2.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 296/89

—

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2010 o vključitvi Islandije na seznam držav, ki so upravičene do predpristopne pomoči EU, namenjene državam prosilkam za uskladitev z evropsko zakonodajo,

—

ob upoštevanju mnenja Komisije z dne 24. februarja 2010 o prošnji Islandije za članstvo v Evropski uniji (SEK(2010)0153),

—

ob upoštevanju sklepa Evropskega sveta z dne 17. junija 2010, da začne pristopna pogajanja z Islandijo,

—

ob upoštevanju splošnih stališč EU in vlade Islandije, sprejetih na ministrskem srečanju, s katerim se je začela medvladna konferenca o pristopu Islandije k Evropski uniji 27. julija 2010,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom Strategija širitve in glavni izzivi za obdobje 2010–2011 (KOM(2010)0660) in poročila o napredku Islandije za leto 2010, sprejetega 9. novembra 2010,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. novembra 2009 o širitveni strategiji za leto 2009 za države zahodnega Balkana, Islandijo in Turčijo (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2010 o prošnji Islandije za članstvo v Evropski uniji (2),

—

ob upoštevanju priporočil s prve seje skupnega parlamentarnega odbora EU-Islandija, sprejetih oktobra 2010,

—

ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A.

ker Islandija izpolnjuje københavnska merila in ker so se pristopna pogajanja z Islandijo začela 27. julija 2010 po odobritvi Sveta,

B.

ker se je pregled usklajenosti zakonodaje začel 15. novembra 2010 in naj bi predvidoma trajal do 17. junija 2011,

C.

ker je v obnovljenem soglasju o širitvi poudarjeno, da napredek vsake države na poti k članstvu v Evropski uniji temelji na njeni uspešnosti,

D.

ker Islandija že tesno sodeluje z EU, saj je članica evropskega gospodarskega prostora (EGP) ter podpisnica schengenskega sporazuma in dublinske uredbe, kar pomeni, da je že sprejela velik del pravnega reda Unije,

E.

ker Islandija s finančnim mehanizmom EGP prispeva k evropski koheziji in solidarnosti ter z EU sodeluje pri miroljubnih operacijah in kriznem upravljanju,

1.

pozdravlja začetek pristopnih pogajanj z Islandijo julija 2010; meni, da je bistvenega pomena ustvariti pogoje za izvedbo pristopnega procesa z Islandijo ter zagotoviti, da bo ta pristop uspešen,

2.

pozdravlja priložnost, da bo EU pridobila novo državo članico z močno demokratično tradicijo in civilno kulturo; poudarja, da bo pristop Islandije k EU še bolj okrepil vlogo Unije kot svetovne zagovornice in varuhinje človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

3.

izraža pohvalo Islandiji za njeno uspešno varovanje človekovih pravic in zagotavljanje dobrega sodelovanja z mednarodnimi mehanizmi za varstvo človekovih pravic;

4.

podpira sedanje delo za krepitev zakonodajnega okolja glede svobode izražanja in dostopa do informacij; v tem pogledu pozdravlja islandsko pobudo za sodobne medije, ki bo Islandiji in EU omogočila oblikovanje trdnega stališča glede pravnega varstva svobode izražanja in obveščanja;

5.

pozdravlja oblikovanje skupnega parlamentarnega odbora EU-Islandija oktobra 2010 in je prepričan, da bo ta forum prispeval h krepitvi sodelovanja med islandskim in Evropskim parlamentom med pristopnim procesom;

6.

odločno poziva islandske organe, naj uskladijo pravice državljanov EU glede pravice do glasovanja na lokalnih volitvah v Islandiji;

7.

ugotavlja, da je prišlo do velikega napredka pri krepitvi neodvisnosti sodstva in pozdravlja ukrepe, ki so jih islandski organi sprejeli maja 2010 za obravnavo prevlade, ki jo je imelo Ministrstvo za pravosodje pri imenovanju sodnikov, pa tudi sprememb zakona o pravosodju, ki so okrepile neodvisnost sodstva in poudarile potrebo po strogem izvajanju teh ukrepov;

8.

pozdravlja delo, ki ga je opravilo javno tožilstvo, in poročilo posebne komisije za preiskave, ki jo je decembra 2008 ustanovil islandski parlament, da bi preiskal in analiziral procese, ki so pripeljali k propadu bančnega sistema, ter napredek, ki je bil dosežen pri reševanju političnih, institucionalnih in upravnih posledic propada islandskega bančnega sistema, hkrati pa ugotavlja, da se njegova priporočila še vedno izvajajo in jih je treba brezpogojno izpeljati;

9.

pozdravlja, da je Islandija v preteklosti na splošno zadovoljivo izpolnjevala svoje obveznosti EGP, zmožna pa je tudi zdržati konkurenčni pritisk in tržne sile v EU;

10.

vendar ugotavlja, da je zadnje poročilo EFTA pokazalo, da je islandski primanjkljaj pri prenosu rahlo narasel na 1,3 %, kar je nad vmesnim ciljem 1 %, čeprav se je zaostanek pri prenosu skrajšal;

11.

pozdravlja sporazum, sklenjen med predstavniki vlad Islandije, Nizozemske in Združenega kraljestva o vprašanju varčevalnih shem Icesave, natančneje o zagotavljanju povračila stroškov, nastalih pri izplačevanju minimalnih zagotovljenih vsot hranilcem v podružnicah banke Landsbanki Islands hf. v Združenem kraljestvu in na Nizozemskem; pozdravlja odobritev sporazuma s tričetrtinsko večino v islandskem parlamentu 17. februarja 2011; je seznanjen s sklepom predsednika Islandije, da bo predlog zakona poslal na referendum, ter upa, da se bo končal postopek za ugotavljanje kršitve, ki ga je sprožil nadzorni organ EFTA proti islandski vladi, začel pa se je 26. maja 2010;

12.

pozdravlja dejstvo, da so bile rešene institucionalne pomanjkljivosti v finančnem sektorju in da so se bančne regulativne in nadzorne prakse okrepile, zlasti v zvezi s pooblastili organa za finančni nadzor;

13.

pozdravlja, da je Islandija Evropski komisiji predložila njen prvi predpristopni gospodarski program, saj je to pomemben korak v predpristopni fazi, ter upa, da bo najavljeni letni dvostranski gospodarski dialog utrdil sodelovanje med stranema;

14.

spodbuja islandske oblasti, naj nadaljujejo po poti priprave strategije za liberalizacijo nadzora kapitala, kar je pomembna zahteva pri pristopu države k EU;

15.

pozdravlja nedavni pozitivni četrti pregled „stand-by“ programa Mednarodnega denarnega sklada, ki opisuje pomembne dosežke pri davčnem in gospodarskem okrevanju Islandije, pa tudi dejstvo, da je islandsko gospodarstvo po krčenju, ki je trajalo sedem zaporednih četrtletij, končno stopilo iz recesije in da je njegov bruto domači proizvod v obdobju od julija do septembra 2010 zabeležil 1,2-odstotno rast v primerjavi s predhodnim četrtletjem;

16.

pozdravlja ukrepe za nadaljnjo diverzifikacijo islandskega gospodarstva, saj je to nujen korak k dolgoročni gospodarski blaginji te države; spodbuja islandske oblasti, naj še naprej razvijajo turizem, ki velja za obetaven sektor z dolgoročno rastjo, v celoti pa ima vse večji delež v proizvodnji in zaposlovanju;

17.

je seznanjen s stališčem Islandije, da bi postala del euroobmočja, kar je izvedljivo po uresničenem članstvu v EU in izpolnitvi vseh potrebnih pogojev;

18.

je zaskrbljen zaradi visoke stopnje brezposelnosti na Islandiji, zlasti med mladimi, kot tudi zaradi upada naložb in notranje porabe, ki ga je povzročila gospodarska in finančna kriza, čeprav je opazil znake izboljšanja na nekaterih od teh področij; ugotavlja, da je lahko poceni zelena energija in tehnologija za zeleno energijo, ki jo proizvaja Islandija, pomembnejši dejavnik pri oživljanju gospodarstva;

19.

izraža pohvalo Islandiji zaradi velikih naložb, ki jih namenja izobraževanju, raziskavam in razvoju, ter za njeno podporo in vključitev v lizbonsko strategijo, tudi s sprejetjem islandske strategije 2020, ki poudarja, da so izobraževanje, raziskave in razvoj izjemni pomembni in ki določa merljive cilje;

20.

se zaveda, da je Islandija kot članica EGP že zelo uspešna pri izpolnjevanju zahtev iz desetih pogajalskih poglavij, deloma pa izpolnjuje zahteve enajstih poglavij; poudarja, da je za pristopna pogajanja pomembno, da Islandija izpolni obveze iz sporazuma EGP;

21.

poziva Islandijo, naj okrepi priprave na uskladitev s pravnim redom EU, zlasti na področjih zunaj EGP, ter naj do datuma pristopa zagotovi izvajanje in uporabo evropskega pravnega reda;

22.

poziva Islandijo, naj se pripravi za sodelovanje v kmetijski politiki in politiki razvoja podeželja EU, ter naj do datuma pristopa zlasti okrepi prizadevanja za oblikovanje administrativnih struktur, potrebnih za izvajanje teh politik; vendar opozarja na posebnost islandskega ekosistema in spodbuja Komisijo in islandske oblasti, naj poiščejo vzajemno zadovoljiv sporazum, ki bo upošteval edinstvene značilnosti islandskega okolja;

23.

upošteva dejstvo, da se skupna ribiška politika sedaj pregleduje in da bo zakonodaja morda spremenjena pred pristopom Islandije, poziva Islandijo in EU, naj se tega pogajalskega poglavja lotita konstruktivno, da bi dosegli vzajemno zadovoljivo rešitev za trajnostno upravljanje ribolovnih virov in za njihovo izkoriščanje;

24.

ugotavlja, da Islandija trajnostno upravlja z ribolovnimi viri, kar temelji na znanstveni oceni;

25.

poziva islandske oblasti, naj svojo zakonodajo prilagodijo pravnemu redu o notranjem trgu v zvezi s pravico ustanavljanja podjetij, prostim nudenjem storitev ter prostim pretokom kapitala na področju ribiške proizvodnje in predelovalne industrije;

26.

poziva Islandijo, naj nadaljuje tvorne pogovore z EU in Norveško, katerih cilj bo doseči rešitev spora o skušah na podlagi realnih predlogov, ki bodo varovali prihodnost staleža, zaščitili in ohranjali delovna mesta v pelagičnem ribištvu in zagotovili dolgoročno, trajnostno ribištvo;

27.

se zaveda, da lahko Islandija dragoceno prispeva k politiki EU zaradi svojih izkušenj na področju obnovljivih virov energije, zlasti uporabe geotermalne energije, ter varstva okolja in boja proti podnebnim spremembam;

28.

ugotavlja pa, da ostajajo resne razlike med EU in Islandijo pri vprašajih o upravljanju morske favne in flore, zlasti glede kitolova; izpostavlja, da je prepoved kitolova del pravnega reda EU ter poziva k širšim razpravam na temo odprave kitolova in trgovanja s proizvodi iz kitov;

29.

je seznanjen, da je Islandija nevojaška država in da ne proizvaja orožja; pozdravlja nenehno podporo Islandije civilnim operacijam misij skupne varnostne in obrambne politike ter njeno sprejetje večine deklaracij in sklepov na področju skupne varnostne in obrambne politike;

30.

pozdravlja tradicijo islandske zunanje politike, zasidrano v mednarodnem pravu, človekovih pravicah, enakosti spolov in razvojnem sodelovanju, ter varnostno politiko, temelječo na državljanskih vrednotah;

31.

meni, da bi pristop Islandije k EU povečal možnosti Unije, da bi dobila dejavnejšo in bolj konstruktivno vlogo v severni Evropi in na Arktiki, ter prispevala k večstranskemu upravljanju in trajnim političnim rešitvam v arktični regiji; odobrava sodelovanje Islandije v Nordijskem svetu ter v politiki severne dimenzije EU, Svetu Barentsove evro-arktične regije in v Arktičnem svetu, ki je glavni večstranski forum za sodelovanje na Arktiki; meni, da bo s pristopom Islandije EU še utrdila evropsko navzočnost v Arktičnem svetu;

32.

poudarja, da je potrebna učinkovitejša in bolj usklajena politika Evropske unije za arktično območje ter meni, da bi pristop Islandije k EU okrepil severnoatlantsko razsežnost zunanje politike EU;

33.

spodbuja islandske oblasti, naj razširijo javno razpravo o pristopu k EU in upoštevajo, da je za uspešna pogajanja potrebna trdna zavezanost; izraža priznanje Islandiji, ker je postavila javno spletno mesto eu.mfa.is, in pozdravlja vedno večje število in uravnovešenost razprav v islandskih medijih o mnenjih za in proti članstvu v EU;

34.

poziva Komisijo, naj islandskim oblastem priskrbi materialno in tehnično pomoč, če bodo prosile zanjo, da jim bo pomagala izboljšati preglednost in odgovornost v zvezi s pristopnim procesom, in naj po vsej državi pripravi poglobljeno in obsežno informacijsko kampanjo, ki bo jasno, natančno in na osnovi dejstev posredovala informacije o posledicah članstva v EU, tako da se bodo lahko islandski državljani informirano odločali na prihodnjem referendumu o pridružitvi;

35.

upa, da bo lahko informirana javnost kljub različnim političnim pogledom pozitivno vplivala na islandske oblasti pri sprejemanju obveznosti do članstva v EU;

36.

meni, da je bistveno, da državljanom EU posredujemo jasne in izčrpne na dejstvih temelječe informacije o posledicah pristopa Islandije; poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za to, in meni, da je enako pomembno upoštevati in obravnavati pomisleke in vprašanja državljanov ter se odzivati na njihova stališča in interese;

37.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, predsednici islandskega parlamenta in islandski vladi.