18.4.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 113/62

—

meni, da je potrebna prenovljena metoda Skupnosti, kar pomeni bolj vključujoč postopek odločanja in izvajanje upravljanja na več ravneh;

—

pozitivno ocenjuje politično soglasje v zvezi s svojim stališčem o evropskem upravljanju in podporo evropskih institucij svojemu pristopu;

—

je sklenil uvesti pregled upravljanja na več ravneh na ravni Evropske unije, ki bo letno prispeval k proučitvi upoštevanja glavnih načel in mehanizmov tovrstnega upravljanja v političnem ciklu Evropske unije ter se bo osredotočil na teritorialno razsežnost analiziranih politik in strategij;

—

meni, da bi zaradi konsolidacije spremljanja Odbora regij upravljanje na več ravneh lahko postavili v središče pozornosti na naslednji konferenci o subsidiarnosti;

—

bo v prihodnjih mesecih pripravil Listino Evropske unije o upravljanju na več ravneh, ki naj bi vodila v večjo udeležbo lokalnih in regionalnih oblasti pri uresničevanju evropske demokracije; postopek priprave bo participativen in vključujoč ter bo spodbujal sprejemanje listine med izvoljenimi predstavniki lokalnih in regionalnih oblasti.

Poročevalec

Luc VAN DEN BRANDE (BE/EPP), predsednik urada za odnose med Flandrijo in Evropo

1.

potrjuje politično zavezo, ki jo je izrazil v beli knjigi o upravljanju na več ravneh, sprejeti 17. junija 2009, (1) ob upoštevanju političnega načrta za "skupno gradnjo Evrope", ki ga je predlagal, pa si namerava prizadevati za uresničitev tega cilja in se boriti proti vsakemu nasprotnemu gibanju, saj to prispeva k evropskemu povezovanju. (2)

2.

si upravljanje na več ravneh zamišlja kot usklajeno delovanje Unije, držav članic ter regionalnih in lokalnih oblasti, temelječe na načelih subsidiarnosti in sorazmernosti ter partnerstvu, ki se kaže v funkcionalnem in institucionaliziranem sodelovanju pri pripravi in izvajanju politik Evropske unije;

3.

zato meni, da je potrebna prenovljena metoda Skupnosti, kar pomeni bolj vključujoč postopek odločanja in izvajanje upravljanja na več ravneh, s čimer bi se izboljšala učinkovitost ukrepanja Evropske unije ter vzpostavila nova kultura medinstitucionalnega sodelovanja, to pa bo spodbudilo udeležbo izvoljenih predstavnikov vseh ravni v evropskem procesu, v vsakem primeru pa predstavnikov iz regij z zakonodajnimi pooblastili;

4.

pozitivno ocenjuje politično soglasje v zvezi s svojim stališčem o evropskem upravljanju in podporo evropskih institucij svojemu pristopu ter meni, da je razvoj resnične kulture upravljanja na več ravneh v Evropi odvisen od treh dejavnikov:

5.

opozarja, da je upravljanje na več ravneh z vključitvijo ciljev teritorialne kohezije ter podnacionalne razsežnosti načela subsidiarnosti v Lizbonsko pogodbo postalo nepogrešljiv del delovanja Evropske unije;

6.

meni, da je najboljši način za prevlado skupnega evropskega interesa in interesa držav članic ter lokalnih in regionalnih skupnosti nedvomno to, da načelo subsidiarnosti obravnavamo kot posledico evropske dodane vrednosti, upravljanje na več ravneh pa kot prožen in participativen način upravljanja, ki podpira vrednote Evropske unije in njeno etiko odgovornosti in solidarnosti pri soočanju s stvarnostjo globaliziranega sveta, ki je vse bolj soodvisen in tekmovalen;

7.

meni, da je razmislek o evropskem upravljanju priložnost, da si ponovno zastavimo bistveno vprašanje o spoštovanju načela subsidiarnosti v okviru dinamičnega političnega in zakonodajnega postopka, ter poudarja, da sta načeli subsidiarnosti in upravljanja na več ravneh neločljivi: prvo se nanaša na pristojnosti različnih ravni oblasti, drugo pa poudarja njun medsebojni vpliv;

8.

je prepričan, da umestitev subsidiarnosti in sorazmernosti v okvir upravljanja na več ravneh pomeni tudi upoštevanje potrebe po horizontalnosti in odpravi pregrad med evropskimi političnimi ukrepi: uspeh globalnih strategij, ki so danes v središču evropske pozornosti, je vse bolj odvisen od kakovosti skupnega upravljanja v Evropi ter doslednega spoštovanja načela subsidiarnosti, s čimer se izognemo koncentraciji odločanja zgolj na eni ravni in zagotovimo, da se politike oblikujejo in izvajajo na najustreznejši ravni;

9.

svoje predloge predstavlja glede na trenutne razmere v procesu evropskega povezovanja, ki v skladu z načelom vzajemnosti od evropskih, nacionalnih in regionalnih političnih voditeljev zahtevajo večjo odgovornost in solidarnost. (3)

10.

poudarja, da je načelo institucionalnega ravnotežja, (4) ki je v središču ustroja Evropske unije, temelj evropske demokracije, ter meni, da je treba po uveljavitvi Lizbonske pogodbe, s katero je Odbor regij pridobil vidnejši institucionalni in pravni status, s tem pa možnost zaščite svojih posebnih pravic pred Sodiščem Evropske unije, to načelo dosledno upoštevati;

11.

meni, da bo priprava listine Evropske unije o upravljanju na več ravneh, s katero bi skupno pojmovanje evropskega upravljanja vključili med temeljne vrednote Unije, pomemben korak na poti k uresničitvi njegovega političnega načrta;

12.

ugotavlja, da nimamo usklajenega evropskega upravnega predpisa, ki bi določal minimalne standarde za izvajanje postopkov posvetovanja, usklajevanja in participacije za regije in mesta, zato poziva Evropsko komisijo, naj čim prej pripravi akt o evropskih upravnih postopkih, s katerim bi poskrbeli za prenos najpomembnejših vrednot in načel te prihodnje listine v postopke, ki bi bili bolj vključujoči;

13.

meni, da mora revizija sporazuma o sodelovanju z Evropsko komisijo, o kateri še tečejo pogajanja, bolj upoštevati legitimnost in odgovornost lokalnih in regionalnih oblasti pri delovanju Evropske unije ter zagotoviti spoštovanje načel subsidiarnosti in sorazmernosti kot vodilnih načel delovanja Evropske unije, kar je v splošnem interesu celotnega postopka odločanja EU, pomeniti pa tudi priznanje načela upravljanja na več ravneh kot vodilnega načela;

14.

ocenjuje, da bi bilo treba navedeno revizijo dopolniti z dinamičnim postopkom za sprejetje tekočega akcijskega načrta Odbora in Evropske komisije, v katerem bi opredelili pobude z najbolj verjetnim teritorialnim učinkom, OR pa lahko ponudi, da tako k predhodni kot k naknadni analizi teh pobud prispeva znanje in izkušnje svojih članov ter platform in mrež lokalnih in regionalnih skupnosti, ki jih vodi (platforma za spremljanje strategije Evropa 2020, mreža za nadzor subsidiarnosti, platforma EZTS); (5)

15.

poziva Evropski parlament, naj si še bolj prizadeva za tesnejše institucionalno sodelovanje pri uveljavljanju načel in mehanizmov upravljanja na več ravneh ter celovitega pristopa, in podpira njegov predlog za uvedbo evropske oznake upravljanja na več ravneh; (6)

16.

ceni pobudo Sveta Evropske unije, ki je marca 2010 prvič sklical neformalno srečanje ministrov, posvečeno upravljanju na več ravneh, (7) v sklepih te seje pa izrecno pozval Odbor regij, naj olajša stalno politično ocenjevanje napredka pri upravljanju na več ravneh v Evropski uniji; poziva prihodnja predsedstva, naj tako ravnajo še naprej, ter poleg tega ugotavlja, da je bolj sistematična udeležba Odbora na sejah Sveta in medvladnih srečanjih dokaz, da ima ta oblika upravljanja zdaj vidnejšo vlogo;

17.

z zadovoljstvom sprejema možnosti za tesnejše sodelovanje s predsedstvom Evropskega sveta in njegov odziv v zvezi z učinkom strateških odločitev voditeljev držav in vlad o lokalnih in regionalnih oblasteh ter meni, da bi bilo treba v zvezi s tem organizirati srečanje pred vsakim spomladanskim zasedanjem Evropskega sveta;

18.

namerava po eni strani s Sodiščem Evropske unije vzpostaviti bolj sistematičen dialog o spoštovanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti ter teritorialne kohezije, kar zadeva pravilen prenos evropske zakonodaje in njegov učinek na lokalne in regionalne oblasti, pa tudi o spoštovanju štirih svoboščin, po drugi strani pa dialog z Računskim sodiščem o dobrem upravljanju evropskih sredstev in njegovem učinku na teritorialno kohezijo ter konkurenčnost mest in regij.

19.

podpira novi predlagani pristop o pametni zakonodaji, ki temelji na zamisli o političnem ciklu Evropske unije, v katerem se zakonodaja nenehno prilagaja novim izzivom in okoliščinam, njeno izvajanje pa se natančno nadzoruje, vendar meni, da bi bilo treba pri tem več pozornosti posvetiti njenemu teritorialnemu učinku; (8)

20.

ponovno poziva, da bi bilo treba Medinstitucionalnemu sporazumu o boljši pripravi zakonodaje ob prihodnji reviziji dodati poseben protokol z nekaterimi določbami, v katerih bi bila jasno določena vloga Odbora, zlasti v zvezi z ocenami učinka in naknadnim ocenjevanjem zakonodaje;

21.

se namerava še bolj vključiti v postopek spremljanja akcijskega načrta za boljšo pripravo zakonodaje, zlasti z zagotovitvijo, da bo Komisija v svojem letnem poročilu na to temo upoštevala tudi njegovo letno poročilo o spremljanju subsidiarnosti;

22.

poziva k reviziji smernic za ocene učinkov, ki jih je predlagala Komisija, s katerimi bi omogočili sistematizacijo predhodnih in naknadnih analiz teritorialnega učinka ter oblikovanje teritorialnih kazalnikov in kazalnikov za vključujoče upravljanje; v zvezi s tem bo pripravil konkretne predloge, temelječe na izkušnjah, pridobljenih pri sedanjem sodelovanju z Evropsko komisijo;

23.

v celoti podpira prednostni cilj dela skupine na visoki ravni (Stoiberjeve skupine) za zmanjšanje upravne obremenitve ter poudarja, da se bo v okviru te skupine zavzel za zmanjšanje bremen lokalnih in regionalnih oblasti;

24.

obžaluje, da lokalne in regionalne oblasti niso v večji meri vključene v postopek komitologije, in poziva Evropsko komisijo, naj to pomanjkljivost, ki ovira pravilno uporabo evropske zakonodaje na tej ravni, odpravi.

25.

odobrava priporočila skupine za razmislek, ki jo je Evropski svet zaprosil, naj Evropski uniji pomaga predvideti in bolj učinkovito obvladati dolgoročne izzive v obdobju 2020–2030; v njih je skupina predlagala nov "pakt" in opozorila na pomen "‧upravljanja na več ravneh‧, v katerem so pristojnosti deljene – ne ločene" in ki "lahko usmerja in mora usmerjati politiko in odnose EU na vseh ravneh, med posamezniki in generacijami ter med kraji, regijami in državami članicami"; odobrava priporočilo skupine, da je treba spodbuditi posvetovanje in sodelovanje za okrepitev političnega državljanstva, s tem pa državljanom pomagati pri prevzemanju odgovornosti za evropski projekt; (9)

26.

meni, da bi bilo treba vsako leto pregledati stanje na področju regionalizacije in decentralizacije v Evropski uniji ter tako oblikovati nekakšen barometer ugotovljenega razvoja glede politične, pravosodne in fiskalne avtonomije lokalnih in regionalnih oblasti. To bi bilo primerno zlasti z vidika zaveze Odbora o spremljanju načela subsidiarnosti, in sicer v okviru poglobljenega sodelovanja s Kongresom lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope;

27.

podpira pobudo Erasmus za izvoljene predstavnike lokalnih in regionalnih oblasti v okviru institucionalnega sodelovanja z Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo ter odobrava zamisel o financiranju pilotnega projekta, kot predlaga Evropski parlament;

28.

opozarja na svoj načrtovani prispevek k izvajanju novega instrumenta neposredne demokracije, pobude državljanov EU, zlasti pa ponuja uporabo lastnih informacijskih kanalov in mrež, pa tudi kanalov in mrež članov, za ozaveščanje o evropski državljanski pobudi ter vsakršno podporo Komisiji, ki bi se zdela koristna, na primer v okviru predhodnega preverjanja sprejemljivosti predlaganih pobud, kar zadeva njihov učinek na načeli subsidiarnosti in sorazmernosti; poleg tega bi lahko pomagal pri zbiranju in razširjanju informacij o načrtovanih in tekočih evropskih državljanskih pobudah in pri organizaciji razprav s širšo udeležbo tako v Bruslju kot drugod; (10) želi pa tudi biti v celoti vključen v posvetovanja, ki jih bo organiziral Evropski parlament v odziv na uspešne državljanske pobude, in ponuditi podporo pri njih;

29.

poziva, da se za nadaljnji napredek tega procesa vzpostavi sodelovanje s Komisijo pa tudi z drugimi institucijami; ta instrument bi bilo treba podpreti v okviru partnerstva, zlasti s spodbujanjem razprav z lokalnimi in regionalnimi oblastmi in regionalnimi parlamenti ter s sodelovanjem lokalnih in regionalnih medijev;

30.

ocenjuje, da bi vključitev Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v primarno zakonodajo EU in obet pristopa Evropske unije k Evropski konvenciji o človekovih pravicah spodbudila zaščito temeljnih pravic na več ravneh, zato želi sodelovati v medinstitucionalnem dialogu o letnem poročilu Evropske komisije o uporabi listine, za katerega se zavzema Svet Evropske unije, ki meni, da "morajo pri učinkovitem uveljavljanju listine z ukrepi sodelovati vse institucije in organi ter uradi in agencije EU"; (11)

31.

namerava okrepiti sodelovanje z Agencijo za temeljne pravice, predvsem prek letnega dialoga o zaščiti in spodbujanju temeljnih pravic na več ravneh, sprejel pa bo tudi nove pobude v zvezi z evropskim letom državljanstva leta 2013;

32.

poziva k manj centraliziranemu komuniciranju v evropskih občinah in regijah o ukrepih Evropske unije in njihovih posledicah za državljane ter poudarja, da je treba nujno zagotoviti ustrezna finančna sredstva za podporo dejavnostim v regionalnih in lokalnih medijih, saj so ti med državljani zelo odmevni.

33.

meni, da bi morali struktura, ki je bila predlagana za upravljanje strategije Evropa 2020, pa tudi struktura upravljanja, ki naj bi se uporabila za reformo kohezijske politike, zagotoviti dvojno spremembo paradigme:

34.

ugotavlja, da je v času proračunske krize, ki trenutno pesti Evropsko unijo in katere gospodarske in socialne posledice so glavna skrb državljanov, pomembno predvsem vprašanje dodane vrednosti Evropske unije in sredstev, ki jih ima ta na voljo za reševanje krize;

35.

podpira "konvencijski" pristop, v katerega mora Odbor biti vključen in ki ga je predlagal Evropski parlament, uresničilo pa poljsko predsedstvo, da bi skupaj opredelili politične prednostne naloge Evropske unije v zvezi s porabo in njihovo financiranje za obdobje 2014–2020;

36.

želi v tem procesu sodelovati, saj je prispevek regionalnih in lokalnih oblasti h gospodarski oživitvi Unije bistvenega pomena – predstavljajo namreč 16 % BDP Evropske unije in 58 % javnih naložb v Evropi; (12)

37.

v zvezi s tem opozarja na skrb zbujajoče stanje javnih financ, namenjenih lokalnim in regionalnim oblastem, ki ogroža oživitev evropskega gospodarstva, s tem pa tudi uspeh strategije Evropa 2020, in zato meni, da bi bilo treba v povezavi s prihodnjim večletnim finančnim okvirom razmisliti o pregledu splošnega stanja lokalnih in regionalnih javnih financ.

38.

ugotavlja, da se vse evropske institucije jasno zavedajo, da je upravljanje na več ravneh potrebno, če hočemo uresničiti krovne cilje strategije Evropa 2020 in z njo povezanih sedem vodilnih pobud;

39.

zato podpira zlasti priporočilo Evropskega sveta, ki je v sklepih z dne 25. marca 2011 (13) priznal, da zavezanost ciljem strategije Evropa 2020 v okviru izvajanja evropskega semestra pomeni tudi tesno sodelovanje Odbora regij pa tudi regij in drugih ključnih gospodarskih in političnih akterjev;

40.

je zadovoljen, ker so nekatere države članice v nacionalnih programih reform bolje upoštevale potencial partnerstva med različnimi ravnmi upravljanja; hkrati obžaluje, da v programih očitno ni zanesljivih mehanizmov in postopkov za izvajanje načela upravljanja na več ravneh, s čimer bi zagotovili učinkovito vključevanje politik ter uskladitev programov in proračunov različnih ravni upravljanja ob spoštovanju načela subsidiarnosti;

41.

zato poziva države članice, naj lokalne in regionalne oblasti v celoti vključijo v pripravo in izvajanje nacionalnih programov reform ter programov za stabilnost in konvergenco, saj splošnih ciljev strategije Evropa 2020 in predlaganih prispevkov iz nacionalnih programov reform ne bo mogoče uresničiti drugače kot s partnerstvom med različnimi ravnmi upravljanja; (14)

42.

poleg tega poziva Evropsko komisijo, naj še natančneje spremlja poglavje o upravljanju iz nacionalnih programov reform in letnih poročil držav članic o napredku, tako da bo Svet Evropske unije lahko sprejel izrecna priporočila in države članice pri izvajanju nacionalnih programov reform spodbudil k razširitvi in poglobitvi partnerstev med različnimi ravnmi upravljanja;

43.

ponovno opozarja, da bi bilo treba pri uresničevanju sedmih vodilnih pobud in vzpostavitvi inovativnih mehanizmov (15) – kot so lokalne digitalne agende in dogovori zainteresiranih strani, predlagani v okviru Evropske digitalne agende, (16)"platforme pametne specializacije", ki jih je uvedla Evropska komisija, ali izvajanje ciljev vodilnih pobud Mladi in mobilnost ter Unija inovacij – upoštevati cilj sklepanja pogodb na več ravneh, pri tem pa krepiti usklajenost med vsemi akterji in strategijami na vseh ravneh; (17)

44.

obžaluje, da regionalne in lokalne oblasti niso neposredno sodelovale v vseh fazah odprte metode koordinacije za izvajanje strategije Evropa 2020, in odločno poziva, da se v ta proces vključijo;

45.

opozarja na dodano vrednost celovitega pristopa, zlasti pri krepitvi sinergij med strategijo EU za trajnostni razvoj in strategijo Evropa 2020 – ob spoštovanju načela subsidiarnosti – ter pri uporabi strukturnih skladov za naložbe v energetiko, poudarja pa tudi vključitev cilja o blažitvi učinkov podnebnih sprememb in upoštevanje teh sprememb v vseh veljavnih strateških okvirih EU, zlasti na področju kmetijske politike in razvoja podeželja.

46.

poudarja, da rezultati posvetovanja o 5. poročilu Komisije o koheziji potrjujejo njegovo prepričanje ter prepričanje lokalnih in regionalnih oblasti, da je treba okrepiti načelo partnerstva, pristop, ki ga je potrdil Svet in ki priznava pomen upravljanja na več ravneh za doseganje ciljev strategije Evropa 2020 s pomočjo nove kohezijske politike; (18)

47.

z zadovoljstvom ugotavlja, da Teritorialna agenda 2020, ki jo je Svet sprejel maja 2011, priporoča upravljanje na več ravneh za dosego teritorialne kohezije, ter poziva Evropsko komisijo, naj pri ocenah učinka upošteva teritorialno razsežnost, za kar naj Odbor regij zagotovi prispevek lokalnih in regionalnih oblasti;

48.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je Komisija odgovorila na pričakovanja kohezijske politike po letu 2013, ko je vključila nekatera načela in mehanizme upravljanja na več ravneh ter celovit in večnamenski pristop, (19) v svojem osnutku nove splošne uredbe o strukturnih skladih in kohezijskem skladu pa upoštevala naslednje zahteve:

49.

odobrava predlog Komisije o vzpostavitvi skupnega strateškega okvira, ki bi prepletal različne vzvode ukrepov Skupnosti za teritorialni razvoj (EKSRP, strukturna sklada ESRR in ESS, kohezijski sklad, ESR); poziva, da bi bile tudi v tem okviru lokalne in regionalne oblasti praktično vključene v pripravo partnerskih sporazumov;

50.

zato poziva evropskega zakonodajalca, naj potrdi te določbe ter zagotovi:

51.

teritorialno sodelovanje razume kot sestavni del regionalne politike, evropsko združenje za teritorialno sodelovanje pa kot pravi laboratorij upravljanja na več ravneh; (20)

52.

izraža zadovoljstvo, da predlog za revizijo uredbe o EZTS, ki ga je oktobra 2011 predstavila Evropska komisija, priča o želji po uresničitvi cilja teritorialne kohezije in povzema nekatere predloge, ki jih je pred tem oblikoval OR, zlasti v zvezi z ustanavljanjem dvostranskih EZTS z združenji iz tretjih držav. (21) Opozarja na možnosti EZTS kot strukture za sodelovanje v drugih sektorskih politikah EU, in ne le v regionalni politiki;

53.

poudarja vlogo platforme EZTS Odbora regij pri spodbujanju tega instrumenta in zagotavljanju operativne podpore pri ustanovitvi novih EZTS, zlasti z izmenjavo dobrih praks;

54.

poziva Evropsko komisijo, da pri razvoju makroregionalnih strategij posebno pozornost nameni:

55.

odobrava vseh dvanajst vzvodov za rast, konkurenčnost in socialni napredek, predlaganih v Aktu za enotni trg, in podpira prošnjo Sveta, v katerem je poudarjena potreba po okrepitvi upravljanja enotnega trga in izražen poziv Evropski komisiji, naj nadaljuje ukrepe v tej smeri; (22)

56.

ugotavlja, da je Evropski parlament v svojem poročilu o upravljanju in partnerstvu na enotnem trgu poudaril, da "pravila o enotnem trgu pogosto izvajajo lokalni in regionalni organi", Komisijo in države članice pa pozval, "naj dodatno razvijejo in razširijo partnerstvo z lokalnimi in regionalnimi organi na področju kohezijske politike in politik enotnega trga"; (23)

57.

zato poziva k spremljanju splošnega izvajanja Akta za enotni trg, da se omogoči usklajen pristop in uresniči enotni trg v partnerstvu. Meni, da bi to nalogo morala prevzeti platforma za spremljanje strategije Evropa 2020, h kateri sodi tudi ponoven zagon enotnega trga;

58.

poudarja prispevek oznake Evropske podjetniške regije za pripravo strateške vizije integriranega teritorialnega razvoja, ki temeljijo zlasti na načelih Akta za mala podjetja; (24) poziva tudi k vzpostavitvi partnerstev v okviru Akta za mala podjetja, s katerimi bi Akt izvajali na regionalni ravni, in k uvedbi "odposlancev MSP" na nacionalni ter regionalni/teritorialni ravni ter izraža željo po vključitvi Odbora v posvetovalno skupino Akta za mala podjetja;

59.

ponavlja, da je treba lokalne in regionalne skupnosti ter zlasti regije z zakonodajnimi pristojnostmi povezati s participativnimi mehanizmi za prenos in čim boljše izvajanje zakonodaje o enotnem trgu.

60.

poziva mednarodne institucije in Evropsko unijo, naj upoštevajo dodano vrednost, ki jo lahko prispevajo lokalne in regionalne oblasti pri svetovnem upravljanju na področju okolja in trajnostnega razvoja, zlasti z izvajanjem večstranskih okoljskih sporazumov, kot so Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in Konvencija o biološki raznovrstnosti ter agenda Rio+20 za zeleno gospodarstvo in upravljanje na področju trajnostnega razvoja; (27)

61.

meni, da si je na lokalni in nacionalni ravni mogoče vzajemno konstruktivno prizadevati za ukrepe prilagajanja na podnebne spremembe s sklepanjem sporazumov, ki temeljijo na dosežkih, v njihovem okviru pa se lahko vsaka raven upravljanja prostovoljno zaveže k prizadevanjem za blažitev posledic podnebnih sprememb ter k njihovemu skupnemu prevzemanju in odgovornosti za lasten prispevek; (28)

62.

poudarja čedalje večji pomen sektorskih in medsektorskih energetskih in podnebnih dogovorov, ki se sklepajo med regijami in podjetji. Te dogovore naj bi izrecno spodbujali, da bi s partnerstvi med nosilci odločitev na lokalni in regionalni ravni ter malimi in srednje velikimi podjetji okrepili in čim bolj pospešili razvoj in uporabo nizkoogljičnih tehnologij v praksi;

63.

ugotavlja, da mestna območja proizvedejo 75 % emisij ogljikovega dioksida, in poudarja, da učinkoviti svetovni ukrepi zahtevajo pristop upravljanja na več ravneh, ki zajema usklajevanje prizadevanj med lokalno, regionalno, nacionalno in nadnacionalno ravnjo upravljanja na podlagi načela subisdiarnosti; v tem okviru poudarja svoj predlog teritorialnega pakta regionalnih in lokalnih oblasti za strategijo Evropa 2020 kot učinkovitega instrumenta za spoprijemanje s podnebnimi spremembami;

64.

poudarja, da je treba pozorno proučiti vpliv strateških smernic in zakonodajnih instrumentov, povezanih z energetsko strategijo 2020, na upravne in finančne obremenitve za lokalne in regionalne oblasti in skrbeti za spoštovanje načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ter močno podpira uvedbo inovativnih instrumentov za izvajanje te strategije; (29)

65.

znova potrjuje svojo zavezanost konvenciji županov pri podpori cilju zmanjšanja emisij CO2 in priporoča, da se poleg zmanjšanja emisij razširi še na druga področja trajnostnega gospodarstva, kot je gospodarjenje z vodo, ter se v okviru Unije za Sredozemlje in vzhodnega partnerstva geografsko razširi na politični platformi, ki ju je vzpostavila, in sicer ARLEM in CORLEAP, ter na svetovni ravni na konvencijo županov Mundus.

66.

meni, da je uvedba upravljanja na več ravneh nujen pogoj za uspešno postavitev novih temeljev SKP po letu 2013 ter s tem za zagotovitev vključitve lokalnih in regionalnih oblasti v izbiro smernic in načina izvajanja in upravljanja te skupne politike pa tudi za oblikovanje sinergij med politiko razvoja podeželja in drugimi politikami EU, zlasti kohezijsko politiko; (30)

67.

poziva, da se za večjo predhodno vključitev lokalnih in regionalnih oblasti v pripravo skupne kmetijske politike in politike razvoja podeželja Odbor v celoti vključi v pripravljalno delo svetovalnih skupin Evropske komisije;

68.

meni, da mora celovit pristop navdahniti novo ribiško politiko, da se zagotovi gospodarska uspešnost ribištva in trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov; izraža naklonjenost decentralizaciji odločanja, s katero bi se zmanjšale neskladnosti, ki jih povzroča evropsko mikro upravljanje, in sicer z uporabo postopka komitologije in z ureditvijo nekaterih ribolovnih dejavnosti v državah članicah, regijah in sektorju samem z evropsko zakonodajo;

69.

poziva k uskladitvi sektorskih politik, ki se nanašajo na uporabo morskih območij, in k vzpostavitvi enotnega evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, ki bo združil vse obstoječe instrumente v teh sektorjih, ter zato podpira vzpostavitev evropske pomorske platforme, ki bo povezala vse vpletene teritorialne skupnosti in akterje ter zagotovila instrument, ki bo lahko prispeval k delitvi pristojnosti in širitvi dobrih praks. (31)

70.

opozarja na pomen svoje vključenosti v izvajanje akcijskega načrta glede stockholmskega programa ter zasnovo načina ocenjevanja, da bo tako zagotovljeno večje upoštevanje zbranih izkušenj na ravni teritorialnih skupnosti;

71.

meni, da bo vključitev lokalnih in regionalnih oblasti v pripravo evropskega okvira glede zakonitega priseljevanja, opredelitve ukrepov za boj proti nezakonitemu priseljevanju, varstva temeljnih pravic za priseljence in izvajanje razvojnega sodelovanja z državami izvora priseljencev prispevala k verodostojnosti ukrepov Unije, pod pogojem, da se upošteva načelo subsidiarnosti;

72.

poziva k pripravi ocen teritorialnega učinka, v katerih bodo ocenjene zahteve do lokalnih in regionalnih skupnosti, ki se zastavljajo v okviru zakonodajnih ukrepov, sprejetih na evropski ali nacionalni ravni;

73.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je s svojo udeležbo na letnih medvladnih konferencah o vključevanju pa tudi s prispevki na evropskem forumu za vključevanje, k priročniku Komisije o vključevanju (s predstavitvijo dobrih praks lokalnih in regionalnih oblasti) ter k opredelitvi letnih in večletnih prednostnih nalog Evropskega sklada za vključevanje prispeval k priznanju pristopa na več ravneh v drugem evropskem programu za vključevanje, (32) ki predvideva:

74.

odobrava prilagoditev instrumenta predpristopne pomoči, s pomočjo katerega bi se prilagodili potrebam lokalnih in regionalnih oblasti držav upravičenk in razvoju teritorialnega sodelovanja, zlasti instrumenta EZTS, ki sta glavna instrumenta za okrepitev vseevropske razsežnosti upravljanja na več ravneh.

75.

opozarja, da Evro-sredozemska skupščina lokalnih in regionalnih oblasti (ARLEM) in Konferenca lokalnih in regionalnih oblasti vzhodnega partnerstva (CORLEAP), ki združujeta izvoljene predstavnike lokalnih in regionalnih oblasti Evropske unije in držav Unije za Sredozemlje ter vzhodnega partnerstva, dopolnjujeta institucionalni okvir teh dveh procesov;

76.

ocenjuje, da sta demokracija na več ravneh in vključujoč pristop nujna pogoja za njun uspeh, in ugotavlja, da sta ti dve politični pobudi, ki krepita teritorialno razsežnost sosedske politike, odziv na očitno potrebo po podpori, s katero bi bilo mogoče doseči trajnejše politične in upravne strukture na lokalni in regionalni ravni, učinkovito uporabo finančnih instrumentov in izvajanje mehanizmov za spodbujanje gospodarskega, socialnega in teritorialnega razvoja partnerskih držav, med drugim s pomočjo medregionalnega sodelovanja;

77.

se zavzema za to, da bi ARLEM tesno sodeloval pri upravljanju Unije za Sredozemlje ter bi tako lokalnim in regionalnim skupnostim vseh treh strani Sredozemlja in njihovim različnim organom omogočil udeležbo v začetem političnem dialogu ter dostop do vzpostavljenih mehanizmov in instrumentov za krepitev sodelovanja;

78.

izraža željo, da bi pri utrjevanju institucionalne platforme, vzpostavljene skupaj s CORLEAP, uvedli stalni dialog z Evropsko komisijo in partnerskimi državami ter našli konkretne načine, na katere bi lokalne in regionalne skupnosti držav vzhodnega partnerstva lahko sodelovale pri delu vseh štirih platform partnerstva, bile vključene v pripravo pridružitvenih sporazumov, strateških dokumentov in akcijskih načrtov, zlasti pa izvajale in ocenjevale okvirne nacionalne programe.

79.

se zavzema za teritorialni pristop pri pregledu evropske razvojne politike in večjo udeležbo lokalnih in regionalnih skupnosti pri razvojnih ciljih tisočletja; (33) v tem okviru poudarja potrebno podporo razvoju tehničnih in finančnih zmogljivosti lokalnih in regionalnih oblasti partnerskih držav;

80.

priznava dodano vrednost decentraliziranega sodelovanja in pobud, kot so konferenca o decentraliziranem sodelovanju, katere cilj je olajšati izmenjavo in politični dialog med lokalnimi in regionalnimi skupnostmi EU in držav v razvoju ter institucijami EU, portal decentraliziranega sodelovanja in borza decentraliziranega sodelovanja, mehanizmov, ki jih je treba okrepiti v okviru institucionalnega sodelovanja na evropski ravni;

81.

z zadovoljstvom ugotavlja, da so prispevki več mednarodnih organizacij v postopku posvetovanja o beli knjigi o upravljanju na več ravneh (34) pokazali, da jih ta pristop na ravni Evropske unije zanima z vidika razvoja teritorialne razsežnosti njihovih ukrepov in oblikovanja partnerstev v drugih regijah sveta, ki se zavzemajo za medsebojno dopolnjevanje sektorskih politik;

82.

v okviru utrditve vloge lokalnih in regionalnih oblasti v mehanizmih globalnega upravljanja poudarja:

83.

na koncu ugotavlja, da bosta težnja k decentralizaciji in vse večji vpliv poddržavnih akterjev v svetovni skupnosti zagotovo pripeljala k njihovemu vključevanju v globalizirane mehanizme upravljanja in s tem spodbudila pojav novega multilateralizma.

84.

je sklenil uvesti pregled upravljanja na več ravneh na ravni Evropske unije, ki bo letno prispeval k proučitvi upoštevanja glavnih načel in mehanizmov tovrstnega upravljanja v političnem ciklu Evropske unije ter se bo osredotočil na teritorialno razsežnost analiziranih politik in strategij. Prvo leto bo pregled ugotavljal napredek in ovire v evropskem postopku odločanja glede štirih odločilnih strategij in politik v političnem programu Evropske unije leta 2010, in sicer strategije Evropa 2020, energetske strategije 2011–2020, stockholmskega programa in pomladne agende; (37)

85.

glede svoje prve preglednice dosežkov ugotavlja, da:

86.

meni, da bi zaradi konsolidacije spremljanja Odbora regij upravljanje na več ravneh lahko postavili v središče pozornosti na naslednji konferenci o subsidiarnosti, na kateri naj bi proučili trende, ugotovljene v prvi preglednici dosežkov, in njihov učinek na evropski postopek odločanja;

87.

bo v prihodnjih mesecih pripravil Listino Evropske unije o upravljanju na več ravneh , ki naj bi vodila v večjo udeležbo lokalnih in regionalnih oblasti pri uresničevanju evropske demokracije; postopek priprave bo participativen in vključujoč ter bo spodbujal sprejemanje listine med izvoljenimi predstavniki lokalnih in regionalnih oblasti.

—

regionalne in lokalne oblasti so pri pripravi nacionalnih programov reform sodelovale v dveh tretjinah držav članic (16 od 27);

—

v večini držav članic so bile regionalne in lokalne oblasti zaprošene za mnenje, v osmih državah pa so neposredno sodelovale pri pripravi nacionalnih programov reform;

—

pobude v zvezi z upravljanjem na več ravneh so omenjene v nacionalnih programih reform 13 držav članic (med drugim tudi v petih državah z največjim številom prebivalstva);

—

dve državi članici (BE in PT) sta sprejeli ciljne pristope za posamezne regije;

—

ena država članica (RO) je napovedala, da bo sprejela predlog OR o teritorialnih paktih in ga tudi izrecno navedla;

—

nekatere države članice so si postavile cilj, da bodo prek učinkovitejših struktur usklajevanja/dialoga sprejele "integriran pristop" in okrepile "sinergije" med različnimi ravnmi upravljanja.