26.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 56/104

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Bližnjem vzhodu,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta o mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu z dne 8. decembra 2009, 13. decembra 2010 in 18. julija 2011,

—

ob upoštevanju ustanovne listine Združenih narodov,

—

ob upoštevanju zadevnih resolucij ZN, zlasti resolucij generalne skupščine ZN št. 181(1947) in 194 (1948) ter resolucij varnostnega sveta ZN št. 242 (1967), 338 (1973), 1397 (2002), 1515 (2003) in 1850 (2008),

—

ob upoštevanju izjav bližnjevzhodne četverice, zlasti tiste z dne 23. septembra 2011,

—

ob upoštevanju člena 110(4) Poslovnika,

A.

ker je na 66. zasedanju generalne skupščine Združenih narodov predsednik palestinske nacionalne uprave Mahmud Abas vložil prošnjo za priznanje palestinske državnosti in članstvo v Združenih narodih,

B.

ker ima Palestina, ki ni članica Združenih narodov, status stalne opazovalke pri generalni skupščini Združenih narodov,

C.

ker je generalna skupščina Združenih narodov v resoluciji št. 181 z dne 29. novembra 1947 pozvala k ustanovitvi dveh držav na ozemlju, ki ga je pokrival nekdanji britanski mandat za nadzor nad Palestino,

D.

ker je EU večkrat potrdila, da podpira rešitev z dvema državama, s katero bi Izrael in neodvisna, demokratična sosednja palestinska država, ki bi bila sposobna preživetja, živela v miru in varnosti; ker je EU večkrat pozvala k nadaljevanju neposrednih mirovnih pogajanj med Izraelom in Palestinci ter izjavila, da se ne bi smele priznati spremembe meja glede na stanje pred letom 1967, tudi v zvezi z Jeruzalemom, razen tistih sprememb, o katerih se dogovorita stranki,

E.

ker palestinska uprava po ocenah Svetovne banke, Mednarodnega denarnega sklada in Združenih narodov v ključnih sektorjih, ki so jih preučili, presega prag za delujočo državo in ker so palestinske institucije v primerjavi z institucijami uveljavljenih držav v dobrem stanju,

F.

ker pravica Palestincev do samoodločbe in do lastne države ni sporna, prav tako pa ni sporna pravica Izraela do obstoja v okviru varnih meja,

G.

ker je zaradi arabske pomladi rešitev za izraelsko-palestinski konflikt, ki je v osnovnem interesu vpletenih strani, vseh prebivalcev te regije in mednarodne skupnosti, še toliko bolj nujna,

H.

ker so ministri držav članic EU za zunanje zadeve na neuradnem srečanju dne 2. in 3. septembra 2011 med razpravo o mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu ter pomembnih diplomatskih pobudah, načrtovanih za septembrsko zasedanje generalne skupščine Združenih narodov, predstavili različna stališča,

1.

poziva visoko predstavnico/podpredsednico Komisije in vlade držav članic, naj si še naprej prizadevajo oblikovati skupno stališče EU glede prošnje palestinske uprave za članstvo v Združenih narodih ter naj preprečijo razhajanja med državami članicami;

2.

poziva države članice, naj se enotno odzovejo na legitimno zahtevo Palestincev, da njihova država dobi predstavništvo pri Združenih narodih kot rezultat pogajanj na trenutnem, 66. zasedanju generalne skupščine ZN, in jih podpira pri tem odzivu;

3.

sočasno poziva mednarodno skupnost, vključno z EU in njenimi državami članicami, naj ponovno potrdi, da je zavezana varnosti države Izrael;

4.

ponovno poudarja, da podpira rešitev z dvema državama, ki bi temeljila na mejah iz leta 1967 z Jeruzalemom kot glavnim mestom obeh držav in po kateri bi Izrael in sosednja neodvisna, demokratična palestinska država, ki bi bila sposobna preživetja, živela v miru in varnosti;

5.

priznava in pozdravlja uspeh državotvornih prizadevanj palestinskega predsednika Mahmuda Abasa in predsednika vlade Salama Fajada, ki so ju podprli EU in številni mednarodni akterji;

6.

ponovno poudarja, da so mirna in nenasilna sredstva edini način za dosego trajne rešitve izraelsko-palestinskega konflikta;

7.

poudarja, da bi bilo treba brez odlašanja znova začeti neposredna pogajanja, ki bi pripeljala do rešitve s soobstojem dveh držav, skladno z roki, ki jih je zahtevala četverica, da bi lahko sedanje nesprejemljivo stanje premaknili z mrtve točke; znova poudarja, da bi se bilo treba izogniti vsem korakom, ki bi lahko ogrozili sprejetje sporazuma, in da ne bi smela biti sprejeta nobena sprememba meja izpred leta 1967, niti v Jeruzalemu, razen sprememb, o katerih se dogovorita obe strani; vztraja pri dejstvu, da nobena sprejeta rešitev ne bi smela žaliti dostojanstva vpletenih strani; poziva izraelsko vlado, naj opusti gradnjo in širitev naselij na Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu; poziva k prenehanju raketnih napadov na Izrael iz Gaze in vztraja, da je treba doseči trajno premirje;

8.

poziva EU in njene države članice, naj imajo enotno stališče in naj še naprej igrajo dejavnejšo vlogo, tudi v okviru četverice, pri prizadevanjih, da se doseže pravičen in trajen mir med Izraelci in Palestinci; opozarja na osrednjo vlogo četverice in v celoti podpira prizadevanja visoke predstavnice, da bi četverica poskrbela za verodostojne možnosti za nadaljevanje mirovnega procesa;

9.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, predsedniku generalne skupščine ZN, vladam in parlamentom članic varnostnega sveta ZN, odposlancu bližnjevzhodne četverice, knesetu in izraelski vladi, predsedniku palestinske oblasti in palestinskemu zakonodajnemu svetu.