52011PC0135

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 17.3.2011

COM(2011) 135 konč.

2006/0084 (COD)

Spremenjeni predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 1073/1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), in razveljavitvi Uredbe (Euratom) št. 1074/1999

SEC(2011) 343 konč.

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA

Evropski urad za boj proti goljufijam (v nadaljnjem besedilu: Urad) je bil ustanovljen leta 1999. Ključni instrumenti pravnega okvira, v katerem deluje, so Uredba (ES) Evropskega parlamenta in Sveta št. 1073/1999[1] ter Uredba Sveta (Euratom) št. 1074/1999 z dne 25. maja 1999[2], ki določata pogoje ter načine izvajanja notranjih in zunanjih preiskav, ki jih izvaja Urad, ter Sklep Komisije 1999/352/ES, ESPJ, Euratom z dne 28. aprila 1999 o ustanovitvi Urada[3].

Komisija je leta 2006 pripravila predlog o spremembi Uredbe št. 1073/1999[4]. Namen predloženega zakonodajnega predloga je bilo doseganje boljše operativne učinkovitosti in okrepljenega vodenja Urada z:

- izboljšanjem pretoka podatkov med Uradom, institucijami in organi EU, državami članicami ter informatorji;

- pojasnitvijo odnosov med nadzornim odborom, Uradom ter institucijami in drugimi organi, uradi in agencijami ter uvedbo „strukturiranega dialoga“ o glavnih vprašanjih v zvezi z vodenjem, ki vključuje nadzorni odbor, Evropski parlament, Svet in Komisijo;

- okrepitvijo procesnih pravic oseb, ki so predmet preiskave (določitev procesnih jamstev, ki jih je treba spoštovati med notranjimi in zunanjimi preiskavami, ter uvedba funkcije revizijskega svetovalca).

O predlogu Komisije so potekale razprave tako v Svetu kot v Evropskem parlamentu . Slednji je 20. novembra 2008 v postopku soodločanja v prvi obravnavi sprejel resolucijo [5], v kateri je predlagal približno sto sprememb k predlogu Komisije. Komisija je veliko predlaganih sprememb pozitivno sprejela. Na zahtevo češkega predsedstva Sveta (od januarja do junija 2009) je Komisija julija 2010 Evropskemu parlamentu in Svetu predložila dokument za razmislek o reformi Urada [6]. V tem dokumentu so orisane možne rešitve za nadaljevanje tekočega zakonodajnega postopka. Evropski parlament je oktobra 2010 izrazil zadovoljstvo nad dokumentom za razmislek in Komisijo pozval k nadaljevanju zakonodajnega postopka. Svet je 6. decembra 2010 sprejel sklepe glede dokumenta za razmislek, ki ga je predložila Komisija. Nadzorni odbor Urada je v razpravi prispeval mnenja o dokumentu za razmislek ter o spoštovanju temeljnih pravic in procesnih jamstev v preiskavah, ki jih izvaja Urad[7].

Komisija je zdaj pripravila spremenjeni predlog, ki upošteva doslej izražena stališča, in upa, da se bo tekoča zakonodajna reforma čim prej zaključila.

2. REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENE UČINKA

Se ne uporablja.

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

3.1. Krepitev učinkovitosti preiskav Urada

V spremenjenem predlogu so dodatne določbe za izboljšanje učinkovitosti preiskav in okrepitev sodelovanja z državami članicami, s čimer se bo omogočil hitrejši potek preiskovalnih postopkov.

Komisija v ta namen predlaga, da nadzorni odbor prouči trajanje preiskav na podlagi podatkov, ki jih sporoči Urad. Kadar preiskave ni mogoče zaključiti v 12 mesecih, bi moral Urad nadzornemu odboru vsakih šest mesecev sporočiti razloge, zaradi katerih ni bilo mogoče zaključiti preiskave. S tem se bo zagotovilo neprekinjeno spremljanje trajanja preiskav vse do njihovega zaključka.

Spremenjeni predlog poleg tega prispeva k večji učinkovitosti dela Urada, s tem da izboljšuje njegovo sodelovanje in izmenjavo podatkov z institucijami ter drugimi organi, uradi in agencijami EU ter z državami članicami na vseh stopnjah preiskovalnega postopka.

Urad bi moral institucije, organe, urade in agencije , katerih član/uslužbenec ali proračun je predmet preiskave, o tem čim prej obvestiti , da lahko sprejmejo varnostne upravne ukrepe. Institucije, organi, uradi in agencije so odgovorni za zagotavljanje najboljše zaščite finančnih interesov EU ter za preprečevanje nadaljevanja nepravilnosti ali morebitnega povečanja finančne izgube, zato morajo biti o navedenem nujno obveščeni. Urad bi moral v izjemnih primerih, v katerih ni mogoče zagotoviti spoštovanja zaupnosti preiskave (če ta na primer zadeva najvišje vodstvene ali politične ravni institucije, organa, urada ali agencije), uporabiti ustrezne alternativne poti za obveščanje.

Kar zadeva dostop do podatkov, s katerimi razpolagajo institucije, organi, uradi in agencije , ima Urad v skladu s členom 4(2) Uredbe št. 1073/1999 še naprej pravico do neposrednega in nenapovedanega dostopa do vseh podatkov v zvezi z zadevo, ki je predmet preiskave, s katerimi razpolagajo institucije, organi, uradi in agencije EU, brez poseganja v možnost izključitve podatkov, ki je določena v pravni podlagi o ustanovitvi Europola[8].

Spremenjeni predlog potrjuje in nadalje razvija pristop de minimis iz predloga iz leta 2006, pa tudi politiko ničelne tolerance v zvezi z goljufijami: pri odločanju o začetku preiskave bi moral Urad upoštevati prednostne naloge preiskovalne politike ter potrebo po učinkoviti uporabi svojih virov. Zlasti kar zadeva notranje preiskave, bi moral Urad razmisliti, ali bi bilo izvedbo takih preiskav najbolje zaupati zadevni instituciji, organu, uradu ali agenciji, oziroma ali naj jih izvede sam. Poleg tega Urad v primerih, ko na podlagi izvedene notranje preiskave meni, da so glede na naravo dejstev in obseg finančne škode na voljo notranji ukrepi, ki omogočajo primernejše nadaljnje ukrepanje, zadevo posreduje Preiskovalnemu in disciplinskemu uradu Komisije (IDOC) ali zadevni instituciji, organu, uradu ali agenciji, namesto da bi jo poslal pristojnim nacionalnim sodnim organom. Politika de minimis (zadeve, v katerih se Urad odloči, da ne bo začel preiskave ali poslal svojih ugotovitev pristojnim nacionalnim sodnim organom) je tako v spremenjenem predlogu ustrezno pojasnjena. Urad bi moral pri izvajanju politike de minimis uporabljati natančne smernice, kakor jih je predlagal Svet v svojih sklepih z dne 6. decembra 2010.

Za okrepitev sodelovanja med Uradom in pristojnimi organi držav članic bi morala vsaka država članica imenovati organ (službo za koordinacijo boja proti goljufijam), ki bi Uradu pomagal pri njegovem sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi organi. To ne pomeni, da bi bilo treba ustanoviti nove organe. Izkušnje namreč kažejo, da ima Urad zaradi različnih struktur v posameznih državah članicah pogosto težave pri iskanju pristojnega organa v dani državi članici.

Redno spremljanje je zlasti pomembno pri notranjih preiskavah, saj zagotavlja, da lahko Preiskovalni in disciplinski urad Komisije ali enakovredni subjekti v drugih institucijah, organih, uradih ali agencijah sprejmejo disciplinske ali druge ukrepe. Zato se predlaga, da države članice na zahtevo Urada poročajo o nadaljnjih ukrepih, sprejetih na podlagi podatkov , ki jim jih je posredoval Urad. Da bi preprečili nepotrebno upravno breme za države članice, je v spremenjenem predlogu predvideno, da bodo slednje Uradu na njegovo zahtevo posredovale poročila o ukrepih, ki so jih sprejele, in napredku, ki so ga dosegle, in sicer na podlagi podatkov, ki so jih prejele od Urada.

Da bi dodatno spodbudili sodelovanje med Uradom ter Europolom in Eurojustom , vključno z vidika morebitnega nadaljnjega razvoja njunih pristojnosti, pa tudi s pristojnimi organi tretjih držav in mednarodnimi organizacijami , se predlaga uvedba določbe, ki Uradu omogoča, da s temi subjekti sklepa upravne dogovore za lajšanje izmenjave podatkov. Urad že ima tak dogovor o sodelovanju z Eurojustom. V skladu s Sklepom Sveta o ustanovitvi Eurojusta lahko Eurojust sklene vse potrebne praktične dogovore s Komisijo[9]. Urad ima take dogovore tudi z nekaterimi tretjimi državami. Kar zadeva Europol, se je z letom 2010 začel uporabljati nov okvirni sklep, ki določa, da Europol z Uradom sklene dogovore o delu. Zato bi bilo treba ustrezno pravilo določiti tudi za Urad. V skladu s Sklepom Sveta z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (2010/427/EU), katerega člen 3(4) ureja sodelovanje med ESZD in Uradom, morajo vse institucije zagotavljati potrebno pomoč uslužbencem Urada, da lahko ti opravijo svoje naloge. Pogoje in načine sodelovanja Urada z organi tretjih držav bi bilo treba določiti v memorandumih o soglasju z ESZD in pristojnimi službami Komisije.

Generalni direktor Urada bo še naprej pristojen za začetek in izvedbo preiskav, pri tem pa bi mu moral pomagati notranji organ, s katerim se bo posvetoval ob začetku in pred koncem preiskave ter kadar koli bo to potrebno. Da bi se pojasnila vloga generalnega direktorja pri notranjih postopkih odločanja, ima slednji tudi možnost, da neposredno izvršitev preiskav pisno prenese na posamezne uslužbence Urada. Zaradi krepitve neodvisnosti dela generalnega direktorja bi moral biti njegov mandat neobnovljiv. Naziv „generalni direktor“, ki je bil uveden s predlogom iz leta 2006, je ohranjen tudi v tem predlogu. To je potrebno zaradi upoštevanja statusa Urada kot generalnega direktorata Komisije ter zaradi razlikovanja med generalnim direktorjem in vodstvenimi delavci v kariernem razredu direktorja. Za zagotovitev kontinuitete in glede na nedavne izkušnje so v spremenjenem predlogu predvidena pravila o nadomeščanju.

Razlikovanje med notranjimi in zunanjimi preiskavami bi moralo biti omejeno na tisto, kar je neobhodno potrebno, saj bi se s tem olajšalo izvajanje preiskav. Izkušnje so pokazale, da se preiskave lahko začnejo kot zunanje preiskave in pozneje privedejo do notranjih preiskav ali nasprotno. V sedanjem pravnem okviru so osebe, ki so predmet preiskave, dolžne sodelovati z Uradom v skladu s kadrovskimi predpisi ali Protokolom o privilegijih in imunitetah Evropske unije. Pravo tako so podrobneje določena preiskovalna pooblastila Urada v zvezi z notranjimi preiskavami. Procesne in temeljne pravice oseb, ki so predmet preiskave, je treba v celoti spoštovati tako v notranjih kot v zunanjih preiskavah.

3.2. Vodenje Urada: ravnovesje med neodvisnostjo in odgovornostjo Urada

Okrepljeno vodenje, skupaj z uvedbo revizijskega postopka in določbami o pretoku podatkov med Uradom ter zadevnimi institucijami, organi, uradi in agencijami, bo prispevalo k doseganju ravnovesja med neodvisnostjo in odgovornostjo Urada.

Nazorni odbor Urada bo še naprej zagotavljal popolno neodvisnost Urada pri izvajanju njegovih nalog. Poleg tega je vloga nadzornega odbora dodatno pojasnjena. Nadzorni odbor bo izrecno pristojen za spremljanje izmenjav podatkov med Uradom ter institucijami, organi, uradi in agencijami ter razvoja na področju uporabe procesnih jamstev. Prav tako bo na splošno in na sistematičen način spremljal napredek na področju trajanja preiskav, ne da bi pri tem posegal v izvajanje preiskav. Imenovanje članov nadzornega odbora bo potekalo s časovnim zamikom, da se ohranita njegovo strokovno znanje in izkušnje. Z nadzornim odborom se bo treba posvetovati v zvezi z imenovanjem generalnega direktorja in njegovega namestnika oziroma namestnikov, prav tako pa ga bo treba obveščati o posredovanju podatkov sodnim organom.

Namesto formalnega strukturiranega dialoga med nadzornim odborom in institucijami o preiskovalni funkciji Urada se zdaj predlaga redna izmenjava mnenj , da bi se okrepilo vodenje Urada ob hkratnem spoštovanju njegove operativne neodvisnosti. Svet je v svojih sklepih z dne 6. decembra 2010 že poudaril, da bi formalni strukturirani dialog lahko oslabil neodvisnost Urada. Ta manj formalen pristop je v bistvu skladen s prvotno željo Komisije po okrepljenem vodenju, pri katerem bi se spoštovala neodvisnost Urada pri izvajanju njegovih preiskav. Izmenjava mnenj bo potekala med Evropskim parlamentom, Svetom in Evropsko komisijo, v njej pa bosta sodelovala tudi Urad in nadzorni odbor. Ta izmenjava mnenj bi morala spodbujati izmenjavo podatkov in mnenj med zainteresiranimi stranmi, da se doseže večja učinkovitost dejavnosti Urada. Izmenjava mnenj zato ne bi smela posegati v izvajanje preiskav in bi se morala navezovati na strateške prednostne naloge v okviru preiskovalnih politik Urada, poročila o dejavnostih nadzornega odbora in generalnega direktorja ter na odnose med Uradom, institucijami, organi, uradi in agencijami EU, odnose med Uradom in pristojnimi organi držav članic, kot tudi na učinkovitost preiskovalnih dejavnosti Urada ter dejavnosti nadzornega odbora. V skladu z mnenji, ki so jih izrazile institucije, bo izmenjava mnenj prožna, to pomeni, da bo potekala v rednih časovnih presledkih ali na zahtevo ene od prej navedenih institucij, Urada ali nadzornega odbora.

Eden glavnih ciljev spremenjenega predloga je dodatna okrepitev procesnih pravic oseb, ki so predmet preiskave Urada (člen 7a). Primerno bi bilo določiti jasnejša in preglednejša procesna jamstva ter predpisati njihovo uporabo v vseh preiskavah, ki jih izvaja Urad, tako notranjih kot zunanjih. S temi jamstvi bo zagotovljeno spoštovanje temeljnih pravic, ki jih vsebuje zlasti Listina Evropske unije o temeljih pravicah. V tem predlogu so določene enake procesne pravice za notranje in za zunanje preiskave (pravica osebe, ki je predmet preiskave, da predloži svoje pripombe, preden se v zvezi z njo sprejmejo končne ugotovitve, v katerih je navedena po imenu, pravica dostopa do povzetka stanja zadeve, ki je predmet preiskave, in do predložitve pripomb na to zadevo, pravica, da ji med zaslišanjem pomaga oseba, ki si jo sama izbere, pravica do uporabe jezika EU, ki si ga sama izbere, ter načelo, da nobena oseba, ki je predmet preiskave, ni dolžna izpovedati zoper sebe). Uporaba teh pravic v praksi bi morala biti upoštevana v postopkovnem priročniku za izvajanje preiskav Urada (priročnik Urada), kakor ga sprejme generalni direktor.

Komisija je v svojem predlogu iz leta 2006 predlagala uvedbo funkcije revizijskega svetovalca, ki bi dajal neodvisna mnenja glede procesnih jamstev v zadevi. Da bi se izognili prekrivanju z nalogami nadzornega odbora in dodatnim formalnim strukturam, hkrati pa zagotavljali uspešno, učinkovito in neodvisno obravnavanje posameznih pritožb, Komisija zdaj predlaga, da generalni direktor v okviru Urada določi pravila revizijskega postopka . Osebe, pooblaščene za vodenje revizijskega postopka, bi morale delovati popolnoma neodvisno. Generalni direktor bo institucijam poročal o ukrepih, sprejetih za določitev pravil revizijskega postopka.

Kar zadeva temeljno pravico do varstva osebnih podatkov , kakor je priznana v členu 8 Listine in členu 16 PDEU, so v spremenjenem predlogu vključena pojasnila in podrobnejše določbe za izvajanje načel Uredbe (ES) št. 45/2001[10], zlasti zahteve, da Urad imenuje uradno osebo za varstvo podatkov.

Urad mora pri obveščanju javnosti varovati zaupnost preiskav in spoštovati domnevo nedolžnosti ter mora vedno ravnati preudarno in nepristransko. Člen 8 veljavne uredbe določa obveznosti glede zaupnosti in varstva podatkov.

Generalni direktor bi moral po predhodnem posvetovanju z nadzornim odborom, osebami, ki so pooblaščene za vodenje revizijskega postopka, ter uradno osebo Urada, pooblaščeno za varstvo podatkov, sprejeti prej omenjeni postopkovni priročnik Urada. Ta priročnik bi moral vsebovati smernice o praktičnem izvajanju upravnih preiskav Urada.

Ker bodo pristojnosti Euratoma zajete v členu 325 PDEU, ki je z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe postal nova pravna podlaga Uredbe št. 1073/1999, bo Uredba (Euratom) št. 1074/1999 razveljavljena.

4. PRORAČUNSKE POSLEDICE

Iz ocene finančnih posledic, ki je priložena temu predlogu, je razvidno, da predlog ne bo vplival na proračun EU.

5. NEOBVEZNI ELEMENTI

Se ne uporablja.

2006/0084 (COD)

Spremenjeni predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 1073/1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), in razveljavitvi Uredbe (Euratom) št. 1074/1999

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 325 Pogodbe v povezavi s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti členom 106a Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča[11],

ob upoštevanju mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov[12],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

1. Zaradi pomena preventivnih ukrepov za zaščito finančnih interesov Unije ter kot sestavni del boja proti goljufijam in korupciji je treba pojasniti vlogo Evropskega urada za boj proti goljufijam (v nadaljnjem besedilu: Urad) pri izvajanju preiskav v skladu z Uredbo (ES) št. 1073/1999[13]. Urad bi moral v skladu s svojimi operativnimi izkušnjam prispevati tudi k oblikovanju in razvijanju metod za preprečevanje goljufij in boj proti njim na ravni Unije ter podpirati skupne ukrepe za boj proti goljufijam, ki jih prostovoljno izvajajo države članice.

2. Da bi bile preiskovalne dejavnosti Urada učinkovitejše in glede na ocene njegovih dejavnosti, ki so jih izvedle institucije Unije, zlasti glede na ocenjevalno poročilo Komisije iz aprila 2003 in posebno poročilo Računskega sodišča št. 1/2005 o upravljanju Urada[14], je treba pojasniti in izboljšati nekatere vidike izvajanja preiskav Urada ter nekatere ukrepe, ki jih Urad lahko sprejme pri izvajanju preiskav. Uradu so bile podeljene pristojnosti za izvajanje inšpekcij in pregledov, določenih v Uredbi Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996[15] o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih izvaja Komisija za zaščito finančnih interesov Unije pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi, v povezavi z notranjimi preiskavami in v primerih goljufij, povezanih s pogodbami Unije o financiranju. Urad bi zato moral imeti dostop do podatkov v zvezi z zunanjimi preiskavami, s katerimi razpolagajo institucije, organi, uradi in agencije Unije.

3. Možnosti Urada za ukrepanje v zunanjih preiskavah bi bilo treba pojasniti v tistih točkah, v katerih so bile v obstoječem sistemu odkrite pravne negotovosti, in jih okrepiti v tistih točkah, v katerih bi se le z učinkovitejšim ukrepanjem Urada lahko zagotovilo izvajanje zanesljivih zunanjih preiskav.

4. Izvajanje preiskovalnih nalog Urada ne bi smelo posegati v nadzorno in revizijsko pristojnost služb Komisije, določeno z zakonodajo zadevnega področja, zlasti ne v prenesene pristojnosti odredbodajalca.

5. Natančno bi morale biti določene obveznosti Urada o obveščanju institucij, organov, uradov in agencij Unije o preiskavah v teku, kadar predmet preiskave zadeva člana ali uslužbenca ali kadar bi lahko bili potrebni varnostni upravni ali kazenskopravni ukrepi za zaščito finančnih interesov Unije.

6. Glede na velike koristi okrepljenega sodelovanja med Uradom, Evropskim policijskim uradom (Europolom) in Eurojustom bi moral imeti Urad možnost sklepanja upravnih dogovorov s tema dvema agencijama. Da bi se okrepilo sodelovanje med Eurojustom, Uradom in pristojnimi organi držav članic na področju dejanj, ki lahko utemeljujejo začetek kazenskega postopka, bi moral Urad obvestiti Eurojust zlasti o primerih suma kaznivih dejanj, ki bi lahko ogrozila finančne interese Unije in ki spadajo med hujše oblike kaznivih dejanj.

7. Operativna učinkovitost Urada je zelo odvisna od sodelovanja z državami članicami. Države članice bi morale določiti svoje pristojne organe, ki lahko Uradu zagotavljajo potrebno pomoč pri izvajanju njegovih nalog. Če država članica na nacionalni ravni ni ustanovila posebnega oddelka za koordinacijo zaščite finančnih interesov Unije in boja proti korupciji, bi morala imenovati organ (službo za koordinacijo boja proti goljufijam), ki bo zagotavljal učinkovito sodelovanje in izmenjavo podatkov z Uradom.

8. Treba bi bilo določiti jasna pravila, ki bi potrdila prednostno pristojnost Urada za izvajanje notranjih preiskav v zadevah, ki škodijo finančnim interesom Unije, hkrati pa institucijam, organom, uradom in agencijam Unije omogočila hitro izvajanje takšnih preiskav v zadevah, v katerih se Urad odloči, da ne bo ukrepal.

9. Da bi Urad izboljšal svojo učinkovitost, mora vedeti, kateri nadaljnji ukrepi so bili sprejeti v zvezi z rezultati njegovih preiskav. Treba bi bilo torej določiti, da so pristojni organi držav članic ter institucije, organi, uradi in agencije Unije na zahtevo Urada slednjemu dolžni poročati o ukrepih, ki so jih sprejeli, in napredku, ki so ga dosegli, in sicer na podlagi podatkov, ki so jih prejeli od Urada.

10. Zaradi pravne varnosti je treba opredeliti procesna jamstva, ki veljajo v preiskavah, ki jih izvaja Urad. Pri pojasnitvi procesnih jamstev bi bilo treba upoštevati upravno naravo preiskav Urada.

11. Zaradi krepitve varovanja posameznih pravic oseb, ki so predmet preiskave, se sklepne ugotovitve v zadnji fazi preiskave, v katerih bi bila taka oseba navedena po imenu, ne bi smele pripraviti, če zadevna oseba ni imela možnosti predložiti svojih pripomb v zvezi z vsem, kar jo zadeva. Če član, uslužbenec ali fizična oseba meni, da procesna jamstva niso bila spoštovana, mora imeti možnost vložiti zahtevek za pridobitev mnenja oseb, pooblaščenih za vodenje revizijskega postopka, ki ga uvaja ta uredba.

12. Kadar se ugotovi, da bi dejstva, ki so navedena v končnem poročilu o notranji preiskavi, lahko imela za posledico kazenski postopek, bi bilo treba ta podatek posredovati nacionalnim sodnim organom zadevne države članice, razen če so glede na naravo dejstev in obseg finančnega vpliva na voljo notranji ukrepi, ki omogočajo primernejše nadaljnje ukrepanje.

13. Temeljne pravice oseb, ki so predmet preiskave, je treba spoštovati v celotnem postopku, zlasti pri posredovanju podatkov o preiskavah, ki so v teku. Pri posredovanju podatkov o preiskavah Urada Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču, tako dvostranskem kot v okviru izmenjave mnenj, je treba spoštovati zaupnost teh preiskav, legitimne pravice oseb, ki so predmet preiskave, in po potrebi nacionalne predpise, ki urejajo sodne postopke. S podatki, ki se posredujejo ali pridobijo v preiskavah, bi bilo treba ravnati v skladu s predpisi Unije o varstvu podatkov. Izmenjavo podatkov bi morali urejati načeli sorazmernosti in potrebe po seznanitvi s podatki.

14. Generalni direktor bi moral zagotoviti, da se pri posredovanju informacij javnosti spoštujejo legitimne pravice oseb, ki so predmet preiskave.

15. Glede na obseg sredstev Unije, ki so dodeljena na področju zunanje pomoči, število preiskav Urada na tem področju in mednarodno sodelovanje v okviru preiskav bi moral imeti Urad možnost, da si z upravnimi dogovori zagotovi pomoč pristojnih organov iz tretjih držav in mednarodnih organizacij pri izvajanju svojih nalog.

16. Primerno bi bilo spremeniti merila in postopek za imenovanje članov nadzornega odbora ter podrobneje določiti naloge nadzornega odbora, ki izhajajo iz njegovega mandata.

17. Da bi zagotovili, da lahko nadzorni odbor učinkovito izvaja svoje naloge, bi moral Urad jamčiti za neodvisno delovanje njegovega sekretariata.

18. Redno bi morala potekati izmenjava mnenj med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo. Ta izmenjava mnenj bi morala zajemati strateške prednostne naloge za preiskovalne politike in vprašanje učinkovitosti delovanja Urada, pri čemer ne bi smela v ničemer posegati v neodvisnost Urada pri izvajanju njegovih preiskav.

19. Za krepitev popolne neodvisnosti pri vodenju Urada bi moral biti generalni direktor imenovan za sedem let in njegov mandat ne bi smel biti obnovljiv.

20. Izkušnje iz operativne prakse kažejo, da bi bilo koristno dovoliti, da generalni direktor prenese izvajanje nekaterih svojih funkcij na enega ali več uslužbencev Urada. Za zagotovitev kontinuitete bi bilo treba določiti tudi natančna pravila o nadomeščanju.

21. Generalnemu direktorju bi moral pomagati notranji organ, s katerim bi se lahko posvetoval.

22. Generalni direktor bi moral sprejeti postopkovni priročnik, ki vsebuje smernice o praktičnem izvajanju upravnih preiskav Urada.

23. Veljavno določbo o sodni presoji bi bilo treba črtati, saj je njena vsebina vključena v členu 90a kadrovskih predpisov.

24. Uredbo (ES) št. 1073/99 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

25. Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, ki razširja uporabo člena 325 PDEU na Evropsko skupnost za atomsko energijo (Euratom), bi morala pravila o izvajanju preiskav Urada, ki veljajo za Unijo, veljati tudi za Euratom. Uredbo Sveta (Euratom) št. 1074/99 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)[16] bi bilo zato treba razveljaviti.

26. Ta uredba v celoti spoštuje načelo subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe o delovanju Evropske unije. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v navedenem členu, ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

27. Ta uredba spoštuje temeljne pravice in načela, ki jih vsebuje predvsem Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členi 41, 47 in 48 Listine –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

28. Uredba (ES) št. 1073/1999 se spremeni:

29. Člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Cilji in naloge

1. Za okrepitev boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem, ki škodijo finančnim interesom Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (po potrebi v nadaljnjem besedilu: Unija), Evropski urad za boj proti goljufijam, ustanovljen s Sklepom Komisije št. 1999/352/ES, ESPJ, Euratom (v nadaljnjem besedilu: Urad) izvaja pooblastila za preiskovanje, prenesena na Komisijo s:

(a) predpisi Unije, ki veljajo na teh področjih, ter

(b) sporazumi o medsebojni pomoči in sodelovanju na teh področjih, ki jih Unija sklene s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami.

2. Urad državam članicam zagotavlja pomoč pri organizaciji tesnega in rednega sodelovanja med njihovimi pristojnimi organi za koordinacijo njihovih dejavnosti za zaščito finančnih interesov Unije pred goljufijami. Urad prispeva k oblikovanju in razvoju postopkov za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nezakonitih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, ter boj proti njim. Urad spodbuja in koordinira, z državami članicami ter med njimi, izmenjave operativnih izkušenj in dobrih postopkovnih praks na področju zaščite finančnih interesov Unije ter podpira skupne ukrepe za boj proti goljufijam, ki jih prostovoljno izvajajo države članice.

3. Urad v institucijah, organih, uradih in agencijah, ustanovljenih s Pogodbami ali na podlagi Pogodb (v nadaljnjem besedilu: institucije, organi, uradi in agencije), izvaja upravne preiskave za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem, ki škodijo finančnim interesom Unije. V ta namen preiskuje hude napake pri opravljanju poklicnih dolžnosti, ki lahko pomenijo neizpolnjevanje obveznosti uradnikov in drugih uslužbencev Unije ter bi lahko imeli za posledico disciplinski oziroma kazenski postopek, ali enako hude napake pri opravljanju poklicnih dolžnosti članov institucij ali organov, vodij uradov in agencij ali uslužbencev institucij, organov, uradov ali agencij, za katere ne veljajo Kadrovski predpisi za uradnike in pogoji za zaposlovanje drugih uslužbencev Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: kadrovski predpisi).“.

30. Člen 2 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

- „upravne preiskave“ (v nadaljnjem besedilu: preiskave) pomenijo vse inšpekcije, preglede in druge ukrepe, ki jih izvaja Urad v skladu s členoma 3 in 4, da bi dosegel cilje iz člena 1 in da bi po potrebi ugotovil obstoj nepravilnosti v preiskovanih dejavnostih. Te preiskave ne posegajo v pristojnost držav članic za začetek kazenskega postopka;

- „oseba, ki je predmet preiskave“ pomeni osebo, ki je osumljena storitve nepravilnosti ali goljufije in ki je zato predmet preiskave Urada;

- „kadrovski predpisi“ pomenijo Kadrovske predpise za uradnike in pogoje za zaposlovanje drugih uslužbencev Evropske unije[17].“.

- Člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

Zunanje preiskave

1. Urad izvaja pooblastila, prenesena na Komisijo z Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96, za izvajanje inšpekcij in pregledov na kraju samem v državah članicah ter, v skladu z veljavnimi sporazumi o sodelovanju, v tretjih državah in prostorih mednarodnih organizacij.

Urad v okviru svoje preiskovalne funkcije izvaja inšpekcije in preglede v državah članicah v skladu s členom 9(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95[18] in sektorskimi predpisi iz člena 9(2) navedene uredbe, v tretjih državah in prostorih mednarodnih organizacij pa v skladu z veljavnimi sporazumi o sodelovanju.

2. Da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega nezakonitega dejanja iz člena 1 v povezavi s sporazumom ali sklepom o donaciji ali pogodbo o financiranju s strani Unije, lahko Urad v skladu s postopki iz Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96 na kraju samem opravi inšpekcije in preglede gospodarskih subjektov, ki jih posredno ali neposredno zadeva tako financiranje.

3. Uslužbenci Urada med pregledi in preiskavami na kraju samem ravnajo v skladu s pravili in prakso, ki urejajo upravne preiskave zadevne države članice, ter procesnimi jamstvi iz te uredbe.

Na zahtevo Urada pristojni organ zadevne države članice uslužbencem Urada zagotovi pomoč, potrebno za izvedbo preiskave, kot je podrobno določeno v pisnem pooblastilu iz člena 6(2).

Zadevna država članica mora zagotoviti, da imajo uslužbenci Urada pod enakimi pogoji kot uslužbenci pristojnega nacionalnega organa in ob spoštovanju nacionalne zakonodaje dostop do vseh podatkov in dokumentacije, ki se nanašajo na zadevo, ki je predmet preiskave, ter so potrebni za uspešno in učinkovito izvedbo inšpekcij in pregledov na kraju samem.

4. Države članice imenujejo službo za lajšanje ustrezne koordinacije med vsemi pristojnimi organi na nacionalni ravni (v nadaljnjem besedilu: služba za koordinacijo boja proti goljufijam). Ta služba zagotavlja učinkovito sodelovanje in izmenjavo podatkov z Uradom.

5. Med zunanjo preiskavo ima Urad lahko dostop do vseh ustreznih podatkov, s katerimi razpolagajo institucije, organi, uradi in agencije ter so povezani z zadevo, ki je predmet preiskave, kadar je to potrebno, da se ugotovi obstoj goljufije, korupcije ali drugega nezakonitega dejanja, ki škodi finančnim interesom Unije. Pri tem se uporablja člen 4(2) in (4).

6. Če Urad pred začetkom zunanje preiskave razpolaga s podatki o domnevni goljufiji, korupciji ali drugem nezakonitem dejanju, ki škodi finančnim interesom Unije, lahko o tem obvesti pristojno službo za koordinacijo boja proti goljufijam in pristojne organe zadevnih držav članic ter po potrebi pristojne službe Komisije. Pristojni organi brez poseganja v sektorske predpise iz člena 9(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 zagotovijo ustrezne nadaljnje ukrepe in po potrebi začnejo izvajati preiskave v skladu z nacionalno zakonodajo, v katerih lahko sodeluje Urad. Zadevne države članice obvestijo Urad o ukrepih, ki so jih sprejele, in o svojih ugotovitvah na podlagi takih podatkov.“.

31. Člen 4 se spremeni:

(a) v odstavku 1 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Te notranje preiskave se izvajajo pod pogoji iz te uredbe ter iz sklepov posameznih institucij, organov, uradov in agencij.“;

(b) v odstavku 2 se druga alinea nadomesti z naslednjim:

„Urad lahko zahteva ustno ali pisno izjavo članov ali uslužbencev institucij, organov, uradov in agencij.“;

(c) v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„3. V skladu s postopki iz Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96 lahko Urad izvaja inšpekcije na kraju samem v prostorih gospodarskih subjektov, ki so neposredno ali posredno predmet preiskave, da bi si zagotovil dostop do podatkov v zvezi z zadevo, ki je predmet notranje preiskave.“;

(d) odstavki od 4 do 6 se nadomestijo z naslednjim:

„4. Institucije, organi, uradi in agencije morajo biti vedno obveščeni, kadar Urad izvaja preiskavo v njihovih prostorih ali pregleduje dokumente ali zahteva podatke, s katerimi razpolagajo. Brez poseganja v člena 8 in 9 te uredbe lahko Urad zadevni instituciji, organu, uradu ali agenciji kadarkoli posreduje podatke, ki jih je pridobil med notranjimi preiskavami.

5. Institucije, organi, uradi in agencije uvedejo ustrezne postopke in sprejmejo potrebne ukrepe, da se zagotovi spoštovanje zaupnosti preiskav.

6. Če se v preiskavah izkaže, da je član ali uslužbenec morda predmet notranje preiskave, je o tem obveščena institucija, organ, urad ali agencija, ki ji pripada.

Urad bo v izjemnih primerih, v katerih ni mogoče zagotoviti spoštovanja zaupnosti preiskave, uporabil ustrezne alternativne poti za obveščanje.

7. Sklep, ki ga sprejme posamezna institucija, organ, urad ali agencija v skladu z odstavkom 1, določa zlasti dolžnost članov ali uslužbencev institucij, organov, uradov ali agencij, da pošteno sodelujejo z Uradom in mu zagotavljajo podatke.“.

32. Člen 5 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 5

Začetek preiskav

1. Urad lahko začne preiskavo, če obstaja dovolj utemeljen sum, da so bila storjena dejanja goljufije ali korupcije ali druga nezakonita dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije. Upoštevajo se lahko tudi anonimne prijave. Pri odločanju, ali začeti preiskavo ali ne, se upoštevajo prednostne naloge preiskovalne politike ter letni načrt upravljanja Urada, ki je določen v skladu s členom 12(4). Pri tem se upošteva tudi potreba po učinkoviti uporabi virov Urada ter sorazmernosti uporabljenih sredstev.

Kar zadeva notranje preiskave, se posebna pozornosti nameni izbiri institucije, organa, urada ali agencije, ki je najbolj primeren ali primerna za njihovo izvajanje, zlasti na podlagi narave dejstev, dejanskega ali možnega finančnega učinka zadeve, ter možnosti nadaljnjega ukrepanja pravosodne narave, odvisno od zadeve.

2. Generalni direktor odloči o tem, ali bo začel preiskavo ali ne.

Generalni direktor na lastno pobudo ali na zahtevo zadevne države članice ali ene od institucij, organov, uradov ali agencij Unije odloči o začetku zunanje preiskave.

Generalni direktor na lastno pobudo ali na zahtevo institucije, organa, urada ali agencije, v kateri se bo preiskava izvajala, odloči o začetku notranje preiskave.

3. V času, ko Urad izvaja notranjo preiskavo, zadevne institucije, organi, uradi ali agencije ne začnejo vzporedne preiskave istega dejanskega stanja.

4. Urad v dveh mesecih potem, ko prejme zahtevek iz odstavka 2, odloči o tem, ali bo začel preiskavo ali ne. O tem nemudoma obvesti državo članico, institucijo, organ, urad ali agencijo, ki je vložila zahtevek. Sklep o tem, da ne bo začel preiskave, mora biti utemeljen.

Kadar član ali uslužbenec institucije, organa, urada ali agencije v skladu s členom 22a kadrovskih predpisov Uradu zagotovi podatke v zvezi z domnevno goljufijo ali nepravilnostjo, ga Urad obvesti o odločitvi, ali bo začel preiskavo zadevnih dejstev ali ne.

5. Če Urad odloči, da ne bo začel notranje preiskave, nemudoma pošlje razpoložljive podatke zadevni instituciji, organu, uradu ali agenciji, ki sprejme ustrezne ukrepe v skladu s pravili, ki se zanj ali zanjo uporabljajo. Po potrebi se Urad dogovori z navedeno institucijo, organom, uradom ali agencijo o ustreznih ukrepih za zagotovitev spoštovanja zaupnosti vira teh podatkov in po potrebi zaprosi za obveščanje o sprejetih ukrepih.“.

33. Člen 6 se spremeni:

(a) odstavki od 1 do 4 se nadomestijo z naslednjim:

„1. Izvajanje preiskav vodi generalni direktor. S pisnim pooblastilom lahko za vodenje izvajanja preiskav pooblasti tudi posamezne uslužbence Urada. Preiskave pod njegovim vodstvom izvajajo uslužbenci, ki jih sam določi.

2. Uslužbenci Urada izvajajo svoje naloge na podlagi pisnega pooblastila, v katerem so navedeni njihovi osebni podatki in položaj. V tem pooblastilu, ki ga izda generalni direktor, so navedeni predmet in namen preiskave, pravna podlaga za izvajanje preiskave ter preiskovalne pristojnosti, ki izhajajo iz navedene pravne podlage.

3. Države članice zagotovijo, da njihovi pristojni organi v skladu z nacionalnimi predpisi zagotavljajo potrebno pomoč uslužbencem Urada, da lahko ti opravijo svoje naloge. Institucije, organi, uradi in agencije poskrbijo, da njihovi člani in uslužbenci zagotovijo potrebno pomoč uslužbencem Urada, da lahko ti opravijo svoje naloge.“;

(b) odstavek 5 postane odstavek 4 in odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„5. Če se med preiskavo izkaže, da bi lahko bilo primerno sprejeti varnostne upravne ukrepe za zaščito finančnih interesov Unije, Urad čim prej obvesti zadevno institucijo, organ, urad ali agencijo o preiskavi v teku. Poslani podatki vključujejo naslednje:

(a) istovetnost člana ali uslužbenca, ki je predmet preiskave, ter povzetek dejstev zadeve;

(b) vse podatke, ki bi lahko instituciji, organu, uradu ali agenciji pomagali pri odločitvi, ali bi bilo primerno sprejeti varnostne upravne ukrepe za zaščito finančnih interesov Unije;

(c) morebitne priporočene posebne ukrepe za zagotovitev spoštovanja zaupnosti, zlasti v zadevah, ki vključujejo uporabo preiskovalnih ukrepov iz pristojnosti nacionalnega pravosodnega organa ali, pri zunanjih preiskavah, iz pristojnosti nacionalnega organa, v skladu z nacionalnimi pravili, ki se uporabljajo za preiskave.

Zadevna institucija, organ, urad ali agencija lahko kadarkoli sprejme vse primerne varnostne upravne ukrepe in o taki odločitvi nemudoma obvesti Urad.

6. Če se ugotovi, da preiskave ni mogoče zaključiti v 12 mesecih od dne, ko je bila začeta, Urad nadzornemu odboru vsakih šest mesecev sporočiti razloge, zaradi katerih preiskave ni bilo mogoče zaključiti.“.

34. Člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7

Dolžnost obveščanja Urada

„1. Institucije, organi, uradi in agencije morajo Uradu nemudoma posredovati vse podatke v zvezi z morebitnimi primeri goljufije ali korupcije ali drugih nezakonitih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije.

2. Institucije, organi, uradi in agencije ter, če to dopušča nacionalna zakonodaja, države članice na zahtevo Urada ali na lastno pobudo posredujejo Uradu vse dokumente ali podatke, s katerimi razpolagajo in ki se nanašajo na preiskavo Urada v teku.

3. Institucije, organi, uradi in agencije ter, če to dopušča nacionalna zakonodaja, države članice posredujejo Uradu tudi vse druge koristne dokumente ali podatke, s katerimi razpolagajo in ki se nanašajo na boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem, ki škodijo finančnim interesom Unije.

4. Urad, zadevne institucije, organi, uradi ali agencije ter službe za koordinacijo boja proti goljufijam lahko sklenejo upravne dogovore o posredovanju katerih koli podatkov Uradu.“.

35. Vstavita se člena 7a in 7b:

„Člen 7a

Procesna jamstva

„1. Urad pri preiskovanju pridobiva dokaze v korist osebe, ki je predmet preiskave, in proti njej. Preiskave se izvajajo objektivno in nepristransko ter v skladu z načelom domneve nedolžnosti in procesnimi jamstvi iz tega člena.

2. Vabilo na zaslišanje priče ali osebe, ki je predmet preiskave, mora biti poslano deset delovnih dni vnaprej; ta rok se lahko skrajša z izrecnim soglasjem osebe, ki je vabljena na zaslišanje, ali iz ustrezno utemeljenih razlogov v zvezi z nujnostjo preiskave. Vabilo vsebuje seznam pravic osebe, ki je vabljena na zaslišanje. Urad sestavi zapisnik zaslišanja in osebi, ki je bila zaslišana, zagotovi dostop do zapisnika, tako da lahko zapisnik potrdi ali doda pripombe. Osebi, ki je bila zaslišana, se zagotovi izvod zapisnika zaslišanja. Ta pravila se ne uporabljajo pri pridobivanju izjav v okviru pregledov na kraju samem.

Če se med zaslišanjem pojavijo dokazi, ki kažejo na do, da bi lahko bila zaslišana oseba predmet preiskave, se takoj začnejo uporabljati procesna pravila iz odstavkov 3 in 4.

3. Če se med preiskavo izkaže, da bi lahko bil predmet preiskave član ali uslužbenec institucije, organa, urada ali agencije, se zadevni član ali uslužbenec o tem čim prej obvesti, pod pogojem, da to ne vpliva na izvajanje preiskave.

4. Brez poseganja v člena 4(6) in 6(5) se ob zaključku notranje preiskave ne smejo pripraviti sklepne ugotovitve, v katerih bi bila oseba, ki je predmet preiskave, navedena po imenu, če zadevna oseba ni imela možnosti pisno ali na zaslišanju pred uslužbencem, ki ga v ta namen imenuje Urad, predložiti svojih pripomb v zvezi z vsem, kar jo zadeva, ter če ji niso bili zagotovljeni podatki iz členov 11 in 12 Uredbe št. 45/2001. Te pripombe se navedejo v končnem poročilu o preiskavi. Oseba, ki je predmet preiskave, mora skupaj z vabilom k predložitvi pripomb prejeti povzetek takih pripomb, sama pa predloži svoje pripombe v roku, ki ga določi Urad v skladu z odstavkom 2. Osebi, ki je predmet preiskave, lahko na zaslišanju pomaga oseba po njeni izbiri. Oseba, ki je predmet preiskave, lahko sama izbere uradni jezik Unije, ki ga želi uporabljati, vendar pa se od uradnikov in drugih uslužbencev Unije lahko zahteva, da uporabljajo tisti uradni jezik Unije, ki ga dobro obvladajo. Oseba, ki je predmet preiskave, ni dolžna izpovedati zoper sebe.

Kadar je treba varovati zaupnost preiskave in uporabljati preiskovalne postopke iz pristojnosti nacionalnega sodnega organa, lahko generalni direktor odloči, da se odloži izpolnitev obveznosti glede vabila osebi, ki je predmet preiskave, da predloži svoje pripombe. V notranji preiskavi sprejme generalni direktor tako odločitev v dogovoru z institucijo, organom, uradom ali agencijo, ki ji zadevna oseba pripada. Če institucija, organ, urad ali agencija ne odgovori v enem mesecu, velja, da se z odločitvijo strinja.

5. Pravila iz te uredbe se uporabljajo brez poseganja v:

(a) Listino Evropske unije o temeljnih pravicah;

(b) Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije;

(c) Statut poslancev Evropskega parlamenta;

(d) kadrovske predpise.

Člen 7b

Revizijski postopek

1. Generalni direktor v okviru Urada določi pravila revizijskega postopka.

2. Osebe, ki so pooblaščene za vodenje revizijskega postopka, pri izvajanju svojih nalog ne sprejemajo navodil od nikogar.

Če osebe, ki so pooblaščene za vodenje revizijskega postopka, menijo, da ukrep generalnega direktorja škoduje njihovi neodvisnosti, o tem nemudoma obvestijo nadzorni odbor.

Preden se zoper osebe, ki so pooblaščene za vodenje revizijskega postopka, sprejmejo kakršni koli disciplinski ukrepi v skladu z določbami iz kadrovskih predpisov, se opravi posvetovanje z nadzornim odborom.

3. Član, uslužbenec ali fizična oseba, ki je predmet preiskave, lahko od oseb, ki so pooblaščene za vodenje revizijskega postopka, zahteva, da izdajo mnenje v zvezi s procesnimi jamstvi iz člena 6(4) in člena 7a. Zahtevek se lahko vloži med preiskavo ali najpozneje en mesec od dneva, ko je bil(-a) zadevni član ali uslužbenec ali fizična oseba obveščen(-a) o zaključku preiskave.

Osebe, ki so pooblaščene za vodenje revizijskega postopka, v enem mesecu po prejemu zahtevka sporočijo svoje mnenje generalnemu direktorju in osebi, ki je predmet preiskave, pošljejo utemeljen odgovor. Generalni direktor sprejme ustrezne ukrepe.

4. Vložitev zahtevka iz odstavka 3 ne zadrži izvajanja preiskave.

5. Osebe, ki so pooblaščene za vodenje revizijskega postopka, nadzornemu odboru redno poročajo o svojih dejavnostih ter nadzornemu odboru in Komisiji predložijo redna statistična in analitična poročila o vprašanjih, ki se nanašajo na procesna jamstva. V teh poročilih ne smejo biti navedene posamezne zadeve, o katerih preiskava še poteka.“.

36. V členu 8 se odstavki od 2 do 4 nadomestijo z naslednjim:

„2. Podatki v kakršnikoli obliki, posredovani ali pridobljeni med notranjimi preiskavami, se obravnavajo kot poslovna skrivnost in se varujejo v skladu z določbami, ki veljajo za institucije Unije.

3. Zadevne institucije, organi, uradi in agencije zagotovijo spoštovanje zaupnosti preiskav, ki jih izvaja Urad, ter legitimnih pravic oseb, ki so predmet preiskave, v sodnem postopku pa tudi spoštovanje vseh nacionalnih določb, ki veljajo za takšen postopek.

4. Urad obdeluje samo tiste osebne podatke, ki so potrebni za izvajanje njegovih nalog v skladu s to uredbo. Taka obdelava osebnih podatkov se izvaja v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001, vključno z zagotavljanjem ustreznih podatkov posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, v skladu s členoma 11 in 12 navedene uredbe. Takšni podatki se ne smejo sporočati drugim osebam razen osebam v institucijah Unije ali v državah članicah, katerih funkcija zahteva seznanjenost s temi podatki, in se jih ne sme uporabljati v druge namene, razen za preprečevanje goljufij, korupcije ali drugih nezakonitih dejanj.

Urad imenuje uradno osebo za varstvo podatkov v skladu s členom 24 Uredbe (ES) št. 45/2001.

5. Generalni direktor zagotovi, da je vsako obveščanje javnosti nevtralno in nepristransko ter v skladu z načeli iz tega člena in člena 7a.“.

37. Člen 9 se spremeni:

(a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Ko Urad zaključi preiskavo, se pod vodstvom generalnega direktorja pripravi poročilo, v katerem so navedeni pravna podlaga za preiskavo, izvedene stopnje postopka, ugotovljena dejstva in njihova pravna kvalifikacija, spoštovanje procesnih jamstev v skladu s členom 7a, morebiten vpliv na finančne interese Unije in sklepne ugotovitve preiskave, vključno s priporočilom o potrebnih nadaljnjih ukrepih.“;

(b) odstavka 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:

„3. Poročila, pripravljena po izvedeni zunanji preiskavi, in vsi koristni dokumenti v zvezi s preiskavo se pošljejo pristojnim organom zadevnih držav članic v skladu s pravili, ki veljajo za zunanje preiskave, in Komisiji. Na zahtevo Urada mu pristojni organi zadevnih držav članic pravočasno posredujejo podatke o ukrepih, ki so jih sprejeli, in napredku, ki so ga dosegli, na podlagi poročil o preiskavah, ki jim jih je posredoval Urad.

4. Poročila, pripravljena po izvedeni notranji preiskavi, in vsi koristni dokumenti v zvezi s preiskavo se pošljejo zadevni instituciji, organu, uradu ali agenciji. Institucija, organ, urad ali agencija na podlagi notranje preiskave začne ustrezne postopke, predvsem disciplinske ali sodne postopke, kakor izhaja iz rezultatov teh preiskav, in o tem poroča Uradu v roku, ki je določen v priporočilih poročila.

5. Kadar poročilo, pripravljeno po izvedeni notranji preiskavi, razkrije obstoj dejstev, ki bi lahko utemeljevala začetek kazenskega postopka, se ta podatek posreduje sodnim organom zadevne države članice, razen če so glede na naravo dejstev in obseg finančnega vpliva na voljo notranji ukrepi, ki omogočajo primernejše nadaljnje ukrepanje.

6. Brez poseganja v drugi stavek odstavka 4 velja, da če se do zaključka preiskave ne pridobijo dokazi zoper člana ali uslužbenca institucije, organa, urada ali agencije ali zoper fizično ali pravno osebo, generalni direktor zaključi preiskavo proti navedeni osebi in jo o tem obvesti v desetih delovnih dneh.

7. Če je informator, ki je Uradu zagotovil podatke o sumu goljufije ali nepravilnosti, tako zahteval, ga Urad obvesti, da je preiskava zaključena, in, če je primerno, da je bilo končno poročilo poslano pristojnim organom. Urad pa lahko tako zahtevo zavrne, kadar meni, da bi lahko škodila legitimnim interesom oseb, ki so predmet preiskave, učinkovitosti preiskave in nadaljnjim ukrepom ali zahtevam po zaupnosti.“.

38. Člen 10 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 10

Izmenjava podatkov med Uradom in organi držav članic

1. Brez poseganja v člena 8 in 9 te uredbe ter v določbe Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96 lahko Urad pristojnim organom zadevnih držav članic kadarkoli posreduje podatke, ki jih je pridobil med zunanjo preiskavo, in sicer pravočasno, da lahko te sprejmejo ustrezne ukrepe.

2. Brez poseganja v člena 8 in 9 generalni direktor med notranjo preiskavo posreduje pravosodnim organom zadevne države članice podatke, ki jih je Urad pridobil v zvezi z dejstvi, na podlagi katerih je treba začeti preiskovalne postopke, ki so v pristojnosti nacionalnih pravosodnih organov.

V takem primeru generalni direktor najprej obvesti zadevno institucijo, organ, urad ali agencijo. Posredovani podatki obsegajo istovetnost osebe, ki je predmet preiskave, povzetek ugotovljenih dejstev, predhodno pravno oceno in oceno morebitnega finančnega vpliva.

Uporablja se člen 7a(4).

3. Če to ni v neskladju z nacionalno zakonodajo, pristojni organi, zlasti pravosodni organi zadevne države članice, Urad čim prej ali na njegovo zahtevo obvestijo o ukrepih, sprejetih na podlagi podatkov, ki so jim bili posredovani v skladu s tem členom.

4. Urad lahko v skladu z nacionalno zakonodajo in kadrovskimi predpisi predloži dokaze v postopku pred nacionalnim sodiščem.“.

39. Vstavi se člen 10a:

„Člen 10a

Sodelovanje Urada z Eurojustom, Europolom in mednarodnimi organizacijami

1. Urad po potrebi sodeluje z Eurojustom, Evropskim policijskim uradom (Europolom) in mednarodnimi organizacijami na področju boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem, ki škodijo finančnim interesom Unije.

Urad v primerih, v katerih bi lahko bila taka koordinacija ter sodelovanje med nacionalnimi preiskovalnimi organi in organi pregona koristna in potrebna, ali v primerih, v katerih je pristojnim organom držav članic posredoval podatke, na podlagi katerih je mogoče sumiti o domnevni goljufiji, korupciji ali drugem nezakonitem dejanju iz člena 1, ki spadajo med hujše oblike kaznivih dejanj, posreduje ustrezne podatke Eurojustu.

2. Urad lahko z Eurojustom in Europolom sklene upravne dogovore, ki so potrebni za lajšanje tega sodelovanja. Taki dogovori o delu se lahko navezujejo na izmenjavo operativnih, strateških ali tehničnih podatkov, vključno z osebnimi in tajnimi podatki.

3. Urad lahko po potrebi sklene upravne dogovore tudi s pristojnimi službami v tretjih državah in mednarodnih organizacijah. Pri tem se usklajuje z zadevnimi službami Komisije in Evropsko službo za zunanje delovanje.“.

40. Člen 11 se spremeni:

(a) odstavki od 1 do 4 se nadomestijo z naslednjim:

„1. Nadzorni odbor krepi neodvisnost Urada z rednim spremljanjem izvajanja preiskovalne funkcije.

Nadzorni odbor zlasti:

(a) spremlja delovanje izmenjave podatkov med Uradom ter institucijami, organi, uradi in agencijami;

(b) spremlja napredek v zvezi z uporabo procesnih jamstev in trajanjem preiskav glede na podatke, ki mu jih zagotovi generalni direktor, ter glede na mnenja in analitična poročila, ki jih redno pripravljajo osebe, pooblaščene za vodenje revizijskega postopka.

Nadzorni odbor predloži svoja mnenja generalnemu direktorju. Taka mnenja lahko pripravi na lastno pobudo. Predloži jih tudi na zahtevo generalnega direktorja ali na zahtevo institucije, organa, urada ali agencije, pri čemer ne posega v izvajanje preiskav.

Institucije, organi, uradi ali agencije prejmejo izvod takšnih mnenj.

Nadzorni odbor lahko v ustrezno utemeljenih primerih zaprosi Urad za dodatne podatke o preiskavah, pri čemer ne posega v izvajanje preiskav.

2. Nadzorni odbor sestavlja pet neodvisnih članov z izkušnjami pri opravljanju visoke pravosodne, preiskovalne ali primerljive funkcije, ki je povezana s področji dejavnosti Urada. Na podlagi ožjega seznama, ki ga pripravi Komisija, jih soglasno imenujejo Evropski parlament, Svet in Komisija.

3. Mandat članov traja pet let in ga ni mogoče obnoviti. Vsakih 30 dni se izvede delna zamenjava. Zamenjajo se izmenično po trije in po dva člana.

4. Po izteku mandata člani še naprej opravljajo svojo funkcijo, dokler ni poskrbljeno za njihovo zamenjavo.“;

(b) odstavki od 6 do 8 se nadomestijo z naslednjim:

„6. Nadzorni odbor imenuje svojega predsednika. Sprejme tudi svoj poslovnik, ki ga pred tem posreduje v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji. Sestanki nadzornega odbora se skličejo na pobudo njegovega predsednika ali generalnega direktorja. Nadzorni odbor se sestane najmanj desetkrat na leto. Svoje sklepe sprejema z večino glasov svojih članov. Njegov sekretariat zagotavlja Urad.

7. Generalni direktor vsako leto posreduje nadzornemu odboru letni načrt upravljanja. Redno obvešča nadzorni odbor o dejavnostih Urada, izvajanju preiskovalne funkcije Urada ter nadaljnjih ukrepih, sprejetih na podlagi preiskav.

Generalni direktor redno obvešča nadzorni odbor o:

(a) zadevah, v katerih zadevna institucija, organ, urad ali agencija ali pristojni organi držav članic niso upoštevali priporočil Urada;

(b) zadevah, v katerih so bili podatki posredovani pravosodnim organom držav članic, in zadevah, v katerih se je v skladu s členom 9(5) odločil, da podatkov o notranjih preiskavah ne bo posredoval nacionalnim pravosodnim organom;

(c) trajanju preiskav v skladu s členom 6(6).

8. Nadzorni odbor vsako leto sprejme vsaj eno poročilo o svojih dejavnostih, ki obsega oceno neodvisnosti Urada, uporabe procesnih jamstev ter trajanja preiskav. Ta poročila se pošljejo Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču.

Odbor lahko Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču predloži poročila o rezultatih preiskav Urada in o ukrepih, sprejetih na podlagi teh rezultatov.“.

41. Vstavi se člen 11a:

„Člen 11a

Izmenjava mnenj z institucijami

1. Evropski parlament, Svet in Komisija se sestajajo redno ali na zahtevo ene od teh institucij, Urada ali nadzornega odbora, da na politični ravni izmenjajo mnenja o preiskovalni politiki Urada. Generalni direktor in predsednik nadzornega odbora sodelujeta v izmenjavi mnenj. Člani Europola, Eurojusta in Računskega sodišča so lahko na zahtevo ene od prej navedenih institucij, Urada ali nadzornega odbora povabljeni, da sodelujejo v posameznem primeru.

42. 2. Izmenjava mnenj se navezuje na:

(a) strateške prednostne naloge preiskovalnih politik Urada;

(b) poročila o dejavnostih in mnenja nadzornega odbora v skladu s členom 11(1);

(c) poročila generalnega direktorja v skladu s pododstavkom 2 člena 12(3);

(d) odnose med Uradom ter institucijami, organi, uradi in agencijami;

(e) odnose med Uradom in pristojnimi organi držav članic;

(f) učinkovitost preiskovalnih dejavnosti Urada in učinkovitost dela nadzornega odbora.

3. Izmenjava mnenj ne posega v izvajanje preiskav.

4. Urad na podlagi rezultatov izmenjave mnenj sprejme primerne ukrepe in zagotovi podatke o teh ukrepih v poročilih iz drugega pododstavka člena 12(3).“.

43. Člen 12 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 12

Generalni direktor

1. Urad vodi generalni direktor. Generalnega direktorja imenuje Komisija v skladu s postopkom iz odstavka 2. Mandat generalnega direktorja traja sedem let in ga ni mogoče obnoviti.

2. Za imenovanje novega generalnega direktorja objavi Komisija razpis prostega delovnega mesta v Uradnem listu Evropske unije . Ta razpis se objavi najpozneje šest mesecev pred iztekom mandata pristojnega generalnega direktorja. Komisija po opravljenem izbirnem postopku pripravi seznam kandidatov z ustreznimi kvalifikacijami in se na podlagi tega seznama ustrezno posvetuje z Evropskim parlamentom, Svetom in nadzornim odborom ter sprejme sklep o imenovanju.

3. Generalni direktor pri izvajanju svojih nalog v zvezi z začetkom in izvedbo zunanjih in notranjih preiskav ali pripravo poročil po zaključku preiskav ne sme zahtevati ali sprejemati navodil od vlad ali institucij, organov, uradov ali agencij. Če generalni direktor meni, da ukrep, ki ga sprejme Komisija, škodi njegovi neodvisnosti, o tem nemudoma obvesti nadzorni odbor in ga prosi za mnenje ter se odloči, ali bo proti Komisiji vložil tožbo pri Sodišču.

Generalni direktor Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji redno poroča o ugotovitvah preiskav, ki jih izvaja Urad, sprejetih ukrepih in težavah, s katerimi se srečuje, pri čemer mora spoštovati zaupnost teh preiskav, legitimne pravice oseb, ki so predmet preiskave, in po potrebi nacionalne določbe, ki veljajo za sodne postopke.

4. Generalni direktor vsako leto v okviru letnega načrta upravljanja določi prednostne naloge preiskovalne politike Urada.

5. Generalni direktor lahko prenese izvajanje nekaterih svojih funkcij iz člena 5 in člena 6(1) na enega ali več uslužbencev Urada s pisnim pooblastilom, v katerem navede pogoje in omejitve, ki urejajo prenos.

6. Generalnemu direktorju pomaga notranji organ, s katerim se posvetuje pred začetkom in koncem preiskave ter kadar koli meni, da je to potrebno.

7. Generalni direktor po predhodnem posvetovanju z nadzornim odborom, uradno osebo Urada, pooblaščeno za varstvo podatkov, in osebami, ki so v skladu s členom 7b pooblaščene za vodenje revizijskega postopka, sprejme postopkovni priročnik. Ta priročnik vsebuje smernice o praktičnem izvajanju upravnih preiskav Urada.

8. Komisija se pred izrekom disciplinskih ukrepov generalnemu direktorju posvetuje z nadzornim odborom.

Disciplinski ukrepi zoper generalnega direktorja se lahko izrečejo le na podlagi utemeljenih sklepov, ki se posredujejo v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu in nadzornemu odboru.

9. Vsako sklicevanje na „direktorja“ urada v kadrovskih predpisih, finančni uredbi[19] in vseh drugih pravnih besedilih pomeni sklicevanje na generalnega direktorja.“.

44. Vstavi se člen 12a:

„Člen 12a

Namestniki direktorja

Uporabljajo se pravila Komisije o nadomeščanju.

Z odstopanjem od teh pravil lahko generalni direktor po posvetovanju z nadzornim odborom imenuje enega ali dva izmed svojih direktorjev za namestnika direktorja. Če noben od namestnikov direktorja ni na voljo, se uporabijo pravila Komisije o nadomeščanju.“.

45. Člen 13 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 13

Financiranje

Proračunska sredstva za Urad, katerih skupni znesek je prikazan pod posebno proračunsko postavko v oddelku splošnega proračuna Unije v zvezi s Komisijo, so podrobneje razčlenjena v Prilogi k navedenemu oddelku.

Načrt delovnih mest Urada se priloži načrtu delovnih mest Komisije.“.

46. Člen 14 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 14

Ocenjevalno poročilo

Komisija najpozneje [ datum sprejetja te uredbe + štiri leta ] pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o njenem izvajanju, ki mu priloži mnenje nadzornega odbora. V poročilu navede, ali je potrebna sprememba te uredbe.“.

47. Člen 15 se črta.

Člen 2

Uredba (Euratom) št. 1074/1999 se razveljavi.

Člen 3

1. Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

2. Člen 11(3) Uredbe (ES) št. 1073/1999, kakor jo spreminja ta uredba, se uporablja v času trajanja mandata članov nadzornega odbora, ki opravljajo to funkcijo v času začetka veljavnosti te uredbe. Takoj po začetku veljavnosti te uredbe predsednik Evropskega parlamenta z odstopanjem od prvega stavka odstavka 3 člena 11 Uredbe (ES) št. 1073/1999, kakor jo spreminja ta uredba, z žrebom izbere dva člana, katerih dolžnosti prenehajo po izteku prvih 30 mesecev njunega mandata.

3. Tretji stavek prvega odstavka člena 12 Uredbe (ES) št. 1073/1999, kakor jo spreminja ta uredba, se uporablja v času trajanja mandata generalnega direktorja, ki opravlja to funkcijo v času začetka veljavnosti te uredbe.

4. Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

[…]

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

[v podporo vsem predlogom ali pobudam, predloženim zakonodajnemu organu

(člen 28 finančne uredbe in člen 22 pravil za izvajanje)]

1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1. Naslov predloga/pobude: Spremenjeni predlog o spremembi Uredbe (ES) št. 1073/1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), in razveljavitvi Uredbe (EURATOM) št. 1074/1999

1.2. Zadevna področja v okviru ABM/ABB: Boj proti goljufijam

1.3. Vrsta predloga/pobude: zakonodajni

1.4. Cilji: povečanje splošne učinkovitosti in vodenja urada OLAF

1.5. Utemeljitev predloga/pobude: člen 325 PDEU, člen 106a Pogodbe EURATOM

1.6. Trajanje ukrepa in finančnega vpliva: se ne uporablja

1.7. Predvideni načini upravljanja: Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija.

2. UKREPI UPRAVLJANJA

2.1. Določbe glede spremljanja in poročanja: glej člen 14 spremenjenega predloga

2.2. Sistem upravljanja in nadzora: se ne uporablja

2.3. Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti: na področju uporabe te uredbe

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1. Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in proračunske vrstice odhodkov: 24 010600 03 01 00 Odhodki za člane nadzornega odbora

3.2. Ocenjeni učinek na odhodke

3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke: ni učinka

3.2.2. Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje: ni učinka

3.2.3. Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave: ni učinka

3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom: ni učinka

3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju: ni učinka

3.3. Ocenjeni učinek na prihodke: ni učinka

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

OKVIR PREDLOGA/POBUDE

Naslov predloga/pobude

Spremenjeni predlog o spremembi Uredbe (ES) št. 1073/1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), in razveljavitvi Uredbe (EURATOM) št. 1074/1999

Zadevna področja v okviru ABM/ABB[20]

24.01. Upravni odhodki na področju „Boj proti goljufijam“

24.02. Boj proti goljufijam

Vrsta predloga/pobude

( Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep .

( Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa[21] .

( Predlog/pobuda je namenjena podaljšanju obstoječega ukrepa .

( Predlog/pobuda se nanaša na ukrep z novo usmeritvijo .

Cilji

Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Boj proti goljufijam

Posebni cilji in zadevne dejavnosti v okviru ABM/ABB

Specifični cilj št . 7.1.a

Zadevne dejavnosti v okviru AMB/ABB

24.01. Upravni odhodki na področju „Boj proti goljufijam“

24.02. Boj proti goljufijam

Pričakovani izid in učinki

Navedite, kako naj bi predlog/pobuda učinkovala na upravičence/ciljne skupine.

Boljše sodelovanje urada OLAF z zainteresiranimi stranmi na vseh ravneh: na ravni EU z institucijami, organi, uradi in agencijami EU, pristojnimi organi držav članic ter organi tretjih držav in z mednarodnimi organizacijami.

Kazalniki izida in učinkov

Navedite, s katerimi kazalniki bi bilo mogoče spremljati izvajanje predloga/pobude.

V skladu s členom 14.

Utemeljitev predloga/pobude

Potrebe, ki jih je treba kratkoročno ali dolgoročno zadovoljiti

Popolna odgovornost urada OLAF pod pogoji, pod katerimi se spoštujejo temeljna jamstva, pa tudi njegova neodvisnost.

Dodana vrednost zaradi vključitve EU

V členu 325 PDEU je predvideno skupno ukrepanje Komisije in držav članic za zaščito finančnih interesov Unije in boj proti goljufijam. Tako je z navedenim členom Komisiji podeljena posebna odgovornost za zaščito finančnih interesov Unije.

Podobne pretekle izkušnje

-

Skladnost in možnosti dopolnjevanja z drugimi zadevnimi instrumenti

Spremenjeni predlog je skladen z ustreznimi zakonodajnimi akti Evropske unije.

Trajanje ukrepa in finančnega vpliva

( Časovno omejen predlog/pobuda.

- ( Trajanje predloga/pobude od [DD.MM.]LLLL do [DD.MM.]LLLL,

- ( Finančni učinek med letoma LLLL in LLLL.

( Časovno neomejen predlog/pobuda:

- Izvedba z začetnim obdobjem postopne krepitve med letoma LLLL in LLLL,

- ki mu sledi polno delovanje.

Predvideni načini upravljanja[22]

( Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija.

( Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvrševanja na:

- ( izvajalske agencije,

- ( organe, ki jih ustanovijo Skupnosti[23],

- ( nacionalne organe javne uprave / organe, ki opravljajo javne storitve,

- ( osebe, ki se jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v zadevnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.

( Deljeno upravljanje z državami članicami.

( Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami.

( Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (navedite) .

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje razložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

[…]

[…]

UKREPI UPRAVLJANJA

Določbe glede spremljanja in poročanja

Navedite pogostost in pogoje.

Nadzorni odbor bo nadziral preiskovalne dejavnosti urada OLAF v skladu s členom 11.

Poleg obveznosti, ki jih spremenjeni predlog ne spreminja, bodo osebe, ki so pooblaščene za vodenje revizijskega postopka, o svojih dejavnostih redno poročale nadzornemu odboru (člen 7b).

Sistem upravljanja in nadzora

Ugotovljena tveganja

se ne uporablja.

Načrtovani/predvideni načini nadzora

se ne uporablja.

Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

Izvajanje v skladu s finančno uredbo.

[…]

OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in proračunske vrstice odhodkov

- Obstoječe proračunske vrstice odhodkov

Po vrsti , v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira | Proračunska vrstica | Vrsta odhodkov | Prispevek |

številka [poimenovanje……………………...……….] | dif./nedif. ([24]) | držav Efte[25] | držav kandidatk[26] | tretjih držav | v smislu člena 18(1)(a) finančne uredbe |

24 0106 | 24 010600 030100 Odhodki, ki nastanejo zaradi mandata članov nadzornega odbora | NEDIF. | NE | NE | NE | NE |

- Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrsti , v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira | Proračunska vrstica | Vrsta odhodkov | Prispevek |

številka [poimenovanje…………………...……….] | dif./ nedif. | držav Efte | držav kandidatk | tretjih držav | v smislu člena 18(1)(a) finančne uredbe |

[…] | [XX.YY.YY.YY] […] | […] | DA/NE | DA/NE | DA/NE | DA/NE |

Ocenjeni učinek na odhodke

Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira | Številka | [Poimenovanje……………………………………………..………...……….] |

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

-

Ocenjene potrebe po človeških virih

- ( Predlog/pobuda ne zahteva porabe človeških virov.

- ( Predlog/pobuda zahteva porabo človeških virov, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v celih številka (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

Leto N | Leto N+1 | Leto N+2 | Leto N+3 | … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) |

( Načrt delovnih mest (za uradnike in začasne uslužbence) |

XX 01 01 01 (sedež ali predstavništva Komisije) | 8 |

XX 01 01 02 (delegacije) |

XX 01 05 01 (posredne raziskave) |

10 01 05 01 (neposredne raziskave) |

( Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa EPDČ)[34] |

XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) |

XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) |

10 01 05 02 (PU, ZU, NNS – neposredne raziskave) |

Druge proračunske vrstice (navedite) |

SKUPAJ | 8 |

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci | upravna podpora članom nadzornega odbora |

Zunanji sodelavci |

Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

- ( Predlog/pobuda je skladna z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

- ( Predlog/pobuda bo pomenila spremembo ustreznega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite potrebno spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

[…]

- ( Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali spremembe večletnega finančnega okvira[37].

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

[…]

Udeležba tretjih oseb pri financiranju

- (V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

- V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto N | Leto N+1 | Leto N+2 | Leto N+3 | … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) | Skupaj |

Leto N | Leto N+1 | Leto N+2 | Leto N+3 | … vstavite ustrezno število stolpcev glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) |

Člen …………. | | | | | | | | | |Za razne prihodke, na katere bo vplival predlog/pobuda, navedite zadevne proračunske vrstice odhodkov.

[…]

Navedite metodo izračuna učinka na prihodke.

[…][pic][pic][pic]

[1] UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

[2] UL L 136, 31.5.1999, str. 8.

[3] UL L 136, 31.5.1999, str. 20.

[4] COM(2006) 244.

[5] Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2008 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1073/1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), P6_TA-PROV(2008) 553. Za pripravljalno poročilo glej A6-0394/2008.

[6] SEC(2010) 859.

[7] Mnenje št. 2/2010 z dne 23. septembra 2010 in mnenje št. 5/2010 z dne 29. novembra 2010, objavljeni v Letnem poročilu nadzornega odbora Urada (junij 2009–december 2010):http://ec.europa.eu/anti_fraud/reports/sup_comm/2009-2010/Activity-report-2009-2010_en.pdf.

[8] Sklep Sveta 2009/371/PNZ z dne 6. aprila 2009, UL L 121, str. 37.

[9] Sklep Sveta z dne 28. februarja 2002, UL L 63, 6.3.2002, str. 1 (člen 11(3)).

[10] Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1–22).

[11] UL C […], […], str. […].

[12] UL C […], […], str. […].

[13] UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

[14] Posebno poročilo št. 1/2005 (UL C 202, 18.8.2005, str. 1), potrjeno s Sklepi Sveta z dne 8. novembra 2005.

[15] UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

[16] UL L 136, 31.5.1999, str. 8.

[17] UL L 56, 4.3.1968.

[18] UL L 312, 23.12.1995, str. 1–4.

[19] UL L 248, 16.9.2002, str. 1–48.

[20] ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[21] Pilotni in pripravljalni ukrepi iz člena 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe.

[22] Pojasnitve načinov upravljanja in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html

[23] Organi iz člena 185 finančne uredbe.

[24] dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

[25] Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[26] Države kandidatke in, če je ustrezno, potencialne države kandidatke z zahodnega Balkana.

[27] Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[28] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[29] Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[30] Realizacije se nanašajo na dobavljene proizvode in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novo zgrajenih cest…).

[31] Kakor je opisano v oddelku 1.4.2 „Posebni cilji“.

[32] Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[33] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[34] PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec ( Intérimaire) ; MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji ( Jeune Expert en Délégation) ; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak.

[35] V okviru zgornje meje za zunanje sodelavce iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[36] Predvsem strukturni skladi, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

[37] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[38] Glede na tradicionalna lastna sredstva (carinske dajatve, prelevmane za sladkor) morajo biti navedeni zneski neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.