52011PC0074

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 7.3.2011

COM(2011) 74 konč.

2011/0044 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o posebnem programu, ki ga bo z neposrednimi ukrepi izvajalo Skupno raziskovalno središče v okviru okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2012–2013)

{COM(2011) 71 final}{COM(2011) 72 final}{COM(2011) 73 final}{SEC(2011) 204 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA

1.1 Razlogi za predlog in njegovi cilji

Pogodba Euratom omejuje izvajanje vseh raziskovalnih programov na največ pet let. Sedanji okvirni program Euratom, tj. sedmi okvirni program Euratom (2007–2011), ki ga sestavljata dva posebna programa (eden za „posredne ukrepe“ in drugi za „neposredne ukrepe“ Skupnega raziskovalnega središča – Joint Research Centre – JRC), bo potekel konec leta 2011. Predlog, ki je priložen temu memorandumu, se nanaša na sprejem sklepa Sveta o podaljšanju posebnega programa za „neposredne ukrepe“ za dve leti, in sicer 2012 in 2013. Glavni cilj je zagotovitev nadaljevanja raziskav, ki jih financira Evropska unija na teh področjih v obdobju 2007–2011, za dodatni dve leti. V ta namen predlog pojasnjuje cilje raziskovalnih in razvojnih dejavnosti.

1.2 Splošno ozadje

Program Skupnega raziskovalnega središča bo usmerjen na raziskave o ravnanju z odpadki ter varnost in zaščito sedanjih in naprednih jedrskih sistemov. Raziskovalni program bo izboljšal znanstveno poznavanje teh področij in zagotovil podporo možnostim politike za nabor energetskih virov 21. stoletja ter varno in učinkovito uporabo jedrske energije. Za ohranitev temeljitega razumevanja ključnega pojava bodo potrebne spremljajoče temeljne in ciljne znanstvene raziskave. Posebna pozornost bo namenjena tudi podpori za izobraževanje in usposabljanje sedanjih in bodočih znanstvenikov in inženirjev.

V Evropski uniji in po vsem svetu je vedno bolj prepoznana potreba po odgovorni uporabi jedrske energije, ki zajema varnost in zaščito. To je bilo nedavno poudarjeno na najvišjih političnih ravneh, zlasti na pariški konferenci o dostopu do jedrske energije v civilne namene, ki je potekala v Parizu od 8. do 9. marca 2010, na vrhu o jedrski varnosti, ki je potekal v Washingtonu od 12. do 13. aprila 2010, in na pregledovalnem sestanku za Pogodbo o neširjenju, ki je bil maja 2010 v New Yorku.

Za okrepitev Evropskega raziskovalnega prostora je potrebno skupno evropsko stališče do ključnih problemov in pristopov, zato je treba vse dejavnosti zagotavljati v tesnem posvetovanju z najpomembnejšimi tehničnimi forumi, kakor sta tehnološka platforma za trajnostno jedrsko energijo ( Sustainable Nuclear Energy Technology Platform – SNETP) in tehnološka platforma za odlaganje odpadkov v geološke formacije ( Implementing Geological Disposal Technology Platform – IGD-TP). Spodbujati je treba tudi mreženje z mednarodnimi organizacijami in ključnimi tretjimi državami, npr. članicami mednarodnega foruma četrte generacije (GIF). Kadar je to ustrezno, bo potrebno tudi usklajevanje s posrednimi ukrepi, ki jih izvaja Generalni direktorat za raziskave, tehnologijo in razvoj (GD RTD), in drugimi pobudami v drugih generalnih direktoratih.

1.3 Dejavnosti na področju jedrskih raziskav (neposredni ukrepi)

Ta posebni program za neposredne ukrepe obsega naslednje tri tematske prednostne naloge:

1. ravnanje z jedrskimi odpadki, vpliv na okolje in temeljno znanje;

2. jedrska varnost;

3. zaščitni ukrepi in zaščita na jedrskem področju.

1.4 Obstoječe določbe na področju, na katerega se nanaša predlog

V skladu s členom 7 Pogodbe Euratom je okvirni program Euratom glavni instrument Euratoma za podpiranje in dopolnjevanje dejavnosti držav članic na področju jedrskih raziskav in razvoja. Obstoječe določbe, sklepi Sveta o ustanovitvi sedmega okvirnega programa Euratom za obdobje 2007–2011([1]), bodo prenehale veljati konec leta 2011.

1.5 Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Raziskovalne in razvojne dejavnosti, ki jih bo podpiral predlagan okvirni program Euratom, so v celoti usklajene s cilji Strateškega načrta za energetsko tehnologijo ( Strategic Energy Technology Plan – načrt SET).

2. REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

2.1 Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Komisija se je v skladu s Pogodbo Euratom posvetovala z Znanstvenim in tehničnim odborom Euratom (STC). Predlog okvirnega programa Euratom temelji tudi na rezultatu razprav s Svetom o mednarodnem termonuklearnem poskusnem reaktorju (ITER).

2.2 Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj

Komisija je za pripravo predloga okvirnega programa Euratom uporabila različne vire, vključno z:

a) vmesnimi ocenami sedmega okvirnega programa Euratom, ki so jih izvedli neodvisni odbori strokovnjakov;

b) prispevkom sveta guvernerjev Skupnega raziskovalnega središča;

c) prispevkom Znanstvenega in tehničnega odbora Euratom (STC) o podaljšanju sedmega in pripravi osmega okvirnega programa Euratom;

d) poročili, kakor so dokumenti o strategijah in agende strateškega raziskovanja, ki so jih pripravile tehnološke platforme na jedrskem področju: tehnološka platforma za trajnostno jedrsko energijo (SNETP), tehnološka platforma za odlaganje odpadkov v geološke formacije (IGD-TP) in multidisciplinarna evropska pobuda za manjšo izpostavljenost (MELODI).

2.3 Ocena učinka

V skladu s členom 21 pravil za izvajanje finančne uredbe (Uredba Komisije št. 2342/2002) je Komisija pripravila predhodno oceno. Ker je ta predlog namenjen nadaljevanju dejavnosti okvirnega programa Euratom za obdobje 2012–2013 v okviru istih finančnih perspektiv, je bila zahteva za oceno učinka opuščena.

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Pravna podlaga za ta posebni program so členi 1, 2, 4 in 7 Pogodbe Euratom.

4. PRORAČUNSKE POSLEDICE

V „oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga“, ki je priložena temu predlogu sklepa, so določene proračunske posledice ter potrebni človeški in upravni viri.

2011/0044 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o posebnem programu, ki ga bo z neposrednimi ukrepi izvajalo Skupno raziskovalno središče v okviru okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2012–2013)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, zlasti člena 7 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,[2]

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[3],

ob upoštevanju naslednjega:

4. V skladu s Sklepom Sveta št. XXXX/20XX/Euratom z dne XXXXX o okvirnem programu Evropske skupnosti za atomsko energijo za dejavnosti na področju raziskav in usposabljanja (2012–2013)[4] (v nadaljnjem besedilu: okvirni program (2012–2013)) se okvirni program (2012–2013) izvaja s posebnimi programi, v katerih so določena podrobna pravila za njihovo izvajanje in trajanje ter predvidena potrebna sredstva.

5. Okvirni program (2012–2013) vsebuje dve vrsti dejavnosti: posredne ukrepe na področju raziskav fuzijske energije ter raziskav jedrske fizije in zaščite pred sevanjem ter neposredne ukrepe za dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča na področju jedrske energije. Neposredni ukrepi bi se morali izvajati v okviru sedanjega posebnega programa.

6. Skupno raziskovalno središče (v nadaljnjem besedilu: JRC) bi moralo izvajati raziskave in usposabljanje s tako imenovanimi „neposrednimi ukrepi“ v okviru posebnega programa JRC, s katerim se izvaja okvirni program (2012–2013).

7. Pri izpolnjevanju svojih nalog bi moralo Skupno raziskovalno središče zagotoviti k uporabnikom usmerjeno znanstveno in tehnično podporo pri oblikovanju politike Unije, zagotoviti podporo izvajanju in spremljanju obstoječih politik ter se odzivati na nove zahteve politike. Da bi izpolnilo svojo nalogo, bi moralo Skupno raziskovalno središče izvajati raziskave, ki so najvišje evropske kakovosti, ter hkrati ohraniti lastno raven znanstvene odličnosti.

8. Pri izvajanju tega posebnega programa bi moral biti poudarek na spodbujanju mobilnosti in usposabljanja raziskovalcev ter inovacij v Evropski uniji. Skupno raziskovalno središče mora zlasti zagotavljati ustrezno usposabljanje na področju jedrske varnosti in zaščite.

9. Ta posebni program bi se moral izvajati na prožen, učinkovit in pregleden način ter pri tem upoštevati ustrezne potrebe uporabnikov Skupnega raziskovalnega središča in politik Evropske unije ter zaščito finančnih interesov Evropske unije. Raziskovalne dejavnosti, ki se izvajajo v okviru posebnega programa, se morajo po potrebi prilagoditi tem potrebam ter znanstvenemu in tehnološkemu razvoju, usmerjene pa morajo biti k doseganju znanstvene odličnosti.

10. Za izvajanje tega posebnega programa se lahko sodelovanje v okviru Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru ali pridružitvenega sporazuma dopolnjuje z mednarodnim sodelovanjem s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, zlasti na podlagi točke (h) člena 2 ter členov 101 in 102 Pogodbe.

11. V okviru dejavnosti širitve in povezovanja Skupno raziskovalno središče spodbuja vključevanje organizacij in raziskovalcev iz novih držav članic v svoje dejavnosti, zlasti pri izvajanju znanstvenih in tehnoloških elementov pravnega reda Evropske unije, pa tudi krepitev sodelovanja z organizacijami in raziskovalci iz držav pristopnic in držav kandidatk. Predvideti bi bilo treba tudi postopno odpiranje k sosednjim državam, predvsem na področju prednostnih tem evropske politike sosedstva.

12. Skupno raziskovalno središče mora s konkurenčnimi dejavnostmi še naprej zagotavljati dodatne vire. Ti vključujejo udeležbo v posrednih ukrepih okvirnega programa (2012–2013), delo tretjih oseb in v manjši meri tudi izkoriščanje intelektualne lastnine.

13. Pomembno je zagotoviti dobro finančno upravljanje okvirnega programa (2012–2013), učinkovit in uporabnikom prijazen način za njegovo izvajanje ter obenem pravno varnost in dostopnost rezultatov programa vsem udeležencem v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[5], in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES; Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[6].

14. Treba bi bilo sprejeti ustrezne ukrepe – sorazmerne s finančnimi interesi Evropske unije – za spremljanje učinkovitosti dodeljene finančne podpore in učinkovitosti uporabe teh sredstev, da bi se preprečile nepravilnosti in goljufije. Storiti bi bilo treba tudi vse potrebno za povračilo izgubljenih, nepravilno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002, Uredbo (ES, Euratom) št. 2342/2002, Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti[7], Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi[8], ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) [9].

15. Komisija mora pravočasno pripraviti neodvisno oceno v zvezi z dejavnostmi, ki se izvajajo v okviru tega posebnega programa.

16. Raziskovalne dejavnosti, ki se izvajajo v okviru tega posebnega programa, morajo upoštevati temeljna etična načela in načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah.

17. Komisija se je posvetovala z Znanstvenim in tehničnim odborom –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Za obdobje od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2013 se sprejme posebni program, ki ga bo z neposrednimi ukrepi izvajalo Skupno raziskovalno središče v okviru okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2012–2013) (v nadaljnjem besedilu: posebni program).

Člen 2

Posebni program določa dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča na jedrskem področju, ki podpirajo vrsto raziskovalnih dejavnosti, ki se izvajajo v nadnacionalnem sodelovanju na naslednjih tematskih področjih:

18. ravnanje z jedrskimi odpadki, vpliv na okolje in temeljno znanje;

19. jedrska varnost (sedanje in prihodnjih generacij jedrskih reaktorjev in njihovega gorivnega ciklusa);

20. jedrska zaščita (vključno z zaščitnimi ukrepi na jedrskem področju in neširjenjem, bojem proti nedovoljenemu prometu in jedrsko forenziko).

Cilji in splošne smernice za dejavnosti iz prvega odstavka so določeni v Prilogi.

Člen 3

V skladu s členom 3 Sklepa [ sklicevanje na sklep Sveta o okvirnem programu Euratom se doda ob njegovem sprejetju ] znaša znesek, potreben za izvajanje posebnega programa, 233 216 000 EUR.

Člen 4

Vse raziskovalne dejavnosti iz posebnega programa se izvajajo v skladu s temeljnimi etičnimi načeli.

Člen 5

Posebni program se izvaja z neposrednimi ukrepi, ki so določeni v Prilogi II k Sklepu [ sklicevanje na sklep Sveta o okvirnem programu Euratom se doda ob njegovem sprejetju] .

Člen 6

1. Komisija za izvajanje posebnega programa izdela večletni delovni program, v katerem natančno določi cilje, prednostne znanstvene in tehnološke naloge iz Priloge ter časovni razpored izvajanja.

2. V večletnem delovnem programu so upoštevane ustrezne raziskovalne dejavnosti, ki jih izvajajo države članice, pridružene države ter evropske in mednarodne organizacije. Po potrebi se program posodablja.

Člen 7

Komisija pripravi neodvisno oceno dejavnosti, ki se izvajajo na področjih posebnega programa, kakor določa člen 6 Sklepa ....

Člen 8

Ta sklep začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

PRILOGA

Posebni program Skupnega raziskovalnega središča

1. CILJ

Splošni cilj posebnega programa je zagotoviti k uporabnikom usmerjeno znanstveno in tehnično podporo politiki Unije, povezani z jedrsko energijo, in izpolnjevati obveznosti iz Pogodbe. Za doseganje tega cilja je treba neprestano posodabljati znanje, veščine in usposobljenost, da se zagotovi potrebno vrhunsko strokovno znanje na področju varnosti jedrskih reaktorjev ter zaščitnih ukrepov in zaščite na jedrskem področju.

2. PRISTOP

Jedrske dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča so usmerjene v izpolnjevanje obveznosti iz Pogodbe Euratom na področju raziskav in razvoja (RR) ter v podporo Komisiji in državam članicam na področju zaščitnih ukrepov in neširjenja, ravnanja z odpadki, varnosti jedrskih naprav in gorivnega ciklusa, radioaktivnosti v okolju in zaščite pred sevanjem.

V okvirnem programu (2012–2013) bosta raziskovalna dejavnost in podpora še naprej usmerjeni na:

21. ravnanje z jedrskimi odpadki, vpliv na okolje in temeljno znanje;

22. jedrsko varnost (sedanje in prihodnjih generacij jedrskih reaktorjev in njihovega gorivnega ciklusa);

23. jedrsko zaščito (vključno z zaščitnimi ukrepi na jedrskem področju in neširjenjem, bojem proti nedovoljenemu prometu in jedrsko forenziko).

Poleg tega bo Skupno raziskovalno središče še naprej krepilo svojo vlogo evropskega referenčnega središča za razširjanje informacij, usposabljanje in izobraževanje mladih znanstvenikov.

3. DELOVANJE

3.1 Ravnanje z jedrskimi odpadki, vpliv na okolje in temeljno znanje

3.1.1 Opredelitev, skladiščenje in odlaganje izrabljenega goriva in visoko radioaktivnih odpadkov

Ravnanje z izrabljenim gorivom in visoko radioaktivnimi jedrskimi odpadki vključuje predelavo, kondicioniranje, prevoz, vmesno skladiščenje in odlaganje v geološke formacije. Končni cilj je preprečiti uhajanje radionuklidov v biosfero med vsemi temi fazami v zelo dolgem obdobju razpada. Zasnova, ocena in delovanje sistemov umetnih in naravnih zadrževalnih pregrad v ustreznem obdobju so ključnega pomena za doseganje teh ciljev in so med drugim odvisni od obnašanja goriva in/ali odpadkov v geološkem okolju. Posebni program zajema take študije.

3.1.2 Ločevanje in pretvorba

Glavna strategija za prihodnje sisteme jedrske energije obsega zapiranje ciklusa jedrskega goriva s ciljem zmanjšanja dolgoročne radiotoksičnosti jedrskih odpadkov in povečanja trajnostne rabe virov. Glavna izziva tega koncepta ostajata optimizacija tehnik ločevanja za ločevanje dolgoživih radionuklidov iz izrabljenega goriva ter proizvodnja in opredelitev varnih in zanesljivih goriv za pretvorbo aktinidov. Eksperimentalno delo na področju ločevanja v Skupnem raziskovalnem središču obsega raziskave raztapljanja v vodi in pirometalurške postopke (v slanih medijih).

3.1.3 Osnovne raziskave aktinidov

Za ohranitev usposobljenosti in vodilnega položaja na področju jedrskih tehnologij za civilne namene je zelo pomembno spodbujanje interdisciplinarnih temeljnih raziskav jedrskih snovi kot vira, iz katerega lahko nastajajo nove tehnološke inovacije. To pa zahteva poznavanje odziva tako imenovanih „elementov z elektronsko lupino 5f“ (tj. aktinidov) in spojin na (običajno izjemne) termodinamične parametre. Zaradi majhne zbirke eksperimentalnih podatkov in intrinzične kompleksnosti modeliranja je naše sedanje poznavanje teh mehanizmov omejeno. Temeljne raziskave, ki obravnavajo ta vprašanja, so ključnega pomena za razumevanje obnašanja teh elementov in ohranjanje vodilnega položaja v sodobni fiziki kondenzirane snovi. Razvoj naprednega modeliranja in simulacije bo podprt s finančnimi vzvodi, da se poveča vpliv eksperimentalnih programov.

Temeljni raziskovalni program Skupnega raziskovalnega središča na področju aktinidov bo ostal na čelu fizike in kemije aktinidov, pri čemer je glavni cilj zagotoviti eksperimentalne zmogljivosti svetovne kakovosti za znanstvenike z univerz in raziskovalnih središč. To jim bo omogočilo raziskovanje lastnosti aktinidnih snovi, da si izpopolnijo izobrazbo in prispevajo k napredku jedrskih znanosti.

3.1.4 Jedrski podatki

Zaradi predlaganih zasnov posebnih naprav za zgorevanje nižjih aktinidov in naprednih konceptov za proizvodnjo jedrske energije nastajajo nove zahteve po veliko bolj natančnih jedrskih podatkih. Kakovost eksperimentalnih podatkov je ključno vprašanje za izboljšanje varnostnih standardov in zmanjšanje odstopanj in s tem tudi za gospodarnost projektiranja in gradnje novih reaktorskih sistemov. Podatkovne datoteke, ki jih uporabljajo industrija in raziskovalni laboratoriji, morajo biti popolne, točne in preverjene z natančno opredeljenimi postopki za zagotavljanje kakovosti.

Skupno raziskovalno središče bo zagotavljalo podatke, ki se zahtevajo v mednarodnem merilu, in še naprej zagotavljalo varno delovanje linearnih pospeševalnikov Van de Graaff in GELINA.

3.1.5 Medicinske aplikacije, ki temeljijo na jedrskih raziskavah

Nove metode za zdravljenje raka, ki se imenujejo ciljna terapija alfa (terapija TAT), izkoriščajo edinstvene fizikalne lastnosti sevanja delcev alfa (zlasti visoko energijo in kratek doseg v človeškem tkivu) za selektivno ciljanje in uničevanje bolnih celic, pri čemer pa ne prizadenejo okoliškega zdravega tkiva. Te tehnike se lahko uporabljajo za zdravljenje raka in infekcijskih bolezni.

Skupno raziskovalno središče bo še naprej podpiralo razvoj TAT s posebnim poudarkom na alternativnih postopkih za proizvodnjo emitorjev alfa delcev in radiobiološkem testiranju radioaktivno označenih biomolekul ter pri tem ocenjevalo njihovo učinkovitost in izvedljivost ter dajalo te nove aplikacije na voljo bolnišnicam in farmacevtski industriji.

3.1.6 Spremljanje radioaktivnosti v okolju

Poglavje 3 naslova II Pogodbe predvideva opredelitev temeljnih varnostnih standardov za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi, ki izvirajo iz ionizirajočih sevanj. Členi 31 do 38 Pogodbe določajo pravila za vlogo držav članic in Komisije v zvezi z varovanjem zdravja ljudi, nadzorom ravni radioaktivnosti v okolju, sproščanjem v okolje in ravnanjem z jedrskimi odpadki. Skupno raziskovalno središče v skladu s členom 39 Pogodbe zagotavlja pomoč Komisiji pri izvajanju te naloge.

Zaradi novih dovoljenih mejnih vrednosti za radionuklide v pitni vodi in živilih bo Skupno raziskovalno središče razvilo analitične tehnike in zagotovilo ustrezne referenčne materiale. V sodelovanju z laboratoriji za spremljanje iz držav članic bo vzpostavljena medlaboratorijska primerjava, da bi ocenili primerljivost sporočenih podatkov, pridobljenih s spremljanjem v skladu s členoma 35 in 36 Pogodbe, in podprli uskladitev sistemov za merjenje radioaktivnosti z referenčnimi testnimi materiali.

3.1.7 Upravljanje znanja, usposabljanje in izobraževanje

Pomembno je, da nove generacije jedrskih znanstvenikov in inženirjev ohranjajo in poglabljajo znanje s področja jedrske energije na podlagi razširjanja eksperimentov, rezultatov, razlag in veščin, pridobljenih v raziskovalnih in uporabnih programih.

Skupno raziskovalno središče bo prispevalo k hitri dostopnosti tega znanja, ustrezni organiziranosti in dobri dokumentiranosti znanja, poleg tega pa bo podpiralo tudi dejavnosti na področju visokošolskega izobraževanja v Evropi za delujoče reaktorje in inovativne reaktorje četrte generacije. Skupno raziskovalno središče bo razvilo tudi Evropski jedrski observatorij za ljudi za analiziranje trendov v Evropi in zagotavljanje znanstvene podpore za oblikovanje politike Unije. Skupno raziskovalno središče bo še naprej prispevalo k boljši izmenjavi informacij o jedrskih vprašanjih, zlasti v povezavi s strinjanjem javnosti, ter v bolj globalnem smislu k strategijam za splošno ozaveščenost o energetskih vprašanjih. Dolgoletne izkušnje in edinstvene zmogljivosti za meritve jedrskih podatkov so tudi odlična priložnost za izobraževanje in usposabljanje jedrskih znanstvenikov in inženirjev, ki dopolnjuje izobraževanje na univerzah z zagotavljanjem praktičnega dostopa do jedrskih naprav.

3.2 Jedrska varnost

3.2.1 Varnost jedrskih reaktorjev

Jedrska varnost in zanesljivost delujočih naprav sta v neprestanem postopku optimizacije, da se sprejemajo novi izzivi, ki so posledica liberalizacije trgov, podaljšanega delovanja elektrarn in tako imenovane „renesanse“ jedrske industrije. Da bi ohranili in izboljšali raven varnosti pri jedrskih elektrarnah zahodnega in ruskega tipa, je treba razviti in validirati napredne in izboljšane metodologije za ocenjevanje varnosti in ustrezna analitična orodja. Skupno raziskovalno središče izvaja usmerjene eksperimentalne raziskave za izboljšanje razumevanja temeljnih fizikalnih pojavov in procesov, da se omogoči validacija in preveritev determinističnih in verjetnostnih varnostnih ocen, ki temeljijo na naprednem modeliranju (reaktivnih in termalno hidravličnih) procesov v elektrarnah, sestavnih delov pod operativnimi obremenitvami/staranjem ter človeških in organizacijskih dejavnikov. Skupno raziskovalno središče bo še naprej imelo osrednjo vlogo pri vzpostavljanju in delovanju evropske klirinške hiše za povratne informacije o operativnih izkušnjah za potrebe držav članic. Zagotavljalo bo tematska poročila o posebnih vprašanjih elektrarn in omogočalo učinkovito izmenjavo in uporabo povratnih informacij o operativnih izkušnjah za izboljšanje varnosti jedrskih elektrarn v korist vseh evropskih regulatorjev.

3.2.2 Varnost jedrskega goriva pri energijskih reaktorjih v Uniji

Reaktorji z lahko vodo druge in tretje generacije bodo delovali celo 21. stoletje. Za optimiranje njihove varnosti in učinkovitosti je treba zagotoviti boljše razumevanje obnašanja sistema gorivnih palic v snopu (gorivo in ovoj), zlasti v zvezi s shemami podaljšanega delovanja, ki obsega normalne, izredne in nezgodne razmere. Glavna vidika teh raziskav zadevata mehansko integriteto gorivnih palic v življenjski dobi reaktorja ter odziv goriva na prehodne pogoje (tudi nesreče v reaktorju, vključno s taljenjem jedra).

Eksperiment in teorija natančno opredeljenih fizikalnih in kemijskih mehanizmov morata biti vgrajena v večstopenjske modele in tudi kode učinkovitosti goriva.

Raziskave Skupnega raziskovalnega središča bodo usmerjene tudi v izboljšanje eksperimentalnih primerjav obnašanja goriva UO2 in MOX pri visokem izgorevanju.

3.2.3 Varno delovanje naprednih sistemov jedrske energije

Novi modeli reaktorjev za večjo varnost, učinkovitost in trajnost se po vsem svetu štejejo za novo raziskovalno temo, zlasti v mednarodnem forumu četrte generacije. Države članice so Skupno raziskovalno središče pooblastile, da deluje kot izvajalski posrednik za sodelovanje Skupnosti v GIF. Kot posrednik bo Skupno raziskovalno središče dodatno usklajevalo evropske prispevke (z neposrednimi in posrednimi ukrepi ali prek držav članic) v različnih projektih GIF.

Študije, ki jih izvajajo laboratoriji Skupnega raziskovalnega središča, obsegajo predvsem varnostne vidike inovativnih modelov projektiranja reaktorjev in ciklusov jedrskega goriva, zlasti opredeljevanje, testiranje sevanja in preučevanje novih vrst goriva po sevanju, pa tudi opredeljevanje in ocenjevanje inovativnih konstrukcijskih in ovojnih materialov. Poleg tega se izvajajo študije o varnostnih zahtevah nove generacije reaktorjev in objektivno ocenjevanje različnih inovativnih sistemov. Njihov namen je podpreti določitev skupnega evropskega pristopa k varnostnemu ocenjevanju inovativnih reaktorjev, kar je pogoj za pravočasno konstrukcijo prototipov in demonstratorjev, kakor načrtuje strategija uporabe platforme SNETP.

3.3 Jedrska zaščita

3.3.1 Zaščitni ukrepi na jedrskem področju

Zaradi povečane vloge, ki jo ima jedrska energija v proizvodnji električne energije v Evropi in svetu, se obseg obravnavanja jedrskih snovi v gorivnem ciklusu nenehno povečuje. Za preprečevanje morebitnega odvračanja od načrtovane rabe teh snovi sta ključnega pomena močan in zanesljiv sistem zaščitnih ukrepov na jedrskem področju in neširjenje. Za izvajanje razvijajoče se politike zaščitnih ukrepov bodo še naprej potrebne tehnične inovacije in izboljšave. Današnji izziv je uvajanje večje avtomatizacije in boljših orodij za analizo podatkov, da se zmanjšata delovna obremenitev inšpektorjev in obremenitev jedrske industrije. Tudi tipi reaktorjev nove generacije in ustrezni gorivni ciklusi bodo zahtevali nove in inovativne pristope na področju zaščitnih ukrepov.

3.3.2 Dodatni protokol

Dodatni protokol je namenjen preprečevanju neprijavljene jedrske dejavnosti. Njegovo izvajanje zahteva več tehnik, ki se razlikujejo (ali so razvitejše) od tehnik, uporabljenih pri preverjanju knjigovodstva jedrskih snovi. Pričakuje se povečan obseg dela pri preverjanju popolnosti izjav, kar bo zahtevalo več raziskav in razvoja na področju metod za odkrivanje tajnih programov, v nekaterih primerih z uporabo enakih tehnik kakor v jedrski forenziki. Veliki napori bodo potrebni tudi za izboljšanje metod za analizo sledi delcev za preverjanje prijavljenih ali odkrivanje neprijavljenih dejavnosti.

3.3.3 Pridobivanje informacij o jedrskem neširjenju iz prosto dostopnih virov

Zaradi podpore službam Komisije in sodelovanja z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA) ter organi držav članic bo Skupno raziskovalno središče nadaljevalo sistematično zbiranje in analizo podatkov o vprašanjih jedrskega neširjenja iz različnih virov (internet, strokovna literatura, zbirke podatkov). Ti podatki bodo podlaga za poročila o državah, v katerih bo natančno spremljalo razvoj jedrskih dejavnosti ter uvoza in/ali izvoza jedrske in dvonamenske opreme in tehnologije v določenih državah. Poleg tega bo Skupno raziskovalno središče spremljalo tehnični razvoj izvoznih nadzornih režimov in zagotavljalo tehnično pomoč ustreznim službam Komisije.

3.3.4 Boj proti nedovoljenemu prometu z jedrskimi snovmi in jedrska forenzična analiza

Zaskrbljenost, ki izvira iz nedovoljenega prometa z jedrskimi in drugimi radioaktivnimi snovmi, z njim povezana tveganja glede širjenja in grožnja jedrskega terorizma zahtevajo sklop ukrepov za obravnavanje preprečevanja, odkrivanja in odziva. Jedrska zaščita je deležna večje pozornosti na vseh ravneh, ki sega od mednarodnih pobud (globalna pobuda za boj proti jedrskemu terorizmu, pobuda za zaščito širjenja, UNSC 1540 in druge) do večstranskega sodelovanja in tehničnega razvoja. Ključnega pomena za izvajanje zaščitnih ukrepov na jedrskem področju je usposabljanje osebja. Skupno raziskovalno središče izmenjuje svoje izkušnje in strokovno znanje z državami članicami in strokovnimi organizacijami na jedrskem področju nasploh in še posebno na področju jedrske varnosti. Za ta namen je treba razviti ali izboljšati različne programe usposabljanja ter pripraviti ali posodobiti povezane module usposabljanja. Skupno raziskovalno središče bo ustanovilo Evropsko središče usposabljanja za zaščito, ki se bo najprej usmerilo na jedrsko in radiološko zaščito.

4. ETIčNI VIDIKI

Med izvajanjem tega posebnega programa in raziskovalnih dejavnosti, ki iz njega izvirajo, je treba spoštovati temeljna etična načela. To obsega tudi načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

V skladu z načelom subsidiarnosti in zaradi raznolikosti pristopov v Evropi morajo udeleženci v raziskovalnih projektih spoštovati veljavno zakonodajo, predpise in etična merila v državah, kjer raziskave potekajo. V vsakem primeru se uporabljajo nacionalni predpisi in Euratom v nobeni državi članici ali drugi državi ne bo finančno podprl nobene raziskave, ki je v tej državi članici ali drugi državi prepovedana.

Po potrebi morajo izvajalci raziskovalnih projektov pred začetkom izvajanja dejavnosti pridobiti odobritev ustreznih nacionalnih ali lokalnih odborov za etiko. Komisija bo sistematično izvajala tudi pregled izpolnjevanja etičnih meril pri predlogih, ki obravnavajo etično občutljiva vprašanja, ali kadar etični vidiki niso ustrezno obravnavani. V posebnih primerih lahko pregled izpolnjevanja etičnih meril poteka tudi med izvajanjem projekta.

Na podlagi Lizbonske pogodbe mora Komisija pri oblikovanju in izvajanju politik EU in raziskav (Direktiva Sveta 86/609/EGS) v celoti upoštevati zahteve glede dobrega počutja živali.

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1 Naslov predloga/pobude

1.2 Zadevna področja v okviru ABM/ABB

1.3 Vrsta predloga/pobude

1.4 Cilji

1.5 Utemeljitev predloga/pobude

1.6 Trajanje ukrepa in finančnega vpliva

1.7 Načrtovani načini upravljanja

2. UKREPI UPRAVLJANJA

2.1 Določbe glede spremljanja in poročanja

2.2 Sistem upravljanja in nadzora

2.3 Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3. OCENJENI FINANČNI VPLIV PREDLOGA/POBUDE

3.1 Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in proračunske vrstice odhodkov

3.2 Ocenjeni vpliv na odhodke

3.2.1 Povzetek ocenjenega vpliva na odhodke

3.2.2 Ocenjeni vpliv na odobritve za poslovanje

3.2.3 Ocenjeni vpliv na odobritve za upravne zadeve

3.2.4 Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5 Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3 Ocenjeni vpliv na prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1 Naslov predloga/pobude

Predlog sklepa Sveta o posebnem programu, ki ga bo z neposrednimi ukrepi izvajalo Skupno raziskovalno središče v okviru okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2012–2013)

1.2 Zadevna področja v okviru ABM/ABB[10]

10 03 – Operativne odobritve za neposredno financirane raziskave – Euratom

10 03 01 – Ukrepi Skupnega raziskovalnega središča (SRS) na jedrskem področju

10 03 02 – Odobritve iz prispevkov tretjih oseb

10 01 – Upravni odhodki na področju „neposredne raziskave“

10 01 05 – Odhodki za podporo dejavnostim na področju „neposredne raziskave“

10 01 05 01 – Odhodki za osebje v raziskovalni dejavnosti

10 01 05 02 – Zunanje osebje v raziskovalni dejavnosti

10 01 05 03 – Drugi odhodki za upravljanje v raziskovalni dejavnosti

1.3 Vrsta predloga/pobude

( Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

( Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa [11] .

X Predlog/pobuda je namenjena podaljšanju obstoječega ukrepa.

( Predlog/pobuda se nanaša na ukrep z novo usmeritvijo.

1.4 Cilji

1.4.1 Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Posebni program je eden od temeljev evropske politike raziskav na področju energetike in strategije Evropa 2020, zlasti Unije inovacij. Posebni program podpira inovacije na področju jedrske energije z namenom obravnavati izzive, ki izhajajo iz energetike in podnebnih sprememb. Ta predlog podrobno obravnava obdobje 2012–2013, vendar so dejavnosti popolnoma usklajene s ključnimi mejniki tehnološkega razvoja na jedrskem področju v naslednjem desetletju, ki so določeni v Strateškem načrtu za energetsko tehnologijo (načrt SET).

1.4.2 Specifični cilji in zadevne dejavnosti v okviru ABM/ABB

Splošni cilj neposredno financiranih raziskav je zagotoviti k uporabnikom usmerjeno znanstveno in tehnično podporo pri oblikovanju politike EU, povezane z jedrsko energijo. Jedrske dejavnosti Skupnega raziskovalnega središče so usmerjene zlasti v izpolnjevanje zahtev iz Pogodbe Euratom na področju raziskav in razvoja ter podporo Evropski komisiji in državam članicam na področju zaščitnih ukrepov in neširjenja, ravnanja z odpadki, varnosti jedrskih naprav in gorivnega ciklusa, radioaktivnosti v okolju in zaščite pred sevanjem. Za doseganje tega cilja je treba neprestano posodabljati znanje, veščine in usposobljenost, da se zagotovijo potrebno vrhunsko strokovno znanje in izkušnje na področju varnosti jedrskih reaktorjev in zaščite na jedrskem področju. Varno in zanesljivo delovanje in vzdrževanje vseh jedrskih naprav in laboratorijev v jedrskih obratih Skupnega raziskovalnega središča ter s tem povezano ravnanje z delovnimi odpadki, ki izvirajo iz uporabe naprav in laboratorijev, ostaja prednostni cilj.

Posebni cilji Skupnega raziskovalnega središča so:

– Ravnanje z jedrskimi odpadki in vpliv na okolje

Ravnanje z jedrskimi odpadki : povečevanje temeljnega poznavanja ustreznih postopkov med suhim skladiščenjem izrabljenega goriva na bližnjem polju končnega odlagališča (od odpadkov/odpadne embalaže do geološke pregrade); na področju ločevanja in pretvorbe, prispevek k prikazu učinkovitih postopkov in varnega delovanja proizvodnje goriva in naprav za ločevanje v laboratorijskem obsegu na podlagi vodnih in suhih tehnik.

Temeljne raziskave in uporaba. : ohranitev vodilnega položaja v fiziki in kemiji aktinidov in pri referenčnih jedrskih podatkih z glavnim ciljem zagotoviti eksperimentalne rezultate svetovne kakovosti in odpreti zmogljivosti znanstvenikom z univerz in raziskovalnih središč; na področju jedrskih podatkov: zagotavljanje podatkov, ki se zahtevajo v mednarodnem merilu ter varno delovanje pospeševalnikov Van de Graaff in GELINA; na področju medicinskih aplikacij: podpreti razvoj ciljne terapije z alfa (delci) s posebno usmeritvijo na alternative za proizvodnjo emitorjev alfa delcev in radiobiološko testiranje radioaktivno označenih biomolekul, ocenjevanje njihove učinkovitosti in izvedljivosti.

Spremljanje radioaktivnosti v okolju : razvijanje sistemov za zbiranje, validacijo, kartiranje in sporočanje informacij v evropskem obsegu o radioaktivnosti v okolju v realnem času, razvijanje analitičnih tehnik ter zagotavljanje ustreznih referenčnih snovi.

– Jedrska varnost

Varnost jedrskih reaktorjev : ohranjanje usposobljenosti za projektiranje in operativno jedrsko varnost za elektrarne, projektirane na zahodu in v Rusiji, da se zagotovi dragocena tehnična podpora drugim generalnim direktoratom Komisije, ki oblikujejo politiko, pri zakonodaji/projektih/vprašanjih v zvezi z jedrsko varnostjo ter regulativnim organom EU in organizacijam za tehnično pomoč pri razlagi in razširjanju informacij o dogodkih v jedrskih elektrarnah.

Varnost ciklusa jedrskega goriva za sedanjo generacijo reaktorjev : pripravljanje sedanjih in razvojnih trendov gorivnih ciklov ter konceptov za goriva, uporabljena v obstoječih reaktorjih, tako imenovanih reaktorjih druge in tretje generacije; varnostna ocena gorivnih palic med delovanjem v snopu na podlagi vrhunskih tehnik za preučevanje pojavov po sevanju; modeliranje aplikacij.

Varno delovanje naprednih jedrskih sistemov : tehnična pomoč pri izvajanju strategije uporabe v tehnološki platformi za trajnostno jedrsko energijo (SNETP); nadaljnje in izboljšano usklajevanje sodelovanja Euratom v GIF, pri čemer ostaja Euratom glavni dejavnik, ki prispeva k znanju GIF ter vzpostavljeni zbirki podatkov s področja varnosti naprednih goriv, varnostnih ocen in opredeljevanja inovativnih snovi.

– Zaščitni ukrepi in zaščita na jedrskem področju

Zaščitni ukrepi na jedrskem področju : razvoj tehnologij za preverjanje in odkrivanje, zadrževanje in nazor, naprednih in inovativnih merilnih metod za jedrske snovi, proizvodnja zahtevanih jedrskih referenčnih snovi, organizacija medlaboratorijskih primerjav ter izvajanje usposabljanja, predvsem za inšpektorje IAEA in Komisije; v zvezi z dodatnim protokolom: krepitev sposobnosti za odkrivanje neprijavljenih jedrskih dejavnosti, izboljšanje spektrometrskih metod na področju visoke ločljivosti, občutljivosti in zanesljivosti.

Boj proti nedovoljenemu prometu z jedrskimi snovmi in jedrska forenzična analiza : se nanaša na vzpostavitev integralnega koncepta jedrske zaščite za preprečevanje, odkrivanje in odziv na scenarije neprijavljenih dejavnosti, ki obsega tudi vzpostavitev in delovanje Evropskega središča usposabljanja za zaščito pri Skupnem raziskovalnem središču.

1.4.3 Pričakovani izid in učinki

Program Skupnega raziskovalnega središča bo usmerjen na raziskave o ravnanju z odpadki ter varnost in zaščito sedanjih in naprednih jedrskih sistemov. Raziskovalni program bo izboljšal znanstveno poznavanje teh področij in zagotovil podporo možnostim politike, ki so najpomembnejši izzivi za varno in učinkovito uporabo jedrske energije v okviru nabora energetskih virov 21. stoletja. Za ohranitev najvišje stopnje razumevanja ključnega pojava bodo potrebne spremljajoče temeljne in usmerjene znanstvene raziskave, posebna pozornost pa bo namenjena zlasti zagotavljanju podpore izobraževanju in usposabljanju sedanjih in bodočih znanstvenikov in inženirjev.

1.4.4 Kazalniki izida in učinkov

Skupno raziskovalno središče je vzpostavilo sistem ocenjevanja podpornih dejavnosti, ki obsega dejavnosti od spremljanja doseganja ciljev in polletnih pregledov dejavnosti, ki jih opravljajo direktorji do periodičnega pregleda ukrepov ( Periodic Action Review – PAR), ki ocenjuje niz raziskovalnih projektov (imenovanih „ukrepi“) z vidika doseženega učinka politike in znanstvenih izsledkov enkrat letno z uporabo razvite metodologije, ki temelji na kazalnikih. Na ravni podpore politiki Skupno raziskovalno središče določi število končnih izsledkov (kazalnik produktivnosti) in število pojavov opredmetenega vpliva na ravni oblikovalcev politike z uporabo seznama vnaprej opredeljenih meril (kazalnik vpliva). Znanstveni izsledki se merijo na podlagi števila publikacij v obliki strokovno pregledanih člankov v revijah (kazalnik produktivnosti) in števila skupnih publikacij z zunanjimi raziskovalnimi organizacijami (za merjenje stopnje sodelovanja z vrhunskimi institucijami). V letu 2011 bo Skupno raziskovalno središče razvilo tudi sistem za ocenjevanje vpliva svojih znanstvenih publikacij. Ocenjeni bodo tudi rezultati in učinek usposabljanja in izobraževanja.

1.5 Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1 Potrebe, ki jih je treba kratkoročno ali dolgoročno zadovoljiti

Jedrske dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča so usmerjene v izpolnjevanje obveznosti iz Pogodbe Euratom na področju raziskav in razvoja (RR) ter v podporo Komisiji in državam članicam na področju zaščitnih ukrepov in neširjenja, ravnanja z odpadki, varnosti jedrskih naprav in gorivnega ciklusa, radioaktivnosti v okolju in zaščite pred sevanjem. Predlagan posebni program bo obravnaval različne znanstvene in tehnološke izzive, da doseže kratkoročne in dolgoročne cilje načrta SET. Dodatne informacije so na voljo v predhodni oceni.

1.5.2 Dodana vrednost ukrepanja Evropske unije

Dodana vrednost ukrepov Euratom in zlasti neposredne udeležbe Skupnega raziskovalnega središča v jedrskih raziskavah je povezana s čezmejnimi učinki in ekonomijo obsega, ki prispevajo k rešitvi problema manjših nacionalnih naložb v raziskave. Poseg na evropski ravni na jedrskem področju je utemeljen. Nekatere raziskovalne dejavnosti so tako obsežne, da bi lahko le nekaj držav članic zagotovilo potrebne vire ter strokovno znanje in izkušnje.

1.5.3 Glavna spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

V letu 2010 je odbor mednarodno priznanih strokovnjakov na visoki ravni predstavil svoje poročilo o „Vmesni oceni sedmega okvirnega programa Euratom (2007–2011) – Neposredni ukrepi Skupnega raziskovalnega središča“. Strokovnjaki so zapisali: „Skupna ocena dela je pozitivna glede na to, da je večina znanstvenega dela Skupnega raziskovalnega središča na zelo visoki ravni (v mednarodnem oziru na najvišji ravni)“. Poleg tega „odbor priporoča, naj Skupno raziskovalno središče poveča preglednost, smotrnost in učinkovitost vodenja svojih jedrskih dejavnosti“ ter „pripravi ,ambiciozno vizijo 2030‘ in z njo povezano strategijo svojih jedrskih dejavnosti.“ Različni vidiki so obravnavani v strategiji Skupnega raziskovalnega središča 2010–2020 in pri prilagajanju tematskega upravljanja delovnega programa.

1.5.4 Združljivost z drugimi finančnimi instrumenti in možnosti dopolnjevanja

Raziskovalne in razvojne dejavnosti, ki jih bo podpiral predlagan posebni program Euratom, sodijo v področje uporabe Strateškega načrta za energetsko tehnologijo (načrt SET), ki ga je odobril Evropski svet.

1.6 Trajanje ukrepa in finančnega vpliva

X Časovno omejen predlog/pobuda

- X Trajanje predloga/pobude od [1. 1.] 2012 do [31. 12.] 2013

- X Finančni vpliv od 2012 do 2016 (ocenjen konec izplačil za ukrepe Skupnega raziskovalnega središča)

1.7 Načrtovani načini upravljanja

X Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija

2. UKREPI UPRAVLJANJA

2.1 Določbe glede spremljanja in poročanja

Komisija bo stalno in sistematično spremljala izvajanje okvirnega programa Euratom in njegovih posebnih programov, redno poročala o rezultatih tega spremljanja in redno razširjala rezultate. Najpozneje dve leti po zaključku okvirnega programa in posebnih programov (2015) bo Komisija naročila zunanjo oceno utemeljitve, izvajanja in dosežkov, ki jo bodo opravili neodvisni strokovnjaki. Skupno raziskovalno središče zagotavlja znanstveno in tehnološko podporo uporabnikom (zlasti Komisiji) z delovnim programom, ki vsebuje približno sto ukrepov, od tega jih je 25 % povezanih s programom Euratom. Skupno raziskovalno središče na letni osnovi ocenjuje produktivnost in vpliv svojih ukrepov z naknadno metodologijo, ki se uporablja v postopku strokovnega ocenjevanja. Rezultati te ocene se neposredno upoštevajo pri načrtovanju delovnega programa za naslednje leto. Kazalniki in merila, ki se uporabljajo pri tem periodičnem pregledu ukrepov, so neposredno povezani z učinki ukrepov in ključnimi kazalniki celotne učinkovitosti Skupnega raziskovalnega središča. Svet guvernerjev Skupnega raziskovalnega središča v skladu s Sklepom Komisije[12] o reorganizaciji Skupnega raziskovalnega središča in v skladu z obveznostmi, ki izvirajo iz posebnih programov (jedrski in nejedrski del), na letni osnovi spremlja izvajanje delovnega programa Skupnega raziskovalnega središča in sestavlja pripombe k letnemu poročilu Skupnega raziskovalnega središča. Zagotovljena je tudi ustrezna povezava z letnim spremljanjem posrednih ukrepov.

2.2 Sistem upravljanja in nadzora

2.2.1 Ugotovljena tveganja

V skladu z zahtevami Komisije se vsako leto izvede ocena tveganja z namenom opredelitve tveganja in navedbe predlaganih korektivnih ukrepov. Opredeljeno tveganje, korektivni ukrepi in okvirni časovni načrt se obravnavajo kot del načrta upravljanja Komisije.

2.2.2 Načrtovani načini nadzora

Tako kot pri celotnem sedmem okvirnem programu Euratom (2007–2011) se uporablja več načinov nadzora, skupaj s predhodnimi nadzornimi ukrepi in naključno izbranimi dvoletnimi naknadnimi preveritvami v okviru mednarodne sheme nadzora. Poleg tega zahteva po revizijskih potrdilih in opravljanje rednih neodvisnih zunanjih revizij pomagata zagotavljati dobro finančno upravljanje, vključno s pravilnostjo in zakonitostjo opravljenih transakcij.

2.3 Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Še naprej bo treba sprejemati ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter storiti vse potrebno za povračilo izgubljenih, nepravilno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje finančne uredbe, uredbama Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti[13] in (ES, Euratom) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi[14], ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)[15].

3. OCENJENI FINANČNI VPLIV PREDLOGA/POBUDE

3.1 Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in proračunske vrstice odhodkov

- Obstoječe proračunske vrstice odhodkov

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira | Proračunska vrstica | Vrsta odhodka | Prispevek |

Številka [Opis………………………...……….] | dif./nedif. ([16]) | držav Efte[17] | držav kandidatk[18] | tretjih držav | v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe |

1 a | 10 03 Operativne odobritve za neposredno financirane raziskave – Euratom 10 03 01 Ukrepi Skupnega raziskovalnega središča (SRS) na jedrskem področju 10 03 02 Odobritve iz prispevkov tretjih oseb | dif. | NE | DA/NE* | DA | DA |

10 01 Upravni odhodki na področju „neposredne raziskave“ 10 01 05 Odhodki za podporo dejavnostim na področju „neposredne raziskave“ 10 01 05 01 Odhodki za osebje v raziskovalni dejavnosti 10 01 05 02 Zunanje osebje v raziskovalni dejavnosti 10 01 05 03 Drugi odhodki za upravljanje v raziskovalni dejavnosti | nedif. | NE | DA/NE* | DA | NE |

* S Turčijo potekajo razprave v zvezi z jedrskimi raziskavami.

- Zahtevane nove proračunske vrstice

Ni relevantno.

3.2 Ocenjeni vpliv na odhodke

3.2.1 Povzetek ocenjenega vpliva na odhodke v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira: | 1 a | Konkurenčnost za rast in zaposlovanje |

GD: JRC | Leto | Leto | Leto | SKUPAJ |

( Odobritve za poslovanje | 2012 | 2013 | ≥ 2014 |

Številka proračunske vrstice: 10.03 | Obveznosti | (1) | 9,895 | 10,252 | 0 | 20,147 |

Plačila | (2) | 4,650 | 8,972 | 6,525 | 20,147 |

Številka proračunske vrstice: 10.03.01 | Obveznosti | (1) | 9,895 | 10,252 | 0 | 20,147 |

Plačila | (2) | 4,650 | 8,972 | 6,525 | 20,147 |

Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev posebnega programa |

Številka proračunske vrstice: 10.01.05 | (3) | 104,648 | 108,421 | 0 | 213,069 |

Številka proračunske vrstice: 10.01.05.01 | (3) | 57,444 | 59,515 | 116,959 |

Številka proračunske vrstice: 10.01.05.02 | (3) | 10,577 | 10,958 | 21,536 |

Številka proračunske vrstice: 10.01.05.03 | (3) | 36,627 | 37,948 | 74,574 |

Odobritve za GD JRC SKUPAJ | Obveznosti | = 1 + 1a + 3 | 114,543 | 118,673 | 0 | 233,216 |

Plačila | = 2 + 2a + 3 | 109,298 | 117,393 | 6,525 | 233,216 |

( Odobritve za poslovanje SKUPAJ | Obveznosti | (4) | 9,895 | 10,252 | 0 | 20,147 |

Plačila | (5) | 4,650 | 8,972 | 6,525 | 20,147 |

( Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev posebnega programa, SKUPAJ | (6) | 104.648 | 108,421 | 0 | 213,069 |

Odobritve za RAZDELEK 1 a večletnega finančnega okvira SKUPAJ | Obveznosti | = 4 + 6 | 114,543 | 118,673 | 0 | 233,216 |

Plačila | = 5 + 6 | 109,298 | 117,393 | 6,525 | 233,216 |

Če predlog / pobuda vpliva na več razdelkov:

( Odobritve za poslovanje SKUPAJ | Obveznosti | (4) |

Plačila | (5) |

( Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev posebnega programa, SKUPAJ | (6) |

Odobritve za RAZDELKE od 1 do 4 večletnega finančnega okvira SKUPAJ (referenčni znesek) | Obveznosti | = 4 + 6 |

Plačila | = 5 + 6 |

Razdelek večletnega finančnega okvira: | 5 | „Upravni izdatki“ |

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

GD: JRC | Leto 2012 | Leto 2013 | SKUPAJ |

( Človeški viri |

( Drugi upravni odhodki |

GD JRC SKUPAJ | Odobritve |

Odobritve za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ | (obveznosti skupaj = plačila skupaj) |

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto 2012 | Leto 2013 | Leto ≥ 2014 | SKUPAJ |

Odobritve za RAZDELKE 1 DO 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ | Obveznosti | 114,543 | 118,673 | 233,216 |

Plačila | 109,298 | 117,393 | 6,525 | 233,216 |

3.2.2 Ocenjeni vpliv na odobritve za poslovanje

- ( Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za poslovanje.

- X Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Navedba ciljev in realizacij ( | Leto 2012 | Leto 2013 | SKUPAJ |

REALIZACIJA |

Vrsta realizacije | Povprečni stroški realizacije | Število realizacij | Stroški | Število realizacij | Stroški | Število realizacij | Stroški skupaj |

POSEBNI CILJ št. 1[19]… |

STROŠKI SKUPAJ | 9.895 | 10,252 | 20,147 |

(*) ocenjeno število realizacij

(**) Stroš ki realizacij se med seboj močno razlikujejo. Na primer: običajni končni izsledek (npr. periodični bilten z napovedjo pridelka) ni primerljiv s končnim poročilom v obliki obsežne in morebiti drage študije, pri kateri je bil za pripravo enega samega dokumenta lahko potreben znaten znesek. Obe vrsti stroškov sta ustrezni in koristni, vendar imata različen namen. Navedeni povprečni stroški so zgolj matematični izračun na podlagi delitve proračuna z ocenjenim številom realizacij.

3.2.3 Ocenjeni vpliv na odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1 Povzetek

- ( Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za upravne zadeve.

- X Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto 2012 | Leto 2013 | SKUPAJ |

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira |

Človeški viri |

Drugi upravni odhodki |

Seštevek odobritev za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira |

Odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira | Neposredne raziskave | Neposredne raziskave | Neposredne raziskave |

Človeški viri | 68,021 | 70,474 | 138,495 |

Drugi odhodki za upravne zadeve | 36,627 | 37,948 | 74,574 |

Seštevek odobritev zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira | 104,648 | 108,421 | 213,069 |

SKUPAJ | 104,648 | 108,421 | 213,069 |

3.2.3.2 Ocenjene potrebe po človeških virih

- ( Predlog/pobuda ne zahteva uporabe človeških virov.

- X Predlog/pobuda zahteva uporabo človeških virov, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

Leto 2012 | Leto 2013 |

( Kadrovski načrt (za uradnike in začasno osebje) |

X 01 01 01 (Sedež in predstavništva Komisije) |

XX 01 01 02 (Delegacije) |

XX 01 05 01 (Posredne raziskave) |

10 01 05 01 (Neposredne raziskave) | 566 | 566 |

( Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[20] |

XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz „splošnih sredstev“) |

XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS v delegacijah) |

XX 01 04 ll [21] | – na sedežu[22] |

– v delegacijah (F4E) |

XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS – posredne raziskave) |

10 01 05 02 (PU, ZU, NNS – neposredne raziskave) | 166 | 166 |

Druge proračunske vrstice (navedite) |

SKUPAJ | 732 | 732 |

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasno osebje | Naloge iz posebnega programa jedrskih raziskav, ki so zlasti povezane z ravnanjem z jedrskimi odpadki, jedrsko varnostjo in zaščitnimi ukrepi na jedrskem področju ter zaščito. |

Zunanje osebje |

3.2.4 Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

- X Predlog/pobuda je skladna z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

- ( Predlog/pobuda bo pomenila spremembo ustreznega razdelka večletnega finančnega okvira.

Ni relevantno.

- ( Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali spremembe večletnega finančnega okvira[23].

Ni relevantno.

3.2.5 Udeležba tretjih oseb pri financiranju

- V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

- X V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

Odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto 2012 | Leto 2013 |

Navedite organ sofinanciranja. | Tretje države, ki so se pridružile programu. |

Sofinancirane odobritve SKUPAJ | Prispevki tretjih oseb bodo dodani pozneje. |

3.3 Ocenjeni vpliv na prihodke

- ( Predlog/pobuda nima finančnega vpliva na prihodke.

- X Predlog/pobuda ima finančni vpliv, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

- ( na lastna sredstva,

- X na razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov: | Zneski, vneseni za tekoče proračunsko leto | Vpliv predloga/pobude[24] |

Leto 2012 | Leto 2013 |

Točka 6013 Točka 6031* | pm pm | pm pm |

* S Turčijo potekajo razprave v zvezi z jedrskimi raziskavami.

Za razne prihodke, na katere bo vplival predlog/pobuda, navedite zadevne proračunske vrstice odhodkov.

10 03 02 – Odobritve iz prispevkov tretjih oseb

Navedite metodo izračuna učinka na prihodke.

Nekatere pridružene države lahko prispevajo k dodatnemu financiranju okvirnega programa na podlagi pridružitvenih sporazumov.

[1] Sklep Sveta o okvirnem programu Euratom (2006/970/Euratom), UL L 54, 22.2.2007, str. 21; Odločba Sveta o posebnem programu za posredne ukrepe (2006/976/Euratom), UL L 54, 22.2.2007, str. 139; Uredba Sveta o določitvi pravil za udeležbo (1908/2006), UL L 54, 22.2.2007, str. 4; Odločba Sveta o posebnem programu, ki ga bo z neposrednimi ukrepi izvajalo Skupno raziskovalno središče (2006/977/Euratom), UL L 54, 22.2.2007, str. 149.

[2] Mnenje z dne xxx.

[3] UL C xxx.

[4] UL L xxx.

[5] UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

[6] UL L 357, 31.12.2002, str. 1.

[7] UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

[8] UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

[9] UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

[10] ABM: upravljanje proračuna na podlagi dejavnosti – ABB: oblikovanje proračuna na podlagi dejavnosti.

[11] Pilotni in pripravljalni ukrepi iz člena 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe.

[12] UL L 107, 30.4.1996, str. 12 – 96/282/Euratom.

[13] UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

[14] UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

[15] UL L 136, 31.05.1999, str. 1.

[16] dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva

[17] EFTA: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[18] Države kandidatke in, če je ustrezno, potencialne države kandidatke z zahodnega Balkana.

[19] Kakor je opisano v oddelku 1.4.2 „Specifični cilji …“

[20] PU= pogodbeni uslužbenec; ZU= začasni uslužbenci („ Intérimaire“) ; MSD= „ Jeune Expert en Délégation“ (mladi strokovnjaki v delegacijah); LU= lokalni uslužbenec; NNS= napoten nacionalni strokovnjak;

[21] V okviru zgornje meje za zunanje osebje iz odobritev za poslovanje (prej vrstice „BA“).

[22] V glavnem za strukturna sklada, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

[23] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[24] Glede na tradicionalna lastna sredstva (carinske dajatve, prelevmane za sladkor) morajo biti navedeni zneski neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.