EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52011IP0122

Vloga žensk v kmetijstvu in na podeželju Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2011 o vlogi žensk v kmetijstvu in na podeželju (2010/2054(INI))

UL C 296E, 2.10.2012, p. 13–19 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

2.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 296/13


Torek, 5. april 2011
Vloga žensk v kmetijstvu in na podeželju

P7_TA(2011)0122

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2011 o vlogi žensk v kmetijstvu in na podeželju (2010/2054(INI))

2012/C 296 E/02

Evropski parlament,

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti njenih členov 2 in 3, in Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti njenih členov 8, 153 in 157,

ob upoštevanju Odločbe Sveta 2006/144/ES z dne 20. februarja 2006 o strateških smernicah Skupnosti za razvoj podeželja (programsko obdobje 2007–2013) (1),

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (2),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2008 o položaju žensk na podeželskih območjih EU (3),

ob upoštevanju sklepov seminarja na temo Ženske v trajnostnem razvoju podeželskih območij, ki je na pobudo španskega predsedstva EU potekal od 27. do 29. aprila 2010 v Cáceresu (4),

ob upoštevanju Direktive 2010/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in razveljavitvi Direktive Sveta 86/613/EGS (5),

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A7-0016/2011),

Večfunkcionalna podeželska območja

A.

ker sta trajnostni gospodarski razvoj podeželskih območij ter dolgoročna in trajnostna sposobnost delovanja gospodarskih enot v Evropi prednostna naloga in ker bi bilo treba koristno uporabiti in razviti poseben potencial redkeje poseljenih kmetijskih območij tako, da se zagotovi njihova neprekinjena poselitev;

B.

ker se lahko – glede na okoliščine – gospodarsko in kulturno samostojne regije z delujočimi regionalnimi cikli bolj stabilno odzovejo na globalne spremembe,

C.

ker je učinkovito in večfunkcionalno kmetijstvo neizogibno potrebna osnova za strategije trajnostnega razvoja in daljnosežnejše podjetništvo v številnih regijah in ker ta potencial v okviru procesa večje diverzifikacije gospodarskih dejavnosti še ni bil povsod v celoti izkoriščen,

D.

ker podeželska območja posebej prizadenejo staranje prebivalstva, nizka gostota prebivalstva in upadanje njegovega števila na nekaterih območjih,

E.

ker v prihodnje zaradi demografskih sprememb, odseljevanja in splošnega zmanjšanja deleža žensk v prebivalstvu nekaterih podeželskih območjih z obstoječo infrastrukturo na podeželju ne bo več mogoče v zadostni meri zagotavljati preskrbe z blagom in storitev za vsakodnevne potrebe, osnovne medicinske oskrbe in nege, predšolskega, šolskega, poklicnega in akademskega izobraževanja in nadaljnjega usposabljanja ter bogate kulturne in prostočasne ponudbe oziroma se bo infrastruktura za preskrbo iz ekonomskih razlogov sesula,

F.

ker je od 26,7 milijona oseb v kmetijskem sektorju v Evropski uniji 42 % žensk in ker vsaj eno od petih kmetijskih gospodarstev (okrog 29 %) vodi ženska,

G.

ker se precejšnji prispevek žensk k lokalnemu razvoju in razvoju skupnosti premalo odraža v njihovem sodelovanju v ustreznih postopkih odločanja,

H.

ker je načelo enakosti spolov temeljna zahteva strategije Evropa 2020 in ker ga je treba spodbujati, da bi povečali aktivno sodelovanje žensk v gospodarskih in družbenih dejavnostih zagotovili spoštovanje človekovih pravic,

Ženske na podeželju in v podeželskem gospodarstvu

I.

ker so se okoliščine, v katerih živijo ženske na podeželju, zaradi gospodarskih in družbenih sprememb v zadnjih desetletjih spremenile in je med njimi prišlo do večjih razlik in ker so navsezadnje ženske same sodelovale pri pobudi za te spremembe in njihovem oblikovanju, pri čemer se njihov socialno-ekonomski položaj med državami članicami, pa tudi znotraj njih zelo razlikuje,

J.

ker imajo ženske v sodobni družbi v okviru svojih posameznih družinskih in poklicnih vezi večfunkcionalno vlogo in ker jim ravno ta raznolikost vlog omogoča, da pomembno prispevajo k napredku in inovacijam na vseh ravneh družbe in k večji kakovosti življenja, zlasti na podeželju,

K.

ker je zlasti na podeželskih območjih skrb za družino in starejše pogosto v rokah žensk,

L.

ker je bilo na podlagi dolgoletnih prizadevanj na področju ženske politike in intenzivnega javnega spodbujanja izobraževanja, svetovanja, pobud za ustanovitev podjetij idr. v okviru drugega stebra skupne kmetijske politike doseženih veliko uspehov pri izboljšanju razmer, v katerih živijo moški in ženske na podeželju,

M.

ker bo glavni izziv moških in žensk kljub visoki individualizaciji načina življenja še vedno ostalo usklajevanje lastnega dela ter družbenega in kulturnega udejstvovanja na eni strani in odgovornosti za družino na drugi strani,

N.

ker se je na ta „večfunkcionalni izziv“ v sodobni družbi mogoče odzvati samo z uporabo podpornih storitev in infrastrukture, ki morajo biti cenovno dostopne in dosegljive,

O.

ker lahko večfunkcionalna vloga žensk na podeželju pomembno vpliva na oblikovanje sodobne podobe ženske v naši družbi,

P.

ker so možnosti za zaposlitev na podeželskih območjih slabe za moške in ženske, mnoge ženske pa dejansko nikoli niso aktivne na trgu dela, torej niso registrirane kot brezposelne ali vključene v statistiko o brezposelnosti,

Q.

ker je socialno zavarovanje za ženske, ki delajo v kmetijstvu, vključno z ženami kmetov z dodatnimi viri dohodkov (kombiniran zaslužek, samozaposlenost in samozaposlenost s polovičnim delovnim časom) ter začasnimi delavkami in delavkami migrantkami, bistven dejavnik sodobnega, trajnostnega razvoja podeželskih območij,

R.

ker je lastnik kmetije edina oseba, navedena na bančnih dokumentih, na dokumentih za pridobivanje pomoči, nosilec vseh pravic ter tudi edina oseba, ki predstavlja kmetijo v združenjih in skupinah,

S.

ker je turizem na kmetijah, ki v okviru družinskih ter zadružnih turističnih podjetij vključuje nudenje blaga in storitev na podeželju, posel z nizko stopnjo tveganja, ki ustvarja delovna mesta, omogoča povezovanje družinskih obveznosti z delom ter spodbuja kmečko prebivalstvo, da ostane na podeželju,

Podeželje kot življenjski in gospodarski prostor

1.

poudarja, da je spodbujanje enakosti spolov osrednji cilj EU in njenih držav članic; poudarja, da je pomembnost vključitve tega načela v SKP način za spodbujanje trajnostne gospodarske rasti in razvoja podeželja;

2.

poudarja, da si je treba na podeželskih območjih prizadevati za vzpostavitev življenjskih razmer, ki bodo ustrezale tistim v mestnih območjih, hkrati pa bodo prilagojene okoliščinam na podeželju, da bi ženskam in njihovim družinam dali razlog, da tam ostanejo in uspešno živijo;

3.

poziva k promociji podeželja kot raznolikega in povezovalnega gospodarskega in življenjskega prostora, pri tem pa naj se uporabi zlasti ključna vloga, in sicer znanje in kompetence žensk;

4.

zato poziva Komisijo, naj pri pogajanjih o prihodnjem večletnem finančnem okviru ne znižuje več deleža stroškov za kmetijstvo v skupnem proračunu;

5.

vztraja, da raznolika, tudi v storitve usmerjena kmetijska gospodarstva (npr. kmečki turizem, neposredna prodaja, socialne storitve, kot so skrb za starejše osebe in otroke, učenje na kmetiji v okviru celodnevnega šolanja itd.) podpirajo zagotavljanje storitev na podeželju in bi jih bilo treba na trajnosten način podpreti v okviru skupne kmetijske politike; zato poziva k spodbujanju takšnih storitev prek SKP, kar bi ženskam omogočilo nove perspektive in priložnosti za zaslužek ter pomembno olajšalo usklajevanje družinskega in poklicnega življenja;

6.

poziva k spodbujanju razvojnih strategij z lastno dinamiko, s katerimi se spodbuja posebna kreativnost moških in žensk na podeželju, ob izkoriščanju značilnih tradicionalnih virov vsake podeželske skupnosti;

7.

poudarja pomembnost obstojnega in dinamičnega podeželskega okolja z raznolikim prebivalstvom; v zvezi s tem poudarja pomembnost ustreznih razvojnih možnosti in izzivov za mlade ženske;

8.

poziva k vzpostavitvi takšnih okvirnih pogojev na podeželju, da bodo ženske vseh generacij ostale v svojem neposrednem okolju in prispevale k njegovem razvoju in oživitvi;

9.

poudarja pomembnost zgodnjega upokojevanja kmetic in kmetijskih delavk ob upoštevanju življenjskih razmer žensk na podeželju; poziva države članice, ki tega še niso storile, naj začnejo z izvajanjem teh določb;

10.

v zvezi s tem poziva k nadaljnjim prizadevanjem za zagotovitev najsodobnejše informacijsko-telekomunikacijske infrastrukture, zlasti širokopasovnih povezav, na vseh podeželskih območjih ter k sprejetju ukrepov za olajšanje dostopa do informacijskih in komunikacijskih tehnologij in za spodbujanje enakih možnosti pri dostopu do teh tehnologij ter ustrezno usposabljanje o njihovi uporabi; poudarja, da slaba razvitost širokopasovnih povezav zavira rast malih podjetij v mnogih podeželskih območjih po vsej EU; zato poziva Komisijo in države članice, naj spoštujejo svojo zavezo k izboljšanju dostopa do širokopasovnega omrežja na podeželskih območjih kot načina za spodbujanje konkurenčnosti;

11.

poziva, naj se med ženskami na podeželju spodbujajo in podpirajo elektronske oblike podjetništva, kot je e-poslovanje, ki omogočajo poslovno udejstvovanje ne glede na oddaljenost od velikih mestnih središč;

12.

poudarja, da je tako kot v mestnih območjih tudi na podeželju bistvenega pomena izboljšati kakovost in dostopnost infrastrukture, zmogljivosti in storitev za vsakdanje življenje, da bi moškim in ženskam omogočili, da uskladijo svoje družinsko in poklicno življenje ter da bi ohranili skupnosti na podeželskih območjih; sem spadajo zagotavljanje varstva otrok, ki bi bilo del kmetijske infrastrukture (na primer otroške jasli na kmetijah in druge možnosti predšolske vzgoje), zdravstvene storitve, izobraževalne ustanove (vključno z vseživljenjskim učenjem), ustanove in skrb za starejše ter druge vzdrževane člane, možnosti nadomeščanja v primeru bolezni in nosečnosti, lokalne trgovine za vsakdanje potrebščine ter zmogljivosti za prostočasne in kulturne dejavnosti; poziva k takšnemu določanju okvirnih pogojev kmetijske politike, da bodo lahko ženske na podeželju uresničile svoje potenciale za udejanjenje večfunkcionalnega kmetijstva;

13.

poziva države članice, naj uporabijo strukturne sklade in kohezijski sklad za odpravljanje pomanjkanja dobre prometne infrastrukture na podeželju ter izvajajo dobro politiko za izboljšanje dostopa do prevoza za vse, zlasti za ljudi s posebnimi potrebami, saj je prevoz še vedno dejavnik, ki vpliva na socialno izključenost in neenakost v družbi, ki zlasti zadeva ženske;

14.

poziva, naj bo politika za podeželje bolj usmerjena v zagotavljanje inovativnih in trajnostnih pogojev za življenje in delo na podeželju;

15.

poziva institucije Evropske unije, države članice ter regionalne in lokalne oblasti, naj podprejo projekte za spodbujanje in svetovanje pri nastajanju inovativnih osnovnih kmetijskih podjetij na podeželju, ki bodo nudila nova delovna mesta zlasti ženskam na področjih, kot so: dodana vrednost kmetijskih proizvodov ter iskanje prodajnih prostorov zanje, uporaba novih tehnologij in prispevanje k ekonomski raznovrstnosti območja ter nudenje storitev, ki bodo omogočila usklajevanje delovnega in družinskega življenja;

16.

opozarja, da bi bilo treba v zvezi z inovativnimi oblikami ponudbe uporabiti dosedanje pozitivne izkušnje iz projektov, namenjenih ženskam, ki se že izvajajo v okviru drugega stebra skupne kmetijske politike (zlasti Axis 3 in program Leader +), in ugotoviti, kateri so primeri dobre prakse;

17.

poziva, naj se v razvojnih strategijah za podeželje posebej poudari vloga žensk pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020, zlasti pri pobudah, ki se osredotočajo na inovacije, raziskave in razvoj;

18.

v zvezi s tem pozdravlja projekte ESF/EQUAL, ki skušajo razjasniti in izboljšati položaj žensk v kmetijstvu in na podeželju;

19.

poziva, naj nova Uredba EKSRP uvede posebne ukrepe za podporo ženskam v programskem obdobju 2014-2020, ki bi lahko pozitivno vplivali na zaposlenost žensk na podeželju;

Ženske v podeželskem gospodarstvu

20.

poziva Komisijo in države članice, naj prispevajo k podatkovni bazi o ekonomskem in socialnem položaju žensk in njihove zaposlenosti v podjetjih v podeželskih regijah ter optimizirajo obdelavo podatkov, ki so že na razpolago (npr. prek Eurostata), da bi lahko sprejeli politične ukrepe;

21.

je prepričan, da je treba glede na razmere na podeželju ohraniti in razvijati izobraževanje in svetovanje za ženske, ki je posebej prilagojeno za podeželje, zlasti v povezavi s finančnim poslovodenjem kmetij;

22.

meni, da bi bilo zaželeno vzpostaviti evropsko mrežo (združenj) žensk na podeželju, in opozarja na uspeh, dosežen z ukrepi drugega stebra skupne kmetijske politike;

23.

priznava pomembno vlogo obstoječih mrež za ženske na različnih ravneh, zlasti za lokalno podporo podeželskim območjem in njihovo podobo v javnosti; opozarja, da je treba tem mrežam na lokalni, regionalni in evropski ravni zagotoviti večjo družbeno priznanost, saj izjemno prispevajo k doseganju večje enakosti, zlasti pri usposabljanju žensk na podeželskih območjih in zagonu lokalnih razvojnih projektov, vključno s kampanjami obveščanja o presejanju za zagotavljanje zgodnjega odkrivanja raka pri ženskah (rak materničnega vratu, dojke, itd.); poziva države članice, naj podprejo večjo udeležbo žensk v politiki, vključno z njihovo ustrezno zastopanostjo v odborih ustanov, podjetij in združenj;

24.

poziva k zagotovitvi ustreznih socialnih prispevkov za ženske na podeželskih območjih v okviru socialnih sistemov, ki morajo upoštevati njihov poseben položaj na področju zaposlenosti in pokojninskih pravic;

25.

v zvezi s tem pozdravlja Direktivo 2010/41/EU in poziva države članice, naj jo čim prej in učinkovito prenesejo v svojo zakonodajo, da bi zagotovili zlasti:

da zakonci in življenjski partnerji kmetov dobijo socialno varstvo;

da se samozaposlenim kmeticam in ženam kmetov zagotovi ustrezno nadomestilo iz naslova materinskega varstva;

26.

opozarja, da so zlasti na podeželju potrebne trajnostne strategije za ohranitev poklicnih kompetenc žensk, ki se odločijo, da se bodo v določenem obdobju posvetile družini in negi; poziva k uravnoteženju poklicnega in družinskega življenja, da bi jim omogočili udeležbo pri različnih oblikah dela, njeno ohranitev in nadaljnji razvoj;

27.

poudarja, da je diverzifikacija na kmetiji vse bolj pomemben vidik podeželskega gospodarstva; ugotavlja, da imajo ženske pri pobudah za projekte diverzifikacije na kmetiji, njihovem razvoju in vodenju pomembno vlogo;

28.

poziva k spodbujanju podjetništva in pobud med ženskami, zlasti spodbujanjem ženskega lastništva, mrež podjetnic in določitvi takšnih okvirnih pogojev v finančnem sektorju, ki bodo podjetnicam s podeželja, vključno s samozaposlenimi in samozaposlenimi s polovičnim delovnim časom z nizkimi dohodki ter mladimi ženskami, lajšal dostop do naložb in kreditov, da bodo lahko učinkoviteje delovale na trgu in si zagotovile trden ekonomski položaj; poziva k sprejetju ukrepov za izboljšanje ženske podjetniške miselnosti in spretnosti, da se spodbuja njihovo vključevanje v poslovne organe podjetij in združenj;

29.

poziva pristojne nacionalne, regionalne in lokalne organe, naj v okviru programa Leader spodbujajo sodelovanje žensk v lokalnih akcijskih skupinah in pri razvijanju lokalnih partnerstev, da se zagotovi enakopravno sodelovanje spolov v vodstvenih organih; 18. poziva k večjemu upoštevanju poklicnih kompetenc žensk v okviru razvojnih strategij na ravni podjetij in regionalni ravni in poudarja, da je za kmetice in druge ženske na podeželju zelo pomembna pridobitev kvalifikacij in usposabljanje za pridelovalke in podjetnice;

Ženske v kmetijstvu

30.

poziva k večjemu upoštevanju kmetijskih in nekmetijskih poklicnih kompetenc žensk v okviru razvojnih strategij na ravni podjetij in regionalni ravni; poudarja, da je za kmetice in druge ženske na podeželju izjemno pomembno, da lahko pridobijo izobrazbo in usposabljanje za proizvajalke in podjetnice, ter poziva Komisijo in države članice, naj v sodelovanju z regionalnimi in lokalnimi organi, podeželskimi organizacijami ter združenji žensk in kmetov ustvarijo spodbude za spodbujanje udeležbe žensk v delovni populaciji, za odpravo diskriminacije žensk na delovnem mestu ter za izboljšanje usposabljanja žensk, vključno s spodbujanjem večjega dostopa do podiplomskega usposabljanja in specialističnih študijskih programov v izobraževalnih ustanovah, ter naj predlaga ustrezne ukrepe za razvoj podeželja v okviru osi 3 programov za razvoj podeželja in naj spodbuja obstoječe pobude; opozarja, da bodo ti ukrepi prispevali k boju proti socialni izključenosti na podeželju in da je nevarnost revščine večja pri ženskah kakor pri moških;

31.

poziva k podpori političnih prizadevanj za okrepitev vloge žensk v kmetijstvu, in sicer tako, da se jim dejansko in v pravnem smislu olajša izvajanje kmetijske dejavnosti tudi z vidika lastništva kmetije, da bi imele na podlagi njihove soodgovornosti za kmetijsko dejavnost več z njo povezanih pravic in dolžnosti, med drugim pri zastopanju svojih interesov v kmetijskih odborih in dejanski udeležbi pri vseh oblikah dohodka od kmetijske dejavnosti;

32.

poziva k podpori ženskih in kmečkih organizacij, ki so pomembne za spodbujanje in zagon novih razvojnih programov ter za diverzifikacijo, ki bo ženskam omogočila uresničevanje novih idej, s katerimi se bo povečala raznolikost proizvodnih in storitvenih dejavnosti na podeželskih območjih;

33.

meni, da je v prihajajoči reformi SKP treba upoštevati potrebe žensk na podeželju in žensk, ki delajo v kmetijstvu, ter jim dati prednost pri dostopanju do nekaterih storitev in pomoči v skladu z lokalnimi potrebami v vsaki državi članici;

34.

je prepričan, da bi morale biti ženske srednjeročno ustrezno zastopane v vseh političnih, gospodarskih in socialnih odborih kmetijskega sektorja, da bi bila pri sprejemanju odločitev zastopana oba vidika – tako žensk kot moških; poudarja pomen uvedbe posebnih ukrepov v korist žensk, da se zagotovi njihovo sodelovanje v teh organih na enakopravni osnovi;

35.

poziva Komisijo in države članice, naj se trudijo za boljši dostop žensk do zemlje in kreditov, da bi se spodbudilo bivanje žensk na podeželskih območjih in njihovo aktivno sodelovanje v kmetijskem sektorju;

36.

poziva, da bi bilo treba ob upoštevanju razlik med državami na področju premoženjskega in davčnega prava zbrati dosedanje strategije za zagotavljanje socialnega zavarovanja ženskam v kmetijstvu (kmeticam, delavkam na podeželju, sezonskim delavkam itd.), vključno z izvajanjem Direktive 2010/41/EU, in dati te izkušnje na razpolago državam članicam za oblikovanje ustreznega socialnega zavarovanja žensk v kmetijstvu;

37.

poudarja, da mora evropska politika glede življenjskih pogojev žensk na podeželju upoštevati tudi življenjske in delovne pogoje priseljenk, ki so zaposlene kot sezonske delavke na kmetijah, zlasti kar zadeva potrebo po ustrezni namestitvi, socialnem varstvu ter zdravstvenem zavarovanju in oskrbi; poudarja, da je treba čim večjo vrednost pripisati delu žensk;

38.

poziva Komisijo, naj v svoje zbirno poročilo, ki bo predstavljeno v letu 2011 v skladu s členom 14(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), vključi tudi poglobljeno analizo vpliva ukrepov, sprejetih v zvezi s položajem žensk na podeželju;

*

* *

39.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  UL L 55, 25.2.2006, str. 20.

(2)  UL L 277, 21.10.2005, str. 1.

(3)  UL C 66 E, 20.3.2009, str. 23.

(4)  Dokument Sveta 09184/2010.

(5)  UL L 180, 15.7.2010, str. 1.


Top