniki dostop do prostočasnih dejavnosti, vključno z igro in rekreativnimi dejavnostmi, ki so primerne njihovi starosti, v prostorih in nastanitvenih centrih iz člena 18(1)(a) in (b) ter do dejavnosti na prostem.

ê 2003/9/ES

4. 2. Države članice mladoletnikom, ki so bilie žrtve kakršnih koli zlorab, zanemarjanja, izkoriščanja, mučenja ali krutega, nečloveškega in ponižujočega ravnanja ali ki so trpeli zaradi oboroženih spopadov, zagotovijo dostop do rehabilitacije in zagotovijo, da se po potrebi organizira ustrezno psihološko zdravljenje in zagotovi strokovno svetovanje.

ê 2003/9/ES člen 14(3)

ð novo

5. Če je primerno, Ddržave članice zagotovijo, da so mladoletni otroci prosilcev ali mladoletni prosilci nastanjeni s svojimi starši ali z odraslim družinskim članom, ki je zanje odgovoren po zakonu ali običajih ð ali nacionalni praksi zadevne države članice, če je to v korist zadevnega mladoletnika ï.

ê 2003/9/ES (prilagojeno)

ð novo

Člen 24 19

Mladoletniki brez spremstva

1. Države članice čimprej sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da mladoletniki brez spremstva zastopajo zakoniti skrbniki ali, če je potrebno, organizacija, ki je odgovorna za skrb za mladoletnike in njihovo dobrobit, ali kaki drugi ustrezni zastopniki ð da predstavnik zastopa mladoletnika brez spremstva in mu pomaga s tem, da mu omogoči uveljavljanje pravic in izpolnjevanje obveznosti iz te direktive. Predstavnik mora imeti potrebno strokovno znanje in izkušnje s področja vzgoje in varstva otrok ter svoje dolžnosti izpolnjuje po načelu koristi otroka, kot je določeno v členu 23(2) ï.

Ustrezni organi opravljajo redno ocenjevanje.

2. Ö Mladoletniki brez spremstva Õ Mladoletne osebe, ki zaprosijo za ð mednarodno zaščito ï azil, od trenutka, ko jim je dovoljen vstop na ozemlje, do trenutka, ko morajo zapustiti državo članico gostiteljico, v kateri je bila vložena ali se obravnava prošnja za ð mednarodno zaščito ï azil ali jo obravnavajo, se namestijo:

(a) z odraslimi sorodniki;,

(b) v rejniški družini;,

(c) v nastanitvenih centrih s posebno oskrbo za mladoletnike;,

(d) v drugih nastanitvenih kapacitetah, primernih za mladoletnike.

Države članice lahko mladoletnike brez spremstva, ki so starie 16 let in več, nastanijo v nastanitvene centre za odrasle prosilce za azilð , če je to v njihovo korist, kakor je določeno v členu 23(2) ï.

Če je le mogoče, je treba brate in sestre obdržati skupaj, upoštevajoč največjo korist prizadetega mladoletnika in zlasti njegovoe ali njene starosti ter zrelosti. Spremembe bivališča mladoletnikov brez spremstva se omejijo na najmanjšo možno mero.

ê 2003/9/ES (prilagojeno)

ð novo

3. ð Države članice vzpostavijo mehanizme za izsleditev družinskih članov mladoletnika brez spremstva. ï Države članice si za varstvo največje koristi mladoletnika brez spremstva prizadevajo čimprej √ Izsleditev Õ izslediti članove njegove ali njene družine √ mladoletnika brez spremstva Õ ð začnejo ï ð po potrebi s pomočjo mednarodnih ali drugih ustreznih organizacij ï čimprej ð po vložitvi prošnje za mednarodno zaščito, pri čemer ščitijo njegove koristi ï. Če bi lahko bilo ogroženo življenje ali integriteta mladoletnika ali njegovih ali njenih bližnjih sorodnikov, zlasti če so ostali v izvorni državi, je treba poskrbeti, da se zagotovi zaupno zbiranje, obdelava in razširjanje informacij o teh osebah, tako da se ne ogrozi njihova varnost.

ê 2003/9/ES (prilagojeno)

ð novo

4. Osebe, ki delajo z mladoletnikia brez spremstva, so moralejo √ v preteklosti Õ imeti ð in morajo še naprej ï ali prejemati ustrezno usposabljanje v zvezi z njihovimi potrebami, zavezuje pa jih načelo tajnosti, kot ga opredeljuje nacionalna zakonodajao pravo, glede vseh informacij, ki jih pridobijo pri svojem delu.

Člen 25 20

Žrtve mučenja in nasilja

1. Države članice zagotovijo, da so osebe, ki so preživele mučenjea, posilstvo ali druga huda nasilna dejanja, po potrebi deležne potrebnega zdravljenja poškodb, ki so jih povzročila prej omenjena dejanja ð , zlasti da imajo dostop do rehabilitacije, ki omogoča zdravniško in psihološko zdravljenje ï .

ò novo

2. Osebe, ki delajo z žrtvami mučenja, posilstva ali drugih hudih nasilnih dejanj, so morale v preteklosti in morajo še naprej prejemati ustrezno usposabljanje v zvezi z njihovimi potrebami, zavezuje pa jih načelo tajnosti, kot ga opredeljuje nacionalna zakonodaja, glede vseh informacij, ki jih pridobijo pri svojem delu.

ê 2003/9/ES (prilagojeno)

ð novo

POGLAVJE V

PRITOŽBE

Člen 26 21

Pritožbe

1. Države članice zagotovijo, da je na negativne odločitve v zvezi z zagotovitvijo ð , umikom ali omejitvijo ï pravic po tej direktivi ali odločitevsklepov, sprejetih po členu 7, ki individualno vplivajo na prosilce za azil, možna pritožba po postopkih, določenih v nacionalni zakonodajiem pravu. Vsaj na zadnji stopnjiinstanci se zagotovi možnost pritožbe ali revizije ð dejanskih in pravnih vprašanj ï pred sodnim organom.

ò novo

2. Države članice v zvezi s primeri iz odstavka 1 zagotovijo, da imajo prosilci za azil dostop do brezplačne pravne pomoči in zastopanja, če ne morejo plačati s tem povezanih stroškov in kolikor je to potrebno za zagotovitev učinkovitega dostopa do sodnega varstva.

V pravno pomoč in zastopanje sta vključena vsaj priprava zahtevanih procesnih dokumentov in zastopanje pred sodnimi organi.

Pravna pomoč in zastopanje sta lahko omejena na pravne svetovalce ali zagovornike, ki so v nacionalni zakonodaji posebej določeni za pomoč prosilcem za azil in njihovo zastopanje.

ê 2003/9/ES

ð novo

2. Postopki za dostop do pravne pomoči ð in zastopanja ï v takih primerih so opredeljeni v nacionalni zakonodajiem pravu.

POGLAVJE VI

UKREPI ZA IZBOLJŠANJE UČINKOVITOSTI SISTEMA ZA SPREJEM

Člen 22

Sodelovanje

Države članice redno informirajo Komisijo o podatkih v zvezi s številom oseb po spolu in starosti, za katere veljajo pogoji za sprejem, in zagotavljajo celovite informacije o vrsti, imenu in formatu dokumentov, predvidenih v členu 6.

ò novo

Člen 27

Pristojni organi

Vsaka država članica obvesti Komisijo o organih, ki so pristojni za izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz te direktive. Države članice obvestijo Komisijo o kakršnih koli spremembah v zvezi s temi organi.

ê 2003/9/ES

ð novo

Člen 28 23

Sistem za usmerjanje, spremljanje in nadzor

1. Države članice ob ustreznem upoštevanju svoje ustavne ureditve ð vzpostavijo ustrezne mehanizme, da ï zagotovijo uvedbo usmerjanja, spremljanja in nadzora ravni pogojev za sprejem.

ò novo

2. Države članice Komisiji vsako leto najpozneje do [eno leto po roku za prenos] predložijo ustrezne informacije z uporabo obrazca iz Priloge I.

ê 2003/9/ES

Člen 29 24

Osebje in viri

1. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da zagotovijo, da organi in druge organizacije, ki izvajajo to direktivo, prejmejo potrebno temeljno usposabljanje v zvezi s potrebami moških in ženskih prosilcev.

2. Države članice dodelijo vire, potrebne v zvezi s sprejetimi nacionalnimi predpisi za izvajanje te direktive.

ê 2003/9/ES (prilagojeno)

ð novo

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 30 25

Poročila

ð Najpozneje ï dDo ð [dve leti po roku za prenos] ï 6. avgusta 2006 Komisija poroča Evropskemu parlamentu in Svetu svetu in Parlamentu o uporabi te direktive in predlaga potrebne spremembe.

Države članice Komisiji pošljejo vse informacije, ki so primerne za pripravo poročila, vključno s statističnimi podatki, predvidenimi v členu 22, do […/…/…] 6. februarja 2006.

Po predložitvi √ prvega Õ poročila Komisija poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te direktive vsaj vsakih pet let.

ê 2003/9/ES (prilagojeno)

Člen 31 26

Prenos

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 6. februarja 2005 √ členi […] [členi, ki so se vsebinsko spremenili glede na prejšnjo direktivo] in Prilogo I najpozneje do […] Õ . O tem takoj obvestijo Komisijo. √ Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo. Õ

Države članice se v sprejetih √ ob sprejetju navedenih Õ predpisovih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice. √ Vključijo tudi izjavo, da se v obstoječih zakonih in drugih predpisih sklici na direktive, razveljavljene s to direktivo, razlagajo kot sklici na to direktivo. Način sklicevanja in obliko izjave določijo države članice. Õ

2. Države članice Komisiji sporočijo besedila √ glavnih Õ določb nacionalnih predpisov, ki jih sprejmejo na področju √ , ki ga ureja Õ v zvezi z izvajanjem tate direktivae.

⎢

Člen 32

Razveljavitev

Direktiva 2003/9/ES se za države članice, ki jih zavezuje ta direktiva, razveljavi z [dnem po datumu, ki je določen v prvem pododstavku člena 31(1) te direktive] brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktive iz dela B Priloge II v nacionalno zakonodajo.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge III.

ê 2003/9/ES (prilagojeno)

Člen 33 27

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati z dnem objave √ dvajseti dan po objavi Õ v Uradnem listu Evropske unije .

√ Členi [...] [ členi, ki niso spremenjeni glede na predhodno direktivo ] in Priloga I se uporabljajo od [dneva po datumu, ki je določen v prvem pododstavku člena 31(1)]. Õ

Člen 34 28

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice v skladu s √ Pogodbama Õ Pogodbo o ustanovitvi Evropske unije.

V [...]

Za Evropski parlament

Predsednik […]

Za Svet

Predsednik […]

ò novo

PRILOGA I

Obrazec za poročanje o informacijah, ki jih morajo predložiti države članice v skladu s členom 28(2) Direktive […/…/EU] Po datumu iz člena 28(2) te direktive se te informacije znova predložijo Komisiji, če se nacionalna zakonodaja ali praksa znatno spremenita ter zato prvotno predložene informacije postanejo zastarele.

1. Na podlagi členov 2(k) in 22 Direktive […/…/EU] pojasnite posamezne stopnje prepoznavanja oseb s posebnimi potrebami glede sprejema, vključno z začetkom prepoznavanja in njegovimi posledicami glede reševanja takšnih potreb, zlasti v zvezi z mladoletniki brez spremstva, žrtvami mučenja, posilstva ali druge hude oblike psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja in žrtvami trgovine z ljudmi.

2. Navedite popolne informacije o vrsti, imenu in obliki dokumentov, določenih v členu 6 Direktive […/…/EU].

3. V zvezi s členom 15 Direktive [.../.../EU] navedite, ali je dostop prosilcev za azil do trg dela povezan s kakršnimi koli posebnimi pogoji, in podrobno navedite takšne omejitve.

4. V zvezi s členom 2(g) Direktive [.../…/EU] opišite, kako se zagotavljajo materialni pogoji za sprejem (tj. kateri materialni pogoji za sprejem se zagotavljajo v naravi, v denarju, v kuponih ali kot kombinacija vseh treh), in navedite višino dodatka za dnevne izdatke, ki ga prejemajo prosilci za azil.

5. Po potrebi v zvezi s členom 17(5) Direktive [.../.../EU] pojasnite referenčne vrednosti, ki se v nacionalni zakonodaji ali praksi uporabljajo za določanje ravni finančne pomoči, ki jo prejemajo prosilci za azil. Če se prosilci za azil obravnavajo manj ugodno kot ostali državljani, pojasnite razloge za to.

⎢

PRILOGA II

Del A

Razveljavljena direktiva(iz člena 32)

Direktiva Sveta 2003/9/ES | (UL L 31, 6.2.2003, str. 18) |

Del B

Rok za prenos v nacionalno zakonodajo(iz člena 31)

Direktiva | Rok za prenos |

2003/9/ES | 6. februar 2005 |

⎢

PRILOGA III

Korelacijska tabela

Direktiva 2003/9/ES | Ta direktiva |

člen 1 | člen 1 |

člen 2 uvodno besedilo | člen 2 uvodno besedilo |

člen 2(a) | - |

člen 2(b) | - |

- | člen 2(a) |

člen 2(c) | člen 2(b) |

člen 2(d) uvodno besedilo | člen 2(c) uvodno besedilo |

- | člen 2(c)(i) uvodno besedilo |

člen 2(d)(i) | člen 2(c)(i) prva alinea |

člen 2(d)(ii) | člen 2(c)(i) druga alinea |

- | člen 2(c)(i) tretja alinea |

- | člen 2(c)(ii) uvodno besedilo |

- | člen 2(c)(ii) prva alinea |

člen 2(c)(ii) druga alinea |

- | člen 2(c)(iii) |

člen 2(e), (f) in (g) | - |

- | člen 2(d) |

člen 2(h) | člen 2(e) |

člen 2(i) | člen 2(f) |

člen 2(j) | člen 2(g) |

člen 2(k) | člen 2(i) |

člen 2(l) | člen 2(j) |

- | člen 2(k) |

- | člen 2(l) |

člen 3 | člen 3 |

člen 4 | člen 4 |

člen 5 | člen 5 |

člen 6(1)–(5) | člen 6(1)–(5) |

- | člen 6(6) |

člen 6(2)–(5) | člen 6(2)–(5) |

člen 7(1) in (2) | člen 7(1) in (2) |

člen 7(3) | - |

člen 7(4)–(6) | člen 7(3)–(5) |

- | člen 8 |

- | člen 9 |

- | člen 10 |

- | člen 11 |

člen 8 | člen 12 |

člen 9 | člen 13 |

člen 10(1) | člen 14(1) |

člen 10(2) | člen 14(2) prvi pododstavek |

- | člen 14(2) drugi pododstavek |

člen 10(3) | člen 14(3) |

člen 11(1) | - |

- | člen 15(1) |

člen 11(2) | člen 15(2) |

člen 11(3) | člen 15(3) |

člen 11(4) | - |

člen 12 | člen 16 |

člen 13(1)–(4) | člen 17(1)–(4) |

člen 13(5) | - |

- | člen 17(5) |

člen 14(1) | člen 18(1) |

člen 14 (2) uvodno besedilo, odstavka (a) in (b) | člen 18(2) uvodno besedilo, odstavka (a) in (b) |

- [prej člen 14(7) prilagojen] | člen 18(2)(c) |

člen 14(2) drugi pododstavek | člen 18(4) |

člen 14(3) | - |

člen 14(4) | člen 18(5) |

člen 14(5) | člen 18(6) |

člen 14(6) | člen 18(7) |

člen 14(8) uvodno besedilo, prva alinea | člen 18(8) uvodno besedilo, odstavek (a) |

člen 14(8) druga alinea | - |

člen 14(8) tretja alinea | člen 18(8) točka (b) |

člen 14(8) prvi pododstavek | člen 18(8) prvi pododstavek |

člen 14(8) tretja in četrta alinea | člen 18(8) točki (b) in (c) |

člen 14(8) četrta alinea | - |

člen 14 (8) drugi pododstavek | člen 18(8) drugi pododstavek |

člen 15 | člen 19 |

člen 16 (1) uvodno besedilo | člen 20(1) uvodno besedilo |

člen 16(1)(a) | - |

člen 16(1)(a) prva, druga in tretja alinea | člen 20(1) odstavki (a), (b) in (c) |

- | člen 20(1) točka (d) |

člen 16(1) drugi pododstavek | člen 20 drugi pododstavek |

člen 16(1)(b) prvi pododstavek | - |

člen 16(1)(b) drugi pododstavek | - |

člen 16(2) | - |

člen 16(3)–(5) | člen 20(2)–(4) |

člen 17(1) | člen 21 |

člen 17(2) | - |

- | člen 22 |

člen 18(1) | člen 23(1) |

- | člen 23(2) in (3) |

člen 18(2) | člen 23(4) |

člen 23(5) |

člen 19 | člen 24 |

člen 20 | člen 25(1) |

- | člen 25(2) |

člen 21(1) | člen 26(1) |

- | člen 26(2) |

člen 21(2) | člen 26(2) |

člen 22 | - |

- | člen 27 |

člen 23 | člen 28(1) |

- | člen 28(2) |

člen 24 | člen 29 |

člen 25 | člen 30 |

člen 26 | člen 31 |

- | člen 32 |

člen 27 | člen 33 prvi pododstavek |

- | člen 33 drugi pododstavek |

člen 28 | člen 34 |

- | Priloga I |

- | Priloga II |

- | Priloga III |

[1] COM(2008) 360.

[2] UL L 31, 6.2.2003, str. 18.

[3] UL C 212E, 5.8.2010, str. 348.

[4] SEC(2008) 2944.

[5] UL C 317, 23.12.2009, str. 110.

[6] UL C 79, 27.3.2010, str. 58.

[7] Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Študija povezav med legalnimi in nelegalnimi migracijami“, COM(2004) 412.

[8] UL C , , str. .

[9] UL C , , str. .

[10] UL L 31, 6.2.2003, str. 18.

[11] UL L 132, 29.5.2010, str. 11.

[12] UL L 212, 7.8.2001, str. 12.